N O V O S T I
O   M E D I A W A T C H
R E V I J A   M E D I J S K A   P R E Ž A
o   r e v i j i
s e z n a m
junij 2013
december 2012
junij 2012
december 2011
maj 2011
december 2010
maj 2010
december 2009
maj 2009
december 2008
maj 2008
december 2007
maj 2007
december 2006
maj 2006
november 2005
maj 2005
november 2004
marec / april 2004
oktober 2003
marec 2003
december 2002
poletje 2002
zima 2002
poletje / jesen 2001
uvodnik
mediji po 11. septembru
poročanje medijev v sloveniji
medijski trg
skupnosti radijski programi
mediji in pravo
tiskovni svet
medijski pregled
mediji v jugovzhodni evropi
študijski obiski
recenzije in prikazi
seminarji in obvestila
ekskrementi
foto
pomlad 2001
zima 2001
poletje-jesen 2000
pomlad 2000
jesen 1999 / zima 2000
poletje 1999
pomlad 1999
zima 1999
poletje 1998
pomlad 1998
zima 1998
u r e d n i š t v o
E D I C I J A   M E D I A W A T C H
S P R E M L J A N J E   N E S T R P N O S T I
N O V I N A R S K I   V E Č E R I
O M I Z J A
M E D I J S K O   S O D E L O V A N J E
T E M E
A V T O R J I
P O V E Z A V E

Simona Zatler, Sandra Bašić-Hrvatin
Programski deleži po novi medijski zakonodaji
Zaradi nepovezanosti določb zakona o medijih, ki uvajajo novosti glede programskih deležev, se postavlja vrsta vprašanj - Po spremembi zakona o RTV Slovenija je izpadlo besedilo prvega odstavka 6. člena, ki je določal, da mora "lastna produkcija, koprodukcija in naročena produkcija informativnih, kulturnih, izobraževalnih in razvedrilnih vsebin obsegati najmanj 50 odstotkov programskega časa programov RTV Slovenija".
Zakon o medijih (Zmed) uvaja v medijski prostor v Sloveniji vrsto pomembnih novosti glede programskih deležev. Te novosti pa zaradi nepovezanosti določb z nekaterimi drugimi zakoni in zaradi prepisa določb TV direktive (ki zavezuje le glede ciljev) postavljajo vrsto vprašanj, na katera pa zakonsko besedilo ne daje odgovorov, vsaj ne smiselnih. Besedilo zakona se zdi kot sestavljanka, v kateri manjka nekaj delčkov ali pa je kakšen delček preveč in v zakon ne sodi, vse to pa onemogoča jasen pregled nad celotnim zakonskim besedilom.

Izpadlo določilo o 50 odstotkov lastne produkcije RTV Slovenija
V tem prispevku obravnavamo le nekaj novosti, ki zadevajo določbe o deležih lastne produkcije ter slovenskih in evropskih avdiovizualnih del. In medtem ko določbe zakona o medijih sploh še niso dobro zaživele, že nastajajo nove težave z nekaterimi nadaljnjimi spremembami zakonov, ki posegajo na področje medijev. Sem sodi tudi zadnja sprememba zakona o RTV Slovenija (Ul. RS št. 79, 10. 10. 2001, str. 8054), ki v 2. členu spreminja do sedaj veljavni 6. člen. Ta sprememba naj bi po vsej verjetnosti zadevala le sporni postopek izvedbe javnega razpisa za odkup avdiovizualnih del neodvisnih producentov, kar je bilo urejeno v 3. odstavku 6. člena zakona o RTV Slovenija. Vendar pa je s formulacijo v zakonu o spremembi zakona o RTV Slovenija, po kateri se besedilo celotnega 6. člena nadomesti le z opredelitvijo javnega razpisa, iz zakona izpadlo tudi besedilo prvega odstavka, ki je določal, da mora "lastna produkcija, koprodukcija in naročena produkcija informativnih, kulturnih, izobraževalnih in razvedrilnih vsebin obsegati najmanj 50 % programskega časa programov RTV Slovenija oziroma najmanj dve uri dnevno, če gre za narodnostni radijski program oziroma najmanj 30 minut, če gre za narodnostni televizijski program". Z razveljavitvijo te določbe in v povezavi z zakonom o medijih, ki v prvem odstavku 85. člena pravi le, da mora delež lastne produkcije obsegati najmanj 20 % dnevnega oddajnega časa vsakega televizijskega programa, od tega najmanj 60 minut med 18. in 20. uro, razen če je s tem zakonom določeno drugače (vendar drugače nikjer v zakonu ni določeno), se zgodi, da bodo imeli vsi televizijski programi, ne glede na to, ali so komercialni, nekomercialni ali javni, enak delež lastne produkcije, s tem pa se pozablja na temeljni namen obstoja javne televizije in na vlogo, ki naj jo ta nosi pri zagotavljanju deleža lastne produkcije.

Programske kvote naj dosežejo do konca 2002
Sporno je tudi besedilo drugega odstavka 85. člena zakona o medijih, ki določa, da se v delež lastne produkcije "lahko všteva samo še prva ponovitev oddaje, razen ponovitev televizijskih pogovornih programov". Tu se najprej postavlja vprašanje, ali se ti pogovorni programi vštevajo v prvo ponovitev ali ne? In če se (kar bi bilo sicer nesmiselno), kolikokrat? Nato pa je tu še vprašanje, kaj so "televizijski pogovorni programi"? Glede na to, da zakon definicije teh programov ne podaja, so to lahko tako aktualni pogovori z gosti v studiu kot tudi razvedrilni "talk-showi".

Pa tudi sicer določbo o lastni produkciji v zakonu o medijih nekoliko razvodeni 157. člen (v prehodnih in končnih določbah), po katerem naj bi izdajatelji televizijskih programov te kvote dosegli do konca leta 2002. Do takrat (če bo zakon tega leta sploh še veljal) pa je vse prepuščeno dobri volji vsakega izdajatelja, saj zakon od njega ne pričakuje niti tega, da bi si vsaj "prizadeval" k postopnemu povečevanju deleža lastne produkcije.

Kaj so slovenska avdiovizualna dela?
Kakšne rešitve so v zakonu o medijih namenjene spodbujanju predvajanja slovenskih avdiovizualnih del? Vsak izdajatelj televizijskega programa si mora prizadevati za to, da slovenska avdiovizualna dela obsegajo pomemben delež letnega oddajnega časa. Težava, na katero naletimo, pa je že sama opredelitev pojma "slovenska avdiovizualna dela". Kaj naj bi to bilo, določa zakon o medijih v prvem in drugem odstavku 68. člena, ki se glasi:
  1. Slovenska avdiovizualna dela po tem zakonu so tista dela, ki so izvorno producirana v slovenskem jeziku ali dela, ki so namenjena madžarski in italijanski narodni skupnosti v njunem jeziku, ter dela slovenskega kulturnega izvora iz drugih področij umetnosti.
  2. Avdiovizualna dela iz prejšnjega odstavka so le tista, ki so na kakršenkoli način izražena kot intelektualne stvaritve s področja književnosti, znanosti in umetnosti. Zakonska določba v prvem odstavku 68. člena za določitev "slovenskih avdiovizualnih del" postavlja kot prevladujoče merilo kriterij jezika in nekoliko "zamegljuje" (primerjalno pravno) sicer v drugih državah prevladujoč kriterij izvora oziroma prebivanja ustvarjalcev in avtorjev; ta kriterij je uporabljen le v zadnjem stavku prvega odstavka, ki med slovenska avdiovizualna dela uvršča tudi "dela slovenskega kulturnega izvora iz drugih področij umetnosti". Zaradi takšnega zakonskega besedila se tu postavlja vprašanje, ali je delo, ki ga naprimer v Italiji (kot državi izvora) ustvarijo italijanski avtorji v slovenskem jeziku, po našem medijskem zakonu slovensko avdiovizualno delo? Po italijanski zakonodaji to prav gotovo ne bo "slovenska avdiovizualna produkcija". Po besedilu evropske TV direktive in Konvencije o čezmejni televiziji pa je to evropsko delo, pa naj bo v katerem koli jeziku že - italijanskem ali slovenskem.
V skrbi za varovanje slovenskega jezika se torej tu obravnavana zakonska določba odmika od namena takšne določbe v medijski zakonodaji, tj. od jasne opredelitve, kdaj je neko avdiovizualno delo tudi nacionalno (v tem primeru slovensko) delo. Za takšno opredelitev je (poleg kriterija jezika) potrebno uporabiti kriterij izvora, in sicer del slovenskih avtorjev ali del, ki jih izvajajo slovenski avtorji in del, ki so izražena v slovenskem jeziku. Takšna definicija bi bila skladna tudi s širšo opredelitvijo evropskih avdiovizualnih del v evropski konvenciji o čezmejni televiziji (2. člen, podobno tudi TV direktiva v 6. členu), po kateri so to ustvarjalna dela, katerih produkcijo ali koprodukcijo nadzorujejo evropske fizične ali pravne osebe.

Delež evropskih avdiovizualnih del
S ciljem varovanja nacionalnega jezika so sicer tudi nekatere države uvedle kvote (določen odstotek), da bi spodbudile predvajanje programskih vsebin v uradnem jeziku ali jeziku etničnih manjšin. V vseh teh državah (Francija, Grčija, Nizozemska, Norveška, Španija, Velika Britanija) morajo izdajatelji nameniti določen del (od 25 % do 50 %) oddajnega časa programom, ki so izvirno producirani v nacionalnem jeziku te države (v nekaterih državah veljajo kvote le za javno televizijo). Čeprav se v takšni ureditvi jasno kaže skrb za varstvo nacionalnega jezika, to ni hkrati tudi edino ali prevladujoče merilo tega, kdaj je neko delo "nacionalno avdiovizualno delo".1

Zakon o medijih govori tudi o deležu evropskih avdiovizualnih del. "Izdajatelj televizijskega programa si mora prizadevati za to, da bodo evropska avdiovizualna dela obsegala večinski delež njegovega letnega oddajnega časa." (prvi odstavek 89. člena) Izdajatelj, ki teh kvot ne dosega, "mora vsako leto povečevati delež teh del v primerjavi z njegovim obsegom v letnem oddajnem času v prejšnjem letu, pri čemer je minimalni izhodiščni delež 20 % letnega oddajnega časa". Za razliko od določb o kvotah lastne in slovenske avdiovizualne produkcije, uveljavitev katerih zakon omili s postavitvijo prehodnega obdobja, takšne omilitve za dosego evropskih kvot v zakonu ni. Zanimivo pa je, da je sprva Republika Slovenija zahtevala prehodno obdobje dveh let za uveljavitev kvot evropskih del, kar je po utemeljitvah zakonodajalca izhajalo iz ocene, da Slovenija določb TV direktive o evropskih kvotah ne bo mogla takoj uresničiti. Prehodno obdobje za uveljavitev kvot evropske produkcije je zakon nadomestil z določbo o postopnem povečevanju obsega evropskih avdiovizualnih del v letnem oddajnem času. Izdajatelji morajo vsako leto do konca meseca februarja posredovati ministrstvu za kulturo in agenciji "razčlenjene podatke o doseženem deležu evropskih avdiovizualnih del v letnem oddajnem času za preteklo leto". (91. člen) Tisti izdajatelji, ki kvote ne dosegajo, morajo ministrstvu za kulturo in agenciji "poročati o objektivnih razlogih", zaradi katerih niso mogli izpolniti svojih zakonskih obveznosti. Izdajatelj, ki v skladu z obravnavano zakonsko določbo ne bo postopoma povečeval obsega evropskih avdiovizualnih del v letnem oddajnem času glede na prejšnje leto ali če ne bo vsako leto do konca meseca februarja predložil agenciji in ministrstvu "razčlenjenih podatkov" o doseženih kvotah za preteklo leto, bo storil prekršek, za katerega je v zakonu o medijih zagrožena kazen najmanj 2 milijona tolarjev (kar je višja kazen, kot pa jo določa zakon naprimer za kršitve določb Zakona o omejevanju lastništva in kršitve nezdružljivosti opravljanja oglaševalske ter radijske in televizijske dejavnosti).

Ekonomski interesi
In zakaj je Evropska unija (v preteklosti Evropska skupnost) sploh posegla na področje avdiovizualne produkcije? Eden od razlogov je bil izjemno hiter tehnološki razvoj, katerega posledica je bila dosegljivost tujih programov v skoraj vseh evropskih državah. S pojavom številnih novih zasebnih komercialnih televizijskih programov, ki mu domača televizijska produkcija ni uspela slediti, je prišlo do prevladujočega "uvoza" ameriških programskih vsebin. To je v v državah članicah Evropske skupnosti porajalo številna, predvsem ekonomska vprašanja. Medtem ko so se v Svetu Evrope ukvarjali predvsem s kulturnimi in političnimi vidiki medijev, je Evropska skupnost z argumenti varovanja nacionalne (evropske) kulture in nacionalnih jezikov pristopila k uravnavanju ekonomskega vidika medijev. Tako je bila naloga medijskega prava in politike Evropske skupnosti sprva predvsem odstranitev ovir za prosto oddajanje in distribucijo programskih storitev znotraj "njenih meja".

Določbe o kvotah evropske produkcije, po katerih morajo države članice (z ustreznimi sredstvi) zagotoviti, da izdajatelji televizijskega programa namenijo predvajanju evropskih del večinski delež svojega oddajnega časa, so še posebej polemične že ves čas "evropskega" uravnavanja medijev. Namen te določbe je nesporen. Z njo se predvsem ščiti evropska filmska in dramska produkcija. Zato tudi ostaja še edina razlika med besedilom TV direktive in konvencije o čezmejni televiziji ravno v določbi o deležu evropskih del neodvisne produkcije. Drugače kot konvencija o čezmejni televiziji, TV direktiva natančno določa, da morajo televizijski programi zagotoviti najmanj 10 % programskega časa ali alternativno 10 % programskega proračuna za evropska dela neodvisne produkcije. V tej razliki pa tiči izključno ekonomski interes.

Predlogi za ukinitev določb o kvotah so v državah članicah postali že kar nekakšna "stalnica" med kritikami TV direktive. "To, kar Evropska skupnost potrebuje, je racionalna in objektivna ocena, ali so bile kvote uspešno sredstvo za spodbujanje produkcijske industrije v državah Evropske skupnosti. Če so bile, potem niso več potrebne, ker je cilj te politike že dosežen in lahko Evropa kvote kot uspešen instrument umakne. Če pa se kvote niso izkazale za uspešno sredstvo (ker cilj ni dosežen), potem jih je sploh potrebno umakniti, ker takšen ukrep kvot očitno ni učinkovit".2o

1 Dokument, ki povzema primerjalno ureditev v državah članicah Evropske unije je dosegliv tudi na spletni strain: http://europa.eu.int/comm/avpolicy/stat/studi_en.htm.
2 Biggam, Ross: Television without frontiers ten years on, Head of European Affairs ITV, 1999.

izpis

Suzana Žilič-Fišer

Neprivlačnost slovenskega televizijskega trga
Letošnje leto je na celoten televizijski trg prineslo nekatere spremembe - Če so vizije in strategije omejene z velikostjo trga, je nemogoče uresničevati poslanstvo medija, ki naj bi predvsem izobraževal in informiral, ne pa le zabaval - Značilnost vsebin programa je povezana z velikostjo oglaševalskega kolača: če je ta manjši od pričakovanega, potem se to odraža tudi na vsebinah programa.
Če si je kdo še leta 1995 predstavljal, da na televizijskem področju sprememb ne bo prav veliko, je že ob koncu istega leta sprevidel, da ni tako. Takrat se je dokaj statičen televizijski trg začel razslojevati, okusi so se vse bolj diverzificirali, privatizacija pa se je tudi na tem področju pokazala kot vzvodni mehanizem. Posledica: novi televizijski subjekti so se pojavili na medijskem polju. Zagotovo je zanimivo spremembo pomenil program POP TV, ki je svoj močen položaj z meseci okrepil. Prav tako so nove televizijske in novinarske prijeme sprejeli na javnem televizijskem servisu, RTV Slovenija, ki je program dopolnjevala in ga vse bolj prilagajala okusom širšega občinstva. Gledanost televizijskega programa komercialne televizije se je v naslednjih letih zviševala, javne televizije pa naposled stabilizirala.

Zanimiva sprememba se je zgodila leta 2000, ko je produkcijska hiša Pro Plus prevzela Kanal A, in tako sta se pod isto streho začela pripravljati dva televizijska programa. Majhen slovenski oglaševalski trg je botroval temu, da različni televizijski programi niso več mogli kvalitetno samostojno nadaljevati svoje poti. Združitev dveh televizijskih programov je pomenila tudi znaten reorganizacijski zalogaj. Z delitvijo nekaterih administrativnih stroškov se je delovanje dveh televizijskih programov zelo racionaliziralo. Prav zato, ker pripravljalci programa niso želeli posegati v vitalni del televizije in ne zmanjševati stroškov na račun programa, drastičnih ukrepov v hiši na Kranjčevi ni bilo. Z združitvijo se je racionaliziralo delovanje obeh programov, ki pa vsaj v prvi fazi ni posegalo v zmanjšanje lastne produkcije.

Majhen trg kroji usodo
Letošnje leto je na celoten televizijski trg prineslo nekatere spremembe. Tudi v Sloveniji je vse bolj jasno, da se komercialna televizijska hiša na trgu lahko obnaša kot vsak drug subjekt na liberalnem trgu. Če so vizije in strategije omejene z velikostjo trga, je nemogoče uresničevati poslanstvo medija, ki naj bi predvsem izobraževal in informiral, ne pa le zabaval. V splošnem to lahko pomeni, da je značilnost vsebin programa povezana z velikostjo oglaševalskega kolača. In če je ta manjši od pričakovanega, potem se to odraža tudi na vsebinah programa.

Nekaj manjših pretresov je največjo komercialno televizijsko hišo Pro Plus doletelo že letos. Za televizijski program je povsem običajno, da imajo oddaje omejen "rok trajanja". Medtem ko se na dinamičnih televizijskih trgih oddaje poslavljajo, nove že pripravljene čakajo v uredništvu televizijske hiše. Na programskih shemah se količina lastne produkcije ne spremeni, temveč na mesto dotrajanih pridejo sveže oddaje. Slovenija, ki nima velikega potenciala novih televizijskih kadrov, se mora soočiti s prakso, ko projektov pogosto ne moremo obnavljati, ampak jih do nadaljnjega izključimo. Majhnost slovenskega trga ima za posledico tudi razpoložljiv kadrovski potencial in precej majhno zalogo svežih televizijskih idej. Na slovenskih televizijskih programih si "odmore" in eksperimentiranja lahko privoščimo, saj smo slovenski gledalci bolj prizanesljivi, obenem pa ni drastičnih zakonskih omejitev, ki bi to onemogočale. Nov medijski zakon je sicer bliže "evropskemu", vendar upoštevanje le-tega ne bo pripeljalo do revolucionarnih sprememb.

Spremembe pri Pro Plusu
Pro Plus je moral s spremembami poseči tudi v delovanje mariborskega dela podjetja. Nacionalna komercialna televizija nima nikakršnih obveznosti do priprave lokalnega informativnega programa. Kljub temu je v določenem delu svoje produkcije Pro Plus pripravljala lokalni informativni (nekomercialni) program. Ločitev med komercialnim nacionalnim in lokalnim nekomercialnim televizijskim programom je seveda nujna, saj imata različno poslanstvo. Nacionalna komercialna televizija je namenjena najširšemu možnemu obsegu občinstva, za lokalno televizijo pa je značilno, da je njena učinkovitost večja na manjšem območju. Komercialna nacionalna televizija se mora prilagoditi možnostim trga (še posebej, če se oglaševalci ne prilagajajo njej), saj sta osnovni vodili pri racionalnem delovanju prilagajanje trgu in spoštovanje nujnih zakonskih zahtev. Natančna ločnica med nacionalnim (POP TV in Kanal A) in lokalnim programom RTS, (ki se trudijo biti nekomercialni) je bila navsezadnje nujna, da lahko različni televizijski subjekti uresničujejo svoje vizije.

Slovenski medijski trg se je začel dokaj pozno soočati z vdori tujega kapitala in novimi medijskimi in novinarskimi prijemi (normami). Kljub temu pa ta dinamika na televizijskem trgu pri nas ni tako zanimiva kot v sosednji Madžarski, Češki in vse bolj na Hrvaškem. Zaradi svoje majhnosti se je slovenski trg začel že precej hitro zapirati, saj ni videti velikih možnosti za mulitimedijske korporacije. Razmere na slovenskem televizijskem trgu so umirjene, financerji javnega in privatnega televizijskega sektorja pa se igrajo v znanih okvirih številk, ki so vse prej kot privlačne. Morda bo televizijska zgodba postala zanimiva, ko bomo poleg ekonomskih uvideli tudi druge učinke televizijskega subjekta na trgu. Naposled bodo odločali tisti, ki premike le opazujejo: gledalci. Gledalec pa je vedno kralj.

izpis

Rajko Gerič

Najlažje se je odreči programu
Nacionalna radiotelevizija mora razmisliti o tem, čemu sploh je na tem svetu in zakaj jo ljudje (prisilno) plačujejo
Na nacionalni radioteleviziji vse pogosteje slišim besede: "Dajte nam še malo časa, potrebujemo čas."

In vendar se zdi, da nam prav tega zelo zmanjkuje. Zaradi napak v preteklosti si udobja počasnega gibanja in uvajanja sprememb ne moremo več privoščiti. Časa za kolegijsko razpravljanje in pripravo dolgoročnih planskih načrtov enostavno ni več. Zdaj je čas za modrovanje in čas za ukrepanje, in slednji je že zdavnaj prišel.

Ne glede na to, da se je nacionalka doslej vedno uživaško gibala v tem krutem svetu kapitalizma, kjer nelikvidna podjetja propadajo, si ne more več privoščiti obiskov bank in vlade, ki ji milostno dajejo kredite in zvišujejo naročnino. Nacionalna radiotelevizija mora razmisliti o tem, čemu sploh je na tem svetu in zakaj jo ljudje (prisilno) plačujejo. Odveč so razglabljanja o tem, kako slab in poceni program ima konkurenca, ko pa imajo naši programi in oddaje, ki so nekoč dosegali 20 % gledanost, zdaj katastrofalno nizke odstotke gledanosti. Zaradi nesposobnega in predvsem "vrtičkarskega" vodenja javnega zavoda v preteklosti smo zamudili vlak, ki bi lahko z malo truda in organizacijskih sprememb zapeljal javno televizijo iz predora, v katerem se nikomur nič ne zgodi, kjer so službe samoumevne ne glede na storjene napake, kjer se z disciplinskimi ukrepi in grožnjami žuga tistim, ki opozarjajo na napake in iščejo spremembe.

Nacionalka so ljudje
Nacionalka niso ogromni studii in zapletena tehnika, nacionalka ni najmodernejši reportažni avtomobil, ki je po zadnjih ocenah že krepko presegel vrednost 10 milijonov nemških mark in za katerega še danes ne vemo zares, kaj z njim početi (je bil pa nakup menda nujen in programsko opravičljiv - seveda za tiste, ki so posel izpeljali), nacionalka niso zgolj slike in naslovi v televizijskih sporedih. Nacionalka so ljudje.

Veliko jih je, najbrž preveč. 2200-članski kolektiv redno zaposlenih in še množica pogodbeno ali honorarno zaposlenih dosežeta število 3000, ki bi moralo proizvesti več, kot je moč videti na ekranu. Pa vendar so znotraj te množice ljudje, ki znajo (to dokazujejo vsak dan) narediti dober in gledljiv program, če imajo za to seveda priložnost. Pobirajo tudi nagrade na festivalih, o katerih njihovi nadrejeni le neradi govorijo, znajo narediti veliko za malo denarja, če jim ta denar le kdo odobri in predvsem znajo in si želijo dihati z nacionalko, čeprav ji pohaja sapa.

Največji kapital Radiotelevizije Slovenija, ki ji ga lahko zavida vsa konkurenca, so ljudje in znanje. Le-ta je manjša, a bolj fleksibilna in čaka na priložnost za nakup. Nacionalka bi bila naprimer lahko prva, ki bi odkupila "milijonarja", pa ga ni hotela. Zdaj je prepozno, rekorde gledanosti podira drugje. Pri nas smo se raje ukvarjali s (pre)dragimi koprodukcijami oddaj in nadaljevank, ki so utonile v pozabo dan ali dva po predvajanju. Po hiši pa hodijo ljudje, ki so ob "varčevalnih" ukrepih ostali brez dela, a ne brez plač, saj programskega prostora, ki bi ga lahko zapolnili, enostavno ni na voljo. Produkcija programa je namreč draga in zato se je najlažje odreči programu, ko posežemo po varčevalnih ukrepih, vse ostalo je namreč precej bolj zapleteno. Najbolj zapleteno pa je kakšni desetini ljudi, ki so odgovorni za žalosten položaj javnega zavoda, odreči gostoljubje v njem.

Honorarci garajo, zaposleni nimajo dela
Prezapleteno je tudi preveriti, zakaj je na nacionalni radioteleviziji toliko pogodbenih in honorarnih sodelavcev, ki garajo cele dneve, medtem ko redno zaposleni nimajo dela in zakaj potrebujemo administracijo, ki obsega dobrih 400 delovnih mest.

Vse to terja voljo in predvsem odločnost, ki bo vodila h korenitim spremembam, ki jih je doživela večina javnih radiotelevizij v Evropi in jim tudi RTVS ne bo mogla ubežati. Vprašanje je le ali jih bomo pričakali pripravljeni ali pa nas bodo lopnile po glavi takrat, ko bo obstajal samo še en - težji izhod.

Tudi na angleški BBC so pred leti menili, da moraš koga "ubiti", da izgubiš službo. Vendar so morali zaradi kroničnih težav odpustiti nekaj tisoč ljudi in se kljub zagotovljenemu dohodku (pri njih ni naročnine, a jim vlada določa proračun za nekaj let) privaditi na bolj konkurenčen in predvsem bolj poceni način dela z isto kakovostjo programa.

RTVS s petnajst let staro ureditvijo delovnih mest spominja na ostanek nečesa, kar že dolgo ne bi smelo več obstajati, na nekakšnega dinozavra. Dinozavri pa so izumrli, čeprav so imeli zelo debelo kožo, kajne?

Na sorodnika dinozavra, le da je ta mesojed, me spominja tudi organ upravljanja javnega zavoda RTVS - Svet RTVS. Gre za skupek ljudi, ki so se obdali s svetniškim sijem civilne družbe pod vodstvom bivšega partijskega sekretarja, ki pa danes predstavlja Olimpijski komite Slovenije in porabi ure in ure (ob dobrih sejninah) za to, da melje o usodi javnega zavoda in na koncu vedno dvigne roko ZA predlagane rešitve, ne glede na to, ali so dobre ali ne.

Preračunljivost pri uvajanju sprememb
Resne razprave o usmeritvah, ciljih in nalogah javne radiotelevizije in njeni umeščenosti v slovenski prostor še nismo slišali. Programsko-poslovni načrt, ki ga sprejema Svet RTVS, je zgolj skupek številk in tabel, ki jih mnogi svétniki niti slučajno ne predelajo in se zato pred glasovanjem o njih pustijo zgolj informirati, preden dvignejo roko in opravijo svoj mandat. Svet RTVS in nadzorni odbor RTVS se ne zganeta niti ob alarmantnih podatkih, ampak mirno čakata na "pristojne institucije", da opravijo svoje, čeprav imata mandat in pooblastila, da sama ukrepata in raziščeta morebitne nepravilnosti. Vendar to znova terja napor, voljo in pogum, o čemer smo govorili že v prejšnjih odstavkih. Biti zgolj opazovalec, lobist in preračunljivec pa je precej bolj enostavno, kot biti dejaven pri uveljavljanju sprememb.

Novo vodstvo RTVS, ki se je šele sedaj zbralo v polnem številu, je svoje delo zastavilo ambiciozno in odločno - zaenkrat na papirju. Pravijo, da potrebujejo čas in podporo vseh, ki jim je kaj do nacionalne RTVS. Obojega je zmanjkalo v dveh, treh letih, ko smo zaposleni terjali spremembe. Za pridobitev podpore bodo potrebna dejanja - ne zaposlenih ampak najprej tistih, ki imajo vzvode za spremembe v rokah.

izpis

Katja Škoberne

Javna televizija in profilirane oddaje
Zagotovo je manjši trg razumljiv in utemeljen razlog za omejene pogoje produkcije in skromna sredstva, vendar pa se pri t. i. nizkoproračunskih oddajah sredstva manjšajo na obseg, ki komaj še dovoljujejo profesionalno televizijsko delo.
Povprečen televizijski gledalec ima danes na dosegu daljinskega upravljalca nekaj deset programov, ki mu nudijo pregled nad novicami, športne prenose, najobširnejšo paleto dokumentarnih programov, oddaje o kulturi in razvedrilo.

Temeljna točka razlikovanja lokalnih - kot v obdobju globalizacije že lahko rečemo medijem na nacionalni ravni - televizijskih postaj so potemtakem oddaje, ki omenjeno gledalcu ponudijo ne le z domačimi podnapisi, temveč tudi v lastnem družbenem in kulturnem kontekstu, z ustrezno kritično distanco, z različnih zornih kotov, večplastnim pristopom in različnimi ravnmi zahtevnosti - od proizvodnje oddaj za širši ljudski okus, do vsebin za ožje ciljne skupine. Lastna produkcija za ožje segmente, predvsem mlajšo, urbano populacijo, postaja zaradi uveljavljanja primarnih tržnih zakonitosti vse bolj domena redkih nekomercialnih medijev.

Dejstvo je, da profilirani mediji oziroma televizijske oddaje niso komercialne niti preko masovne všečnosti niti ne želijo svojega obstoja zagotoviti in upravičiti z objavo kompenzacijskih prispevkov/hvalnic podjetjem oziroma t. i. PR člankov. Če so komercialni mediji že po definiciji podvrženi strogi logiki dobička in odvisni od oglaševalcev - kar pri nas največkrat še ne zavzema tako subtilnih oblik, kot so na primer "naključne" omembe tobačnih blagovnih znamk v redakcijskih vsebinah tujih revij - je zagotovo ena primarnih funkcij javne televizije ostati tisti medij, ki ne podlega pritiskom interesov podjetij in ohrani neodvisno držo tudi, ko to pomeni umik oglaševanja, kot se že sorazmerno pogosto dogaja v slovenskih medijih.

Če nisi del piarovske mašinerije
Neodvisne avtorske oddaje, ki niso del piarovske mašinerije, v tako majhnem prostoru očitno lahko preživijo le ob podpori javnega medija. Pri nas težko govorimo o ločnici med nizkoproračunskimi in visokoproračunskimi filmi, ker slednjih pravzaprav ni. Podobno velja za televizijske oddaje - še tiste, ki jih štejemo za visokoproračunske, največkrat slonijo na entuziazmu in iznajdljivosti avtorjev. Če le-ti v oddajo vložijo - v primerjavi s kolegi v večjih in ne nujno razvitejših trgih - nesorazmerno veliko energije in nemalokrat tudi lastnih sredstev, lahko nastanejo tudi izdelki, ki se lahko primerjajo z mednarodnimi.

Zagotovo je manjši trg razumljiv in utemeljen razlog za omejene pogoje produkcije in skromna sredstva, vendar pa se pri t. i. nizkoproračunskih oddajah sredstva manjšajo na obseg, ki komaj še dovoljujejo profesionalno televizijsko delo. Ekipe enega ali dveh pri produkciji rednih oddaj ne morejo zagotoviti sprejemljive pogostosti oddaje - en sam avtor ne more zagotoviti tedenske frekvence oddaje, stik gledalca z mesečnimi ali štirinajstdnevnimi oddajami pa je, bolj kot ne, prepuščen srečnemu naključju - ali raznolikosti ali kakovosti ali obojega.

Vse pa kaže, da bodo ob nadaljnjem omejevanju sredstev profiliranim oddajam, ki ne strežejo okusu najširše javnosti, le-te očitno docela prešle v polje ljubiteljskih projektov njihovih avtorjev, ki si z njimi ne bodo mogli zagotoviti niti osnovnega preživetja.

Vrednotenje ustvarjalnega dela
Problematika vrednotenja ustvarjalnega dela je v Sloveniji širša kot zgolj medijska - plačilo za intelektualno delo, z izjemo nekaterih tržnih ustvarjalnih storitev, je največkrat "odvečna postavka" v strukturi stroškov, tista, ki jo je mnogo težje utemeljiti kot tehnične storitve ali materialne stroške in tista, ki je najprej na udaru, ko se nižajo proračuni. V medijih se v zadnjih letih že dogaja "brain drain": skromno nagrajeno novinarsko delo pogosto ne omogoča več kot študentskega načina življenja, kaj šele izobraževanja ali nakupa strokovne literature.

Pogosto je, da se novinarji v obdobju, ko so si pridobili znanje, izkušnje in z njimi kredibilnost, ločujejo od svojega poklica in začnejo opravljati komercialne ustvarjalne storitve, ki največkrat niso združljive z novinarsko etiko ali pa se trajno preselijo v poklice v odnosih z javnostmi, oglaševanjem ali poljubno podjetniško dejavnostjo. Medijski prostor zapuščajo uveljavljena novinarska imena, raziskovalnega novinarstva pa ob strogi tržni logiki skoraj ni več.

Svojevrsten paradoks je, da se ob novih varčevalnih ukrepih vnovič varčuje prav pri najmanjših porabnikih, toda ob večletnem klestenju realnih določil rednih oddaj do stopnje, kjer še en rez lahko pomeni le še ukinitev - ali pa že omenjeno delo avtorjev zgolj na ljubiteljski osnovi - očitno ne bo več ne volje ne možnosti za ustvarjanje profiliranih oddaj za manj kot najširše ciljne skupine.

izpis

Marjan Moškon

Žagajo mar avtorji vejo, na kateri sedijo?
Pri uresničevanju zakona o avtorski pravici se je najprej zapletlo pri tem, katera kolektivna organizacija avtorjev ima koncesijo za njihovo zastopanje, še huje pa potem pri ceniku - Obveznosti, ki urejajo pravice teh in onih avtorjev, izvajalcev in proizvajalcev, presegajo prag, ki bi ga medijske družbe zmogle brez izgub in ukinjanja dejavnosti.
Sedmo leto teče, odkar smo tudi v Sloveniji dobili sodoben zakon o avtorski in sorodnih pravicah, ki naj bi bil po mnenju uglednih tujih strokovnjakov za avtorsko pravo celo najboljši tovrstni predpis v Evropi.

Nadomestil je do tedaj veljavni jugoslovanski zakon o avtorski pravici iz leta 1978 in prinesel vrsto novosti: zlasti avtorski pravici sorodne pravice, kot so pravice izvajalcev avtorskih del pri njihovih izvedbah, pravice proizvajalcev fonogramov pri njihovih izdelkih, pravice radiodifuznih ustanov pri njihovih lastnih oddajah in pravice filmskih producentov pri njihovih videogramih. Ta prispevek bo govoril samo o zaradi zakona prizadetih radijskih in televizijskih postajah, saj se gostinci, frizerji, prevozniki, prireditelji javnih nastopov, veselic, športnih srečanj in drugi na tem področju spopadajo s težavami svoje vrste.

Brez skupnega jezika
Slovenska medijska srenja, predvsem radiodifuzna, ki se je po osamosvojitvi na moč samohotno bohotila, se je z zakonom, čeprav težko, vendarle sprijaznila, saj nikoli ni bilo dvoma o pravicah avtorjev. Zapletlo pa se je najprej pri tem, katera kolektivna organizacija avtorjev ima koncesijo za njihovo zastopanje, še huje pa potem pri ceniku, ki so ga v avtorskih organizacijah sestavili predvsem po svojih potrebah in pameti, ne da bi k sodelovanju povabili prizadete uporabnike, torej ne glede na dejanske možnosti slovenskih radijskih in televizijskih postaj.

Približno polovica komercialnih radijskih postaj in večina članic združenja nekomercialnih radijskih postaj je sicer pristala na ugodnejša pavšalna mesečna plačila, za sprejemljive zneske za uporabo književnih del sta se sporazumela Združenje avtorjev in nosilcev malih avtorskih pravic (ZAMP) ter Združenje lokalnih televizijskih postaj, ostali pa z avtorskimi organizacijami še vedno niso našli skupnega jezika. Urad vlade RS za intelektualno lastnino (v nadaljevanju Urad) namreč pogojuje potrditev cenika s sporazumom med uporabniki in avtorji oz. organizacijo, ki jih zastopa.

Najprej sta se uprla POP TV in Kanal A, nekatere večje komercialne radijske postaje so celo zavrnile urejanje avtorskih pravic, pogajanja s Pro plus so se končala neuspešno, zdaj pa napoveduje konec zvestobe tudi nacionalna RTV hiša. Za kaj gre? Ceniki, ki so jih postavile kolektivne organizacije avtorjev, tako že od urada odobrene (na primer SAZAS) kakor tudi druge, ki na odobritev še čakajo (IFP), pomenijo tolikšno obremenitev za večino zavezancev, da je niti celotni prihodki, kaj šele dohodki od poslušanosti predvajanja glasbenih del, enostavno ne prenesejo. Lani je poleg avtorskih organizacij na radiodifuzne postaje pritisnila še vlada z zahtevo plačevanja uporabe frekvenčnega spektra, oddajnikov in zvez, RTVS pa najemnino, obratovanje in vzdrževanje oddajno prenosnega omrežja zaračunavajo že od nekdaj .

Nerazvidni tarifni pravilniki
Po številnih sestankih in pogovorih na različnih ravneh, tudi julija letos v Uradu, so se prizadeti zavezanci, člani strokovnega Združenja za tisk in medije pri Gospodarski zbornici Slovenije, sestali še septembra in sporočili uradu, da vse obveznosti, ki urejajo pravice teh in onih avtorjev, izvajalcev in proizvajalcev, presegajo prag, ki bi ga družbe zmogle brez izgub in ukinjanja dejavnosti. Poleg tega se pojavljajo zamisli o novih kolektivnih organizacijah, ki bi po vzoru sedanjih nedvomno tudi pristavile svoj lonček. Prizadeti člani strokovnega združenja, ki so poslali organizacijam avtorjev veliko pripomb in predlogov, ugotavljajo, da jih nihče niti ne upošteva niti nanje ne odgovarja. Zakon zagotavlja kolektivnim organizacijam avtorjev monopolen položaj, ceniški pravilniki pa jim dopuščajo preračunljivost, saj so še vedno nerazvidni, tako da obveznosti ni mogoče nedvoumno izračunati. Zbrani zavezanci so zaprosili SAZAS za nekaj primerov vzorčnih izračunov, vendar jih niso dobili. Zahtevali so seznam upravičencev, ki jih SAZAS zastopa, ker se dogaja, da zlasti manj znani avtorji prinašajo svoja dela s prošnjo za (predstavitveno) objavo, čeprav o kakšnem "sazasu" nimajo pojma. Zavezanci so predlagali računalniško obdelavo podatkov za zmanjšanje stroškov, a prav tako zaman. Menijo tudi, da so nekatere postavke iz ceniškega pravilnika SAZAS dvakrat večje kot pri IFP.

Merilo "po poslušalcih" oziroma "po gledalcih" ne prenese nobene resne presoje, saj teh podatkov z zdaj razpoložljivimi postopki ni mogoče nesporno dokazati. Televizijske postaje morajo po zakonu o medijih z lastno produkcijo spraviti skupaj 20-odstotni delež dnevnega oddajnega časa, lestvica merila "obseg lastne produkcije" v ceniškem pravilniku SAZAS pa prinaša olajšave šele tistim programom, ki premorejo od 35 do 100 (!) odstotkov lastne produkcije.

Začasna tarifa?
Avtorske organizacije tudi sicer niso pripravljene upoštevati posebnosti radiodifuznih organizacij, saj predlagajo pavšalno obdavčitev v odstotku od celotnega prihodka, ne upoštevajo pa, da ustvarjajo zlasti televizijske postaje dohodek tudi z lastno produkcijo, ki je sicer ne objavljajo v svojem programu.

Radiodifuzne organizacije predlagajo Uradu, naj po posvetu z obema stranema določi začasen cenik, na podlagi katerega bi v dokaz dobre volje vendarle začele plačevati sprejemljive obveznosti avtorjem, hkrati pa bi služil kot izhodišče za sporazumevanje med njimi.

Nedvomno so pogajanja edini način za reševanje nastalih zagat, razumne obveznosti pa možnost za preživetje večine avtorjev in radiodifuznih postaj, saj je Slovenija s svojimi porabniki premajhna, da bi se po zaslužkih tako enih kakor drugih lahko primerjala z deželami resničnega šovbiznisa. Nepopustljivost avtorskih organizacij pelje k ukinitvi določenih zvrsti in k omejevanju dejavnosti radijskih in televizijskih postaj, na primer k zmanjšanju obsega oddajnega časa, kar prav gotovo ne bo koristilo nikomur. Prispodoba z nažagano vejo najbrž ni odveč?!

izpis

Petra Šubic

Lastniški premiki
Po kapitalskih premikih v medijih bi letošnjemu poletju težko rekli "čas kislih kumaric"
Po kapitalskih premikih v medijih bi letošnjemu poletju težko rekli "čas kislih kumaric". Zdaj že stare novosti sicer ne zadevajo najdonosnejših medijev, kot so osrednji časniki, saj njihovi lastniki iz finančnih in podjetniških krogov držijo svoje deleže trdno v rokah. Pri lastništvu Dela je "status quo". Tega je v Dnevniku ob sprejemu novega medijskega zakona preklical prvi mož DZS Bojan Petan. DZS je s tretjinskim deležem največja lastnica Dnevnika, svojo pozicijo pa naj bi še utrdila z dokupom novih delnic. Predvsem na račun malih delničarjev Večera je tiskarna Leykam s 15-odstotnim deležem postala druga največja lastnica te založniške hiše. Vanjo je konec junija vstopilo tudi podjetje Delo Prodaja z nakupom sedmih odstotkov delnic. Veliko bolj dinamični premiki so se poleti zgodili drugod in kot kaže se še vedno obetajo.

Mendžerski odkup GV Skupine
Sedmerica vodilnih v GV Skupini je od pooblaščene investicijske družbe Infond Zlat odkupila paket 175.966 delnic oziroma 50-odstotni lastniški delež. Ob julijskem podpisu pogodbe o nakupu je predsednik uprave GV Skupine Slobodan Sibinčič, povedal, da je bila cena razmeroma visoka, vendar še sprejemljiva. V ta namen so novi večinski lastniki, ki s prejšnjim deležem vred razpolagajo z 68 odstotki kapitala te družbe, ustanovili podjetje Nevis, ki je za odkup najelo dolgoročno posojilo.

To pa ni edina novost na seznamu lastnikov GV Skupine, pod okrilje katere sodi pet podjetij: GV Revije, GV Izobraževanje, GV Založbo in eGV, ki so v njeni celotni lasti, medtem ko imajo v delni lasti Finance. Na skupščini delničarjev, ki je bila v začetku oktobra, so namreč potrdili dokapitalizacijo GV Skupine. Osnovni kapital družbe v višini 819 milijonov tolarjev se bo povečal za 275 milijonov, ki jih bo vplačalo švedsko podjetje Bonnier Business Information (BBI) in s tem postalo 18-odstotni lastnik GV Skupine.

Delo Revije ima Podjetnik
Poleti se je med poslovnimi mediji zgodil še en lastniški premik. Revija Podjetnik je prišla pod okrilje Dela Revij. Kapitalsko močnejšega botra so si menda poiskali zaradi denarnih težav. Pod okriljem novega lastnika se naj bi Podjetnik želel tudi drugače okrepiti, saj se je v zgodnji jeseni šušljalo, da iščejo novinarje.

Tv Celje v lasti Pfeierja in Šoparja
V drugi polovici avgusta je lokalna Televizija Celje dobila nova lastnika. Večinski delež ima direktor celjskega zavoda za urejanje javnih parkirišč in gospodarjenje z javnimi objekti Ivan Pfeifer. Manjšinski lastnik pa je postal novinar in voditelj oddaje Tednik na javni televiziji Janko Šopar. Od nekdanjega lastnika Janka Turnška, ki se med drugim ukvarja z gradnjo in upravljanjem kabelsko-razdelilnih sistemov, sta kupila vso opremo in program. Po Pfeiferjevih avgustovskih napovedih naj bi Televizija Celje v prihodnje poskrbela predvsem za bolj lokalno in regijsko usmerjen informativni program, vendar se tudi razvedrilnemu programu ne bodo povsem odrekli. S temi spremembami in z razširitvijo dejavnosti si prizadevajo povečati gledanost.

Poroka Mladine in Motomedijev
Konec avgusta je bila precej odmevna novica, da sta upravi Mladine in Infomedijev podpisali pogodbo o nameri za združitev. Slednjo naj bi končali v začetku prihodnjega leta, ko bo zaživelo združeno podjetje Mladina. Namen združitve je doseganje tržne, vsebinske in stroškovne sinergije, so zapisali v izjavi za javnost. Kljub različnim vsebinam publikacij (gre za politični tednik Mladino, mesečnik za računalništvo in informatiko Monitor ter mesečnik PC&mediji o avdio in video opremi, računalniških igrah, glasbi in filmu) lastniki, upravi in uredniške ekipe verjamejo, da skupno podjetje lahko okrepi vsako posamezno edicijo zase. "Skupna streha", pod katero bosta obe hiši ohranili svojo neodvisnost, pa naj bi bila obenem dobra popotnica za črpanje nove energije in zamisli za ustvarjalnost, saj so že napovedali izdaje novih publikacij. Sredi septembra kaj več o teh načrtih, direktor Mladine Zoran Trojar ni razkril.

DZS o umiku iz radijskih hiš
Bolj zgovoren je bil predsednik uprave DZS Bojan Petan, ko je septembra na okrogli mizi o državi in medijih v organizaciji Mirovnega inštituta napovedal, da ne izključujejo umika iz petih radijskih hiš. DZS je namreč solastnica brežiškega, sevniškega, logaškega radia, Poslovnega vala in izolskega Radia Morje. Te naložbe za DZS niso strateškega pomena, zato jih bodo najverjetneje dezinvestirali. Petan je še dejal, da bo DZS letos morda pobrala kapitalske dobičke iz teh naložb, morda pa tudi ne.

SOD prodaja radijske delnice
Septembra so tudi v Slovenski odškodninski družbi (SOD) razkrili, da bodo prečistili svoje delovno področje. Prodali naj bi predvsem deleže v manjših oziroma poslovno manj uspešnih radijskih hišah. Podobno strategijo naj bi uresničili tudi pri nekaterih tiskanih medijih, vendar najbolj donosnih, kot sta Delo in Dnevnik, še ne zapuščajo. Za prodajo pridejo v poštev predvsem tisti mediji, v katerih je koncentracija lastništva že opravljena in kjer je SOD edini zunanji solastnik. Medijske naložbe SOD so osredotočene predvsem na radijske postaje, saj imajo v lasti kar od enajstih pet do deset odstotkov kapitala. Glede na meglo, v katero so zavita lastniška razmerja v radiih, bo razplet zagotovo zanimiv.

izpis

Petra Šubic

Osvajalci južnih medijskih trgov
Na medijskih trgih nekdanjih jugoslovanskih republik se že preizkušajo najdrznejši vlagatelji iz Slovenije. Delo Revije ima od lani 47 odstotkov reške Bifore, ki so jo ustanovili skupaj s tamkajšnjim Novim listom. Bifora izdaja revijo Regina, hrvaško Lady, katere tiskana naklada znaša od 25.000 do 30.000 izvodov. Čeprav o prodaji zaradi nepreglednosti in nejasnosti trga nimajo natančnih podatkov, še vedno ostajajo na trgu. Pred tremi leti so financirali izdajo ženske revije Olala beograjskega založnika Altpress, ki zaradi težav na trgu ne izhaja redno. V Delu Revije ocenjujejo, da jugoslovanski trg še ni pripravljen za tako (relativno drago) revijo. Zato razmišljajo o spremembi, saj preučujejo možnost, da bi Olala opustili, namesto nje pa bi z lokalnim partnerjem izdajali kakšno drugo žensko revijo, denimo Evo, Lady ali Anjo, seveda prirejeno za tamkajšnje bralke in bralce.

Na jug vleče tudi Motomedio. Za jesen so napovedali zagon hrvaške različice revije Men's Health, ki naj bi nastajala v Ljubljani, in sicer z majhnimi prilagoditvami za lokalne kupce. Na južne trge želijo prodreti tudi z Avto magazinom in Connectom. Že od januarja pa Propro svojo revijo Propro, ki se ukvarja s profesionalno prodajo, izdaja tudi na Hrvaškem. Odkupili so tudi tamkajšnjo revijo Marketing u praksi in jo preimenovali v Marketing.UP. Njihove ambicije na Hrvaškem so visoke, saj želijo doseči prvo mesto med revijami o trženju oziroma prodaji. Reviji v hrvaščini naj bi prenesli tudi na srbski trg, prav tako pa imata dobre možnosti za prodor v BIH in Makedonijo. Največja naložba slovenskega podjetja v medije na južnih trgih je gotovo 2-milijonski - seveda v markah - vložek Kmečke družbe v sarajevsko Oslobodjenje, v katerem je 39 odstotna lastnica. Dnevnik je v hudih težavah - lani so imeli milijon mark izgube, naklada je izrazito padala, časnik je vsebinsko in oblikovno nekonkurenčen tekmecem. Različni pogledi Kmečke družbe in DZS na to kako in predvsem s koliko denarja jih rešiti, so povzročili nesoglasja med obema družbama, ki so tako zavrla njun skupni načrt - oblikovanje medijskega holdinga na trgih nekdanje Jugoslavije. Po prvotnih načrtih naj bi na vsakem izmed njih v dveh letih obvladovali dnevni časopis, založbo, tiskarno, trgovsko-distribucijsko podjetje in morda še multikino.

izpis

Gojko Bervar

Kako deluje nemški tiskovni svet?
Nemški tiskovni svet deluje od leta 1956 - Ustanovitelji so štiri združenja - dve založniški in dve novinarski - ki tudi financirajo levji delež delovanja tiskovnega sveta - Tiskovni svet za svoje delo letno porabi okoli 800.000 mark - Tudi država daje 240.000 mark.
Nedaleč od glavnega trga v starem delu Bonna je sedež nemškega tiskovnega sveta. Stisnjen je v ozko ulico, v tretje nadstropje ne prav ugledne stavbe in tudi prostori ne razodevajo kakšnega pretiranega razkošja. Telo, ki že štiri desetletja in pol predstavlja samoomejevalno institucijo nemškega tiska, je nastalo po vzoru angleškega tiskovnega sveta. Medtem ko so Angleži zaradi nesoglasij in očitnega prodora politike svoj tiskovni svet ukinili in ga nadomestili s Komisijo za pritožbe nad tiskom (Press Complaint Commision), pa je nemški tiskovni svet preživel in se po 45. letih utrdil v institucijo za obrambo profesionalne etike in neodvisnosti novinarstva, ki jo upoštevajo tako bralci kot oblast.

Kako je nastal?
Leta 1953 se je nemška oblast odločila, da bo sama sprožila nastanek neodvisnega telesa, ki bi prevzel nekatere funkcije novinarskega samoomejevanja zlasti na področjih, ki zadevajo novinarsko etiko. Z ustanovitvijo telesa, ki bi ga sicer ustanovila vlada, delovalo pa naj bi zunaj oblastnega kroga, naj bi tudi simbolno pokazala, da se v delovanje tiska ne namerava vpletati in da bo ocene delovanja informativne sfere prepustila stroki in javnosti. Novinarji in lastniki tiskanih medijev so seveda že imeli izkušnje, kako se znajo stvari sprevreči, če za njimi stoji sponzorstvo oblasti, pa če je namen še tako dober, zato so se tri skupine dogovorile, da bodo tiskovni svet ustanovile kar same. In so ga, leta 1956. Kasneje se jim je pridružila še četrta in tako so danes med ustanovitelji združenja založniki časopisov, revij, novinarji in kot četrti novinarski del sindikata medijske industrije. Novinarski del torej sodeluje prek dveh svojih združenj: Nemške novinarske zveze (Deutsche Journalisten Verband) in Nemškega novinarskega sindikata (Deutsche Journalistenunion). Vsa štiri združenja - dve založniški in dve novinarski - tudi financirajo levji delež delovanja tiskovnega sveta, ki sicer za delo letno porabi okoli 800.000 mark. Tudi država daje 240.000 mark, to je uredila s posebnim zakonom in zaradi financ, ki jih prispeva, v tiskovnem svetu nima nobenih pooblastil. Nemški tiskovni svet zaposluje pet ljudi - direktorja urada, posebnega novinarja, ki formulira sklepe tiskovnega sveta in sodeluje s predsednikom pri izločanju neutemeljenih pritožb, posebnega delavca na področju stikov z javnostjo in administracijo. Člani tiskovnega sveta in njegov predsednik za delo ne prejemajo nobenega plačila.

Elektronski mediji niso predmet obravnave
Nemški tiskovni svet ni samo samoomejevalno telo, ki ugotavlja kršitve medijske poklicne etike, ampak tudi pomemben spodbujevalec sprememb medijske zakonodaje. Deluje na treh ravneh. Skupina utemeljiteljev - ima dva predstavnika iz vsake organizacije - se sestaja enkrat letno in sprejema temeljne finančne in organizacijske odločitve. Plenum - ima pet članov iz vsakega združenja - deluje navzven, njegova naloga je obramba neodvisnosti tiska in temeljnih zahtev demokracije, kot je denimo prostega dostopa do informacij ali avtonomnosti medijev. Prevzema tudi pobudo pri spreminjanju medijske zakonodaje. Odbor za pritožbe se ukvarja s pisnimi pritožbami zaradi domnevno etično spornih člankov objavljenih v tisku.

Elektronski mediji niso predmet obravnave tiskovnega sveta, saj pritožbe na njihov račun sprejemajo druga telesa, tako imenovani deželni medijski sveti - toda moč teh svetov je precej večja, saj ne gre za prostovoljno združevanje in za njihovimi odločitvami stojijo tudi precej resnejši ukrepi, na primer odvzem radijske ali televizijske frekvence. Nemški tiskovni svet ne vključuje tretje strani - javnosti. Zamisli o javnosti kot enakopravnem partnerju v tiskovnem svetu, tako kot to poznajo druge zahodnoevropske države, so sicer prišle kar nekajkrat na dnevni red zasedanj tiskovnega sveta, vendar ga člani - niti založniki niti novinarji - niso podprli.

Predsedujoči odbora za pritožbe je iz novinarskih vrst
Po statutu naj bi se predsedujoči v organih tiskovnega sveta menjavali vsako leto, kar se pri plenumu sicer dogaja, predsedujoči odbora za pritožbe pa je že vrsto let predstavnik iz novinarskih vrst.

Na leto pride približno 600 pritožb, in da jih je približno dve tretjini neutemeljenih, spoznajo že pred začetkom postopka. Odbor za pritožbe jih potemtakem sploh ne obravnava, ampak predsedujoči pritožniku le sporoči odločitev, da je pritožba neutemeljena. Odbor za pritožbe se sestaja petkrat na leto - navadno stvar opravijo v enem dnevu in pri tem rešijo 30 do 40 pritožb. Takšna spretnost je mogoča zato, ker praviloma ni ustnih zaslišanj. Tiskovni svet dela po kodeksu - publicističnih načelih, ki so jih sprejeli vsi ustanovitelji - te pa lahko vsak Nemec najde na internetu, izdana pa so tudi v obliki priročne knjižice. Pritožniki torej lahko sami navedejo, kateri del publicističnih načel je bil po njihovem kršen, utemeljijo pritožbo in le v teh okvirih lahko poteka končna razprava. Nemci, natančni kot so, imajo red: potem ko odbor prejeme pritožbo, naloži časopisu naj v treh tednih odgovori na obtožbe, toda tega odgovora pritožniki ne vidijo - torej ni nobenega prostora za polemiko. Obvestijo jih, kdaj bo obravnava njihovega primera, vendar jih na samo obravnavo ne povabijo. Ena redkih izjem je bila nesreča Concorda, ko so časopisi objavljali tudi življenjske zgodbe ponesrečenih, tedaj so pred tiskovnim svetom dobili besedo tudi svojci. Že dan po zasedanju odbora za pritožbe dobijo pritožniki na grobo skiciran odgovor, ki pojasni usodo pritožbe - podrobnejšo obrazložitev dobijo v mesecu dni.

Če tiskovni svet prepozna pritožbo kot upravičeno, ima v rokah štiri stopnje orodij: najmilejše - nasvet mediju, ki je zagrešil nepravilnost, potem opomin, nejavni ukor (nejavnost je v tem primeru uporabljena zato, da ne bi prizadela žrtve) in slednjič javni ukor - tega pa časopis, tako se je zavezal v posebni izjavi, mora objaviti. Tako izjavo je podpisalo 90 odstotkov nemških časopisnih hiš in se zaveze (z zares redkimi izjemami) tudi držijo. Tiskovni svet obravnava tudi pritožbe zoper časopisne hiše, ki izjave niso podpisale - in če jih prepozna kot upravičene, jih objavijo pač vse druge podpisnice.

Nauki za slovenske razmere
Čeprav nemški tiskovni svet morda ne deluje v najpogostejši - torej tristranski strukturi, v drugih državah zahodne demokracije namreč ob predstavnikih novinarjev in založnikov delujejo tudi predstavniki javnosti - precej nazorno kaže, zakaj je dobro, da se ljudje v medijih sporazumejo o skupnem samoomejevalnem telesu. Tako kot je v Nemčiji želela prevzeti pobudo pri ustanavljanju razsodnika poklicne etike v medijih država, so težnje, da bi na tem področju prevzela pobudo oblast, zlasti v tranzicijskih državah, navzoče tudi danes. Oblast v razmerah neutrjene demokracije v to polje poseže precej laže, pa tudi precej manj pregledno. Obstoječi slovenski medijski zakon tako že ureja nekatere stvari, ki bi jih novinarji in založniki lahko uredili z medsebojnim dogovorom, brez vpletanja oblasti. Z razvojem digitalne tehnologije, posebej pa še po septembrskem terorističnem napadu v New Yorku, bo na svetu vse več zamisli o omejevanju medijev, ki bo vse bolj v rokah oblasti. Kar nekaj dogajanj kaže, da se v Združenih državah, ki so slovele po odprtosti medijske demokracije in kjer je edino samoomejevanje diktirala tržna logika, zdaj širi razmišljanje o večjem državnem nadzoru na področju klasičnih človekovih pravic in svoboščin. Ironija je, da bodo na takšne pritiske najbolj odporni mediji v tistih državah, v katerih so sprejeli samoomejevalne mehanizme, omejevanje medijske svobode pa bodo državi izpulili iz rok prav zato, ker so se sami zavezali spoštovanju poklicnih meril in tudi ukrepanju pri nespoštovanju poklicne etike.

izpis

 S O R O D N E   T E M E

mediji in pravo

Medijska preža
Sandra Bašić-Hrvatin
Slovenija: En korak naprej, dva nazaj*
Zrinjka Peruško
Kaj je bilo narobe z reformami medijev v postsocialistični Evropi?*
Snežana Trpevska
Razdrobljenost trga v jugovzhodni Evropi in degradacija profesionalnega novinarstva*
Jovanka Matić
Novinarji kot gibalo reform medijev*
Tarik Jusić
Bosna in Hercegovina: Med stagnacijo in tranzicijo*
Judit Bayer
Nauki medijskih reform v srednji in vzhodni Evropi: Vsaka družba ima tak medijski sistem, kot si ga zasluži*
Paolo Mancini
Reforme medijev ne nastanejo v praznem prostoru*
Guillermo Mastrini
Napredne vlade in mediji v Južni Ameriki*
Rodrigo Gómez García
Reforme medijev v Latinski Ameriki: med dekomodifikacijo in marketizacijo javnih komunikacijskih politik*
Larbi Chouikha
Mediji v ogledalu »tunizijske pomladi«: reforme, ki jih je težko izpeljati*
Justin Schlosberg
Reforma lastništva medijev v Veliki Britaniji: kako naprej?*
Brankica Petković
Zakaj primerjati reforme medijskih sistemov?
Gorazd Kovačič
Kaj so mediji za Janšo in Pahorja?
Andrej Pavlišič
Mediji ne delujejo v praznem prostoru
Domen Savič
Zapiranje pašnika: spletna cenzura doma in po svetu
Tomaž Gregorc
Onemogočanje avtonomnih digitalnih praks – »trda plat« zgodbe
Brankica Petković
Človekove pravice in mediji
Andreja Tratnik
»Na tisoče Madžarov pije to sranje s ponosom, celo s predanostjo«
Zoran Medved
Prihodnost ali pogreb javne RTV?
Gregor Strojin
Javnost sodnih postopkov v zadevi Patria
Andreja Tratnik
Kdo naj presodi, ali naj se od novinarja zahteva razkritje vira?
Brankica Petković
Slaba vest evropske medijske politike
Renata Šribar
Regulacija avdiovizualnih medijev: kompleksnost in izmuzljivost potencialno spornih vsebin
Tanja Kerševan-Smokvina
Evropsko orodje za merjenje neodvisnosti regulatorjev
Toby Mendel
Uvrstitev Slovenije v mednarodni raziskavi o dostopu do informacij javnega značaja
Saša Banjanac Lubej
Inšpektorat za delo novinarjem odgovarja na svoji spletni strani
Sandra Bašić-Hrvatin
Kako je privatizacija medijev omogočila privatizacijo politike
Gorazd Kovačič
Polom reforme medijske zakonodaje
Andreja Tratnik
Korak naprej pri varovanju pravice novinarjev do nerazkritja vira informacij
Lenart J. Kučić
Jezdeci medijske apokalipse
Blaž Zgaga
Po stopnji svobode medijev Evropa razdeljena na dva dela
Jernej Rovšek
Čas za soglasje o samoregulacijski obliki medijske industrije
Sandra Bašić-Hrvatin
Kriza časopisne industrije je posledica napačnih odločitev lastnikov
Lana Zdravković
Sprejemanje medijske zakonodaje: In temu pravite javna razprava?
Rina Klinar
Lokalni mediji v Sloveniji: nacionalna mreža, medijske regije ali umiranje na obroke?
Jasna Babić
Osnutek zakona o medijih: Bluz slovenskih glasbenikov
Renata Šribar
Zaščita otrok pred spornimi vsebinami v osnutku zakona o medijih: nadaljevanje regulacijske stihije
Sandra Bašić-Hrvatin, Marko Milosavljević
Slovenskih medijskih 20 let: Quid pro quo
Gojko Bervar
Nova oblast in mediji – Kaj se je spremenilo?
Brankica Petković
Slovenija: Boljša medijska zastopanost legitimna težnja 200.000 ljudi
Sandra Bašić-Hrvatin
Vztrajati pri vsebini in načinu sprejemanja medijskih zakonov
Roman Kuhar
V imenu družine potvarjajo podatke
Nina Zidar Klemenčič
Dva primera, množica stališč, problem nerešen
Andraž Teršek
Pasti in spodrsljaji svobode izražanja[1]
Andrej Stopar
Rusija: »V tem primeru ste nas prehiteli!«
Jernej Rovšek
Posledica spremenjene sestave Ustavnega sodišča?
Jure Aleksič
Mozaik neke gangrene
Andreja Tratnik
Evropsko sodišče za človekove pravice o nedopustnosti političnih pritiskov na medije
Ustavno sodišče
Del odločbe Ustavnega sodišča v primeru Prijatelj proti Mladini[1]
Ciril Ribičič, Marija Krisper Kramberger
Prijatelj proti Mladini: Zastraševalni učinek obsodbe Mladine
Iztok Jurančič
Kanarčki v rudniku demokracije
Zoran Medved
Novi zakon o RTV Slovenija: Potrebujemo popolnoma nov koncept
Peter Lah
Pluralizem medijev: predmet arbitrarnih ocen ali empiričnih meritev?
Tadej Praprotnik
Nizozemska: Učinkovit sistem zaščite otrok pred škodljivimi medijskimi vsebinami
Sonja Merljak Zdovc
Novinarska zbornica
Tomaž Klipšteter
(Ne)občutljivost medijev za varstvo zasebnosti
Ranka Ivelja
Pasti »konkretizacije in personalizacije« incesta
Brankica Petković
Narobe
William Gore
Nesprejemljivost predlogov za vseevropski sistem urejanja medijske odgovornosti(1)
Daphne Koene
Na Nizozemskem vsak dan bolj cenimo dobro delovanje tiskovnega sveta(1)
Marko Milosavljević
Razsodba delovnega sodišča odpira možnosti za odpuščanje neposlušnih novinarjev
Bojan Dobovšek, Jure Škrbec
Novinarji in korupcija
Goran Novković
Kje so meje pravice? Kje so meje molka?
Jože Vogrinc
Spremenimo informativne medije v javna glasila!(1)
Nataša Pirc Musar
Pravica vedeti – Prvi mednarodno zavezujoči akt na področju dostopa do javnih informacij na svetu
Toby Mendel
Ali sprejeta konvencija izpolnjuje pričakovanja?
Helen Darbishire
Prepoznavanje pravice
Simona Zatler
Ali je učinkovita regulacija sploh možna?
Tanja Kerševan-Smokvina
Direktiva kot preskus za medijske politike držav članic EU
Renata Šribar
Protiregulacijski kompleks bo med pripravo novele zakona o medijih gotovo še živ
Marko Milosavljević
Napake, iz katerih bi se (že) morali kaj naučiti
Nika Susman
Francija: Usoda javne televizije odvisna od dobičkov komercialne tekmice
Renata Šribar
Ko mediji premikajo meje v prid pornokapitala
Mateja Boldin
Sistem koregulacije na preizkušnji
Renata Šribar
Različno branje zakona izgovor za neukrepanje
Renata Šribar
Kdo je pristojen za ukrepanje, če oglaševanje vsiljuje porno seksualnost otrokom?
Miran Lesjak
Človekove pravice zatirane države in nemočnih gospodarskih družb
Cene Grčar
Hudobni mediji in uboga država: ali lahko državni organi zahtevajo objavo popravka?
Janez Markeš
Zakon, ki popravlja mnenja
Jernej Rovšek
Od pravice do popravka do medijskega sveta
Barbara Verdnik
»Tožena stranka redno objavlja članke ...«
Sandra Bašić-Hrvatin
Kakšen javni medij potrebujejo državljanke in državljani Slovenije?
Sandra Bašić-Hrvatin, Iztok Jurančič, Brankica Petković, Grega Repovž, Jernej Rovšek, Špela Stare, Matej Šurc, Blaž Zgaga, Društvo novinarjev Slovenije, Sindikat novinarjev Slovenije
Za prenovo medijske politike
Ian Mayes
Samoregulacija informativnih medijev: pot do novega razmerja z bralci
Ian Mayes
Dejstva v zadevi
Ian Mayes
Po navedbah vira
Slavko Vizovišek
Guardianov zgled in slovenska realnost
Viktor Ivančić
1996: Kako je bil obrekovan Feral Tribune
Jernej Rovšek
Pot do zaupanja vrednega regulatorja medijev
Jernej Rovšek, Brankica Petković
Ali je v primeru Stres proti POP TV medijski inšpektor prevzel vlogo sodišča?
Ivan Pal
Več prijav inšpektorju za medije
Neva Nahtigal
Problemi s socialno, pravno in profesionalno varnostjo novinarjev v jugovzhodni Evropi
Iztok Jurančič
Dninarstvo na novinarskem trgu delovne sile
Sandra Bašić-Hrvatin
Politika razvoja radia in televizije v Sloveniji – Tiranija status quo
Sandra Bašić-Hrvatin
Paralelni svetovi
Iztok Jurančič
Pravna zaščita kaznovanih novinarjev – Novinarji kot postranska škoda?
Jože Vogrinc
Medijska politika kot demokratura
Renata Šribar
Mobitel, WTF?
Blaž Zgaga
Pismo o cenzuri: v tujini objavljeno, doma cenzurirano
Boris Vezjak
Še vedno neutemeljen disciplinski ukrep proti novinarju
Matej Šurc
Peticija – da nam ne bo žal za to, česar nismo storili
Brankica Petković
Njihova svoboda, naša pravica
Mateja Boldin
Vsebine za odrasle, promocija za otroke
Zoran Medved
Zakaj je zahteva po uravnoteženosti javne televizije neutemeljena?
Iztok Jurančič
Tehnologije obvladovanja slovenskih medijev v letih 2006–2007
Barbara Verdnik
Primorske novice – Plen političnih in ekonomskih interesov
Klavdija Figelj
Kje so pristali novinarji?
Predlog ureditve poklicne avtonomije v kolektivni pogodbi za poklicne novinarje
Sandra Bašić-Hrvatin
V Sloveniji brez javne razprave o novi medijski direktivi
Renata Šribar
Škodljive vsebine na mobilnih telefonih
Hans-Martin Tillack
Ali uradniki EU pretepajo pse?
Mediji za državljane – Priporočila
Jasmina Potokar Rant
Novinarske usode: Delo preko avtorskih pogodb
Sandra Bašić-Hrvatin
Po razpisu za subvencije medijem: Uravnoteženi in komunikativni
Andrew Taussig
Organizirajte Glas poslušalca in gledalca
Boris Vezjak
Dedemokratizacija Slovenije pod krinko demokratizacije RTV Slovenija
Neva Nahtigal
Kdaj oddaje za Rome na RTV Slovenija?
Maja Bogataj Jančič, Maja Lubarda
Licence Creative Commons tudi v Sloveniji
Jasmina Potokar Rant
Avtorske pravice v pogodbah med mediji in novinarji
Jernej Rovšek, Sandra Bašić-Hrvatin, Brankica Petković
Kakšen sklad za medije?
Špela Stare
O subvencijah za medije naj ne odloča komisija
Gorazd Perenič
Na poti od odprtega k preglednemu javnemu sektorju
Nataša Pirc Musar
Zakonske novosti in dostop do informacij za novinarje
Pavel Gantar
Lahkotnost sprememb v dostopu do informacij javnega značaja
Jernej Rovšek
Neskladje glede zakona o dostopu do informacij javnega značaja
Lenart J. Kučić, Aljaž Marn
Proti terorizmu z nadzorom državljanov
Aljaž Marn
Kronologija sprejemanja evropske direktive o hrambi telekomunikacijskih podatkov
Aljaž Marn
Iniciativa "Hramba prometnih podatkov ni rešitev!"
Saša Bojc
Napad na novinarski vir
Brankica Petković
Ministri evropskih držav o medijski politiki
Jaka Repanšek
Bo prenovljeni kolektivni pogodbi za novinarje uspelo?
Miha Trampuž
Varstvo avtorskih pravic v predlogu dopolnitev in sprememb kolektivne pogodbe
Živa Humer, Mojca Sušnik
Politika enakih možnosti žensk in moških brez medijske pozornosti
Jernej Rovšek
Nihalo se je od svobode izražanja obrnilo v prid varstvu zasebnosti
Janez Tekavc
Odškodninska odgovornost novinarja
Jernej Rovšek
Pravica do popravka ali odgovora v medijih – Primer Vladislava Stresa
Lucija Bošnik
Poročanje medijev s sodišč
Urška Prepeluh
Procesni labirint do informacij javnega značaja
Urška Prepeluh
Dostop do javnih informacij pri organih EU
Jaka Repanšek
Pravni okvir avdiovizualne industrije v EU
Sandra Bašić-Hrvatin
Delo in izbrisani: kdo »zlorablja« medijski prostor?
Jaka Repanšek
Varovanje avtorskih pravic v kolektivni pogodbi: kako se miš spreminja v mačko
Jaka Repanšek
Kraja avtorskih del: avtorji lajajo, karavana gre dalje
Jaka Repanšek
Avtorske pogodbe zaposlenih v medijih
Renata Šribar
Ta lahki predmet manipulacije: oblast in regulacija pornografije
Melita Zajc
Mediji in avdiovizualna politika v strateških dokumentih ministrstva za kulturo
Rina Klinar
Medijska raznolikost v nacionalnem programu za kulturo 2004-2007
Brankica Petković
Razpršenost lastništva in raznolikost vsebin
Gojko Bervar
Velika Britanija: Prenova pritožne komisije za tisk?
Alison Harcourt
Regulacija medijskega lastništva - slepa ulica EU
Gojko Bervar
V zapor zaradi klevete?
Gojko Bervar
Mediji vzbudijo strah, politiki zahtevajo višje kazni
Rok Kajzer
Klevetanje in praksa Novinarskega častnega razsodišča
Neva Nahtigal
»Obrekovalci« pred Evropskim sodiščem
Sandra Bašić-Hrvatin
Zakon o RTVS za 20. ali 21. stoletje?
Miro Petek
Velika Britanija: Lastništvo zagotavlja neodvisnost Guardiana
Karol Jakubowicz
Zavrnite predloge o politični delitvi javne radiotelevizije!
Serge Halimi
Nova cenzura
Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić
Medijska koncentracija v Sloveniji
Sonja Merljak
Interni etični kodeksi v medijih
Dušan Rebolj
Nianse nasilja: ulovimo in ubijmo Billyja Raya Cyrusa!
Milada Mirković
Sprejet zakon o dostopu do informacij javnega značaja
Jernej Rovšek
Ali zakon o dostopu do informacij res ni pomemben za novinarje?
Saša Banjanac Lubej
Novinarji so za direktorje kakor delavci v tovarni
Sonja Merljak
Piarovci so dodatna ovira na poti do informacij
Gorazd Kovačič
Nato: »Zaustavite levico!«
Gal Kirn, Ana Jereb
Nato: Vidni in nevidni pritiski
Sandra Bašić-Hrvatin
Nato: Civilna družba proti državi
Renata Šribar
Pornografija: Po protipornografskemu ukrepu medijskega inšpektorja
Ian Mayes
Naš cilj je biti odgovoren časopis
Gašper Lubej
Svoboda tiska ogrožena povsod po svetu
Judit Bayer
Madžarska: Položaj medijev po volitvah 2002
Jaka Repanšek
Je moje res tvoje?
Neva Nahtigal
Tehnologija zahteva dodatno zaščito avtorskih pravic
Urša Chitrakar
Ko javna osebnost laže
Marko Milosavljević
Zakaj je dobro, da je ukinjena avtorizacija intervjuja
Jernej Rovšek
Je to zakonska podlaga za bolj odprto javno upravo?
Milada Mirković
Pomanjkljivosti predloga zakona o dostopu do informacij javnega značaja
Boris Vezjak
Primer Petek: simptom zloma medijske avtonomije
Brankica Petković
Kaj smejo početi novinarji?
Lucija Bošnik
Svoboda tiska v rokah policije
Suzana Žilič-Fišer
Velika Britanija
Polemike o novi medijski zakonodaji
Rajko Gerič
Postali smo javni uslužbenci
Tatjana Pirc
Bodimo uslužbenci javnosti
Jaka Repanšek
Konkurenčna klavzula v novinarskem poklicu
Saša Banjanac Lubej
Vpis v razvid medijev
Gorazd Kovačič
Pronatovski napadi na demokratični pluralizem
Ksenija Horvat
Josri Fouda
Nikoli se ne bom vključil v propagandno vojno
Senko Pličanič
Ustavna pravica doslej neuresničena
Milada Mirković
Zakon bi moral veljati za vse državne organe
Simona Zatler
Vsak je lahko novinar
Jaka Repanšek
Konkurenčna prepoved v novinarskem poklicu
Saša Banjanac Lubej
Medijski inšpektor - one man band
Aldo Milohnić
Oglaševalska pornografija na Kanalu A in POP TV
Karina Cunder
Delo po novem restriktivno pri oglaševanju vročih linij
Borut Zajc
Prikrito oglaševanje je zloraba medijev
Nika Deu
Spoštujemo zakonodajo
Rastko Močnik
Svoboda izražanja kot farsa
Darijan Košir
Delo ni zaprt medij
Simona Zatler
Kako zagotoviti dostop do medijev
Igor Ž. Žagar
Pet minut za (novinarski) suspenz
Maja Breznik
Kulturni krogi
Simona Zatler, Sandra Bašić-Hrvatin
Programski deleži po novi medijski zakonodaji
Marjan Moškon
Žagajo mar avtorji vejo, na kateri sedijo?
Špela Mežnar
Parodija je dopustna predelava tujega avtorskega dela
Brane Maselj
Pooblastila državi, omejitve medijem
Boris Bergant
Izrazito politični zakon
Rina Klinar, Irma Benko
Več vprašanj kot odgovorov
Aleš Gaube
Dopolnila za lažji spanec
Sandra Bašić-Hrvatin
Past prekomerne regulacije
Špela Šipek
Ko država prikriva informacije, jo lahko tožimo
Matjaž Jarc
Paranoja o državnem nadzoru nad mediji
Peter Jančič
Ozka zakonska ureditev dostopa do informacij
Rina Klinar
Naj lokalni radio ugasne?
Marjan Moškon
Zatreti lokalne programe je lahko
Dejan Jelovac
To bo konec Radia Študent
Petra Oseli
Prodajajo šampon v informativnih oddajah
Tanja Kerševan-Smokvina
Oglasi na televizijah po pravilih
Branko Čakarmiš
Samoregulativni korak slovenskih televizij
Cene Grčar
Beseda velja
Druga in tretja obravnava zakona o medijih
Bojan Golčar
Radio Marš naj bo!
Matevž Krivic
Lastniški poseg v uredniško politiko?
Simona Zatler
Uredniška neodvisnost in ugovor vesti
Aleš Gaube
Novinarski ceh na preži
Gojko Bervar
Novinarska zaščita ali jarem
Marjan Moškon
Onemogočiti lokalne televizije?
Simona Zatler
Brez sodne prakse, brez politične volje
Tomaž Ranc
Nadzorovani novinarji
Rainer Reichert
Nadzor zasebnih pogovorov
Boris Rašeta
Novinarjem so v Tuđmanovem obdobju redno prisluškovali
Jaka Repanšek, Simona Zatler
Intervjuvanec lahko preverja le natančnost
Boris Čibej
Želja po umiku ostrih izjav
Lidija Koman Perenič
Odškodninske tožbe naraščajo
Renata Šribar
Oglaševanje »vročih linij«
Igor Mekina
Daleč od brezhibnosti
Tatjana Mandić
Nadzorovanje in kaznovanje novinarjev
Gabor Holmai
Državni uradniki morajo prenesti kritiko
Senad Pećanin
Skrivanje za zasebnimi tožbami
Zlatan Karabegović
Razkrivanje nepravilnosti je brez odmeva
Matjaž Gerl
Za pravice gledalca
Tanja Kerševan-Smokvina
Kako prehiteti daljinca
Alexander Scheuer
Televizija čez državne meje
Simona Zatler
Pravica medijev in javnosti
Gojko Bervar
Izgubljena bitka za soglasje
Nadire Mater
Srečna sem, da sem obtožena
Rajko Muršič
Ženska in mati, Cerkev in podgana
Za svobodo umetniškega izražanja in proti represiji
Milka Pance
Konkurenčna prepoved in svoboda dela
Matjaž Jarc
Zlati rez
Borut Mehle
Poti slovenske medijske zakonodaje
Zoran Medved
Vrnitev k abecedi
Milada Mirković
(Ne)dostopnost javnih informacij
Stojan Zdolšek
Brez vrtoglavih odškodnin
Barbara Kelbl
Država proti novinarju
Na začetku je bil Zakon
Edicija MediaWatch
Jernej Rovšek
Zasebno in javno v medijih
Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić, Brankica Petković
Medijsko lastništvo
Sandra Bašić-Hrvatin, Marko Milosavljević
Medijska politika v Sloveniji v devetdesetih
Matevž Krivic, Simona Zatler
Svoboda tiska in pravice posameznika
Novinarski večeri
29.05.2003
Snježana Milivojević, Dejan Anastasijević
Srbski mediji po atentatu
28.01.1999
Alexandre Lévy
Novinarji brez meja
18.12.1998
Vesna Alaburić, Stojan Zdolšek
Pod udarom zakona
23.06.1998
Andras Sajo, Sandra Bašić-Hrvatin
Sedma sila na povodcu
18.02.1998
Jochen Frowein, Igor Mekina
Kako prerezati globoko grlo?
Omizja
29.03.2011
Sandor Orban, Attila Mong, Sandra Bašić Hrvatin, Grega Repovž, Marko Milosavljević, Vojko Stopar, Zdenko Duka, Gordana Vilović
Pasti medijske regulacije in očitki o političnem obvladovanja medijev – Madžarska, Slovenija, Hrvaška, podobnosti in razlike
22.04.2008
Zdenka Čebašek Travnik, Uroš Slak, Alma M. Sedlar, Elizabeta Zorman, Zoran Pavlovič, Liana Kalčina, Brankica Petković, Kristina Plavšak Krajnc
Omizje: Poročanje medijev o otrocih
29.09.2007
Snježana Milivojević, Snežana Trpevska, Sandra Bašić-Hrvatin, Vildana Selimbegović, Milka Tadić, Brankica Petković, Drago Hedl, Željko Bodrožić, Peter Preston, Jani Sever, Aleksandar Damovski, Stjepan Malović, Vanja Sutlić, Mehmed Agović, Dragoljub Vuković, Dubravka Valić Nedeljković, Mirko Štular, Saša Banjanac Lubej
Omizje: Oblike politične instrumentalizacije in klientelizma v medijih v državah jugovzhodne Evrope – primer držav nekdanje Jugoslavije
03.04.2007
Venčeslav Japelj, Barbara Verdnik, Peter Kolšek, Veso Stojanov, Simona Rakuša
Omizje: Tehnologija obvladovanja medijev v Sloveniji
25.11.2002
Aidan White, Ian Mayes, Grega Repovž, Peter Jančič, Gojko Bervar
Samoregulacija in odgovornost medijev
27.02.2002
Aljoša Pečan Gruden, Senko Pličanič, Alja Brglez, Marjan Antončič, Špela Šipek
Dostop do informacij javnega značaja
24.09.2001
Božidar Zorko, Irma Benko, Marjan Moškon, Bojan Veselinovič, Bojan Petan, Goran Novkovič, Marko Milosavljević
Država in mediji v Sloveniji
15.02.2001
Božidar Zorko, Rudolf Moge, Sandra Bašić-Hrvatin, Matevž Krivic, Janez Čadež, Gojko Bervar, Cene Grčar, Rosvita Pesek, Peter Jančič
Zakon o medijih v slepi ulici - Kakšen izhod obeta nov predlog, pripravljen v novi vladi?
zakon o medijih
Medijska preža
Sandra Bašić-Hrvatin
Slovenija: En korak naprej, dva nazaj*
Zrinjka Peruško
Kaj je bilo narobe z reformami medijev v postsocialistični Evropi?*
Snežana Trpevska
Razdrobljenost trga v jugovzhodni Evropi in degradacija profesionalnega novinarstva*
Jovanka Matić
Novinarji kot gibalo reform medijev*
Tarik Jusić
Bosna in Hercegovina: Med stagnacijo in tranzicijo*
Judit Bayer
Nauki medijskih reform v srednji in vzhodni Evropi: Vsaka družba ima tak medijski sistem, kot si ga zasluži*
Paolo Mancini
Reforme medijev ne nastanejo v praznem prostoru*
Guillermo Mastrini
Napredne vlade in mediji v Južni Ameriki*
Rodrigo Gómez García
Reforme medijev v Latinski Ameriki: med dekomodifikacijo in marketizacijo javnih komunikacijskih politik*
Larbi Chouikha
Mediji v ogledalu »tunizijske pomladi«: reforme, ki jih je težko izpeljati*
Justin Schlosberg
Reforma lastništva medijev v Veliki Britaniji: kako naprej?*
Brankica Petković
Zakaj primerjati reforme medijskih sistemov?
Gorazd Kovačič
Kaj so mediji za Janšo in Pahorja?
Andrej Pavlišič
Mediji ne delujejo v praznem prostoru
Domen Savič
Zapiranje pašnika: spletna cenzura doma in po svetu
Tomaž Gregorc
Onemogočanje avtonomnih digitalnih praks – »trda plat« zgodbe
Renata Šribar
Regulacija avdiovizualnih medijev: kompleksnost in izmuzljivost potencialno spornih vsebin
Sandra Bašić-Hrvatin
Kako je privatizacija medijev omogočila privatizacijo politike
Brankica Petković
Konferenca Evropske komisije o svobodi medijev v državah Zahodnega Balkana in Turčiji
Gorazd Kovačič
Polom reforme medijske zakonodaje
Judit Bayer
Madžarska medijska reforma – diktat politične večine
Lenart J. Kučić
Jezdeci medijske apokalipse
Jernej Rovšek
Čas za soglasje o samoregulacijski obliki medijske industrije
Sandra Bašić-Hrvatin
Kriza časopisne industrije je posledica napačnih odločitev lastnikov
Lana Zdravković
Sprejemanje medijske zakonodaje: In temu pravite javna razprava?
Rina Klinar
Lokalni mediji v Sloveniji: nacionalna mreža, medijske regije ali umiranje na obroke?
Jasna Babić
Osnutek zakona o medijih: Bluz slovenskih glasbenikov
Renata Šribar
Zaščita otrok pred spornimi vsebinami v osnutku zakona o medijih: nadaljevanje regulacijske stihije
Gojko Bervar
Nova oblast in mediji – Kaj se je spremenilo?
Brankica Petković
Slovenija: Boljša medijska zastopanost legitimna težnja 200.000 ljudi
Sandra Bašić-Hrvatin
Vztrajati pri vsebini in načinu sprejemanja medijskih zakonov
Roman Kuhar
V imenu družine potvarjajo podatke
Iztok Jurančič
Kanarčki v rudniku demokracije
Zoran Medved
Novi zakon o RTV Slovenija: Potrebujemo popolnoma nov koncept
Peter Lah
Pluralizem medijev: predmet arbitrarnih ocen ali empiričnih meritev?
Simona Zatler
Ali je učinkovita regulacija sploh možna?
Renata Šribar
Protiregulacijski kompleks bo med pripravo novele zakona o medijih gotovo še živ
Marko Milosavljević
Napake, iz katerih bi se (že) morali kaj naučiti
Renata Šribar
Ko mediji premikajo meje v prid pornokapitala
Mateja Boldin
Sistem koregulacije na preizkušnji
Renata Šribar
Različno branje zakona izgovor za neukrepanje
Renata Šribar
Kdo je pristojen za ukrepanje, če oglaševanje vsiljuje porno seksualnost otrokom?
Miran Lesjak
Človekove pravice zatirane države in nemočnih gospodarskih družb
Cene Grčar
Hudobni mediji in uboga država: ali lahko državni organi zahtevajo objavo popravka?
Janez Markeš
Zakon, ki popravlja mnenja
Jernej Rovšek
Od pravice do popravka do medijskega sveta
Barbara Verdnik
»Tožena stranka redno objavlja članke ...«
Sandra Bašić-Hrvatin
Kakšen javni medij potrebujejo državljanke in državljani Slovenije?
Sandra Bašić-Hrvatin, Iztok Jurančič, Brankica Petković, Grega Repovž, Jernej Rovšek, Špela Stare, Matej Šurc, Blaž Zgaga, Društvo novinarjev Slovenije, Sindikat novinarjev Slovenije
Za prenovo medijske politike
Jernej Rovšek
Pot do zaupanja vrednega regulatorja medijev
Jernej Rovšek, Brankica Petković
Ali je v primeru Stres proti POP TV medijski inšpektor prevzel vlogo sodišča?
Ivan Pal
Več prijav inšpektorju za medije
Sandra Bašić-Hrvatin
Politika razvoja radia in televizije v Sloveniji – Tiranija status quo
Brankica Petković
Njihova svoboda, naša pravica
Mediji za državljane – Priporočila
Brankica Petković, Jernej Rovšek, Sandra Bašić-Hrvatin
Sporna določila o financiranju programskih vsebin
Predlog amandmajev Mirovnega inštituta na člene o proračunskih sredstvih za medije
Predlog Mirovnega inštituta za spremembo člena o zaščiti otrok in mladoletnikov
Renata Šribar
Zaščita otrok in mladoletnikov v noveli zakona o medijih
Renata Šribar
Predlog Renate Šribar in koordinacije nevladnih organizacij za spremembo člena o zaščiti otrok in mladoletnikov
Jurij Žurej
Reguliranje medijskih vsebin za odrasle
Jernej Rovšek
Kaj je na medijskem področju mogoče urejati z zakonom?
Marta Gregorčič
Novi zakon o medijih: žrtve o žrtvah
Sandra Bašić-Hrvatin
Ali snovalci medijske politike razlikujejo pluralnost, različnost in raznolikost medijev?
Boris Vezjak
Dedemokratizacija Slovenije pod krinko demokratizacije RTV Slovenija
Neva Nahtigal
Kdaj oddaje za Rome na RTV Slovenija?
Maja Bogataj Jančič, Maja Lubarda
Licence Creative Commons tudi v Sloveniji
Jernej Rovšek, Sandra Bašić-Hrvatin, Brankica Petković
Kakšen sklad za medije?
Špela Stare
O subvencijah za medije naj ne odloča komisija
Gorazd Perenič
Na poti od odprtega k preglednemu javnemu sektorju
Nataša Pirc Musar
Zakonske novosti in dostop do informacij za novinarje
Pavel Gantar
Lahkotnost sprememb v dostopu do informacij javnega značaja
Jernej Rovšek
Neskladje glede zakona o dostopu do informacij javnega značaja
Lenart J. Kučić, Aljaž Marn
Proti terorizmu z nadzorom državljanov
Aljaž Marn
Kronologija sprejemanja evropske direktive o hrambi telekomunikacijskih podatkov
Aljaž Marn
Iniciativa "Hramba prometnih podatkov ni rešitev!"
Marko Milosavljević
Novinar Zmago Jelinčič – Plemeniti
Sandra Bašić-Hrvatin
Delničarji pomembnejši od bralcev
Brankica Petković
Dodatna politizacija in državni nadzor nad RTV Slovenija
Gojko Bervar
Kdaj omdusman na javni radioteleviziji?
Brankica Petković
Nova vlada – nova medijska politika
Jaka Repanšek
Pravni okvir avdiovizualne industrije v EU
Renata Šribar
Ta lahki predmet manipulacije: oblast in regulacija pornografije
Melita Zajc
Mediji in avdiovizualna politika v strateških dokumentih ministrstva za kulturo
Rina Klinar
Medijska raznolikost v nacionalnem programu za kulturo 2004-2007
Brankica Petković
Razpršenost lastništva in raznolikost vsebin
Sandra Bašić-Hrvatin
Zakon o RTVS za 20. ali 21. stoletje?
Karol Jakubowicz
Zavrnite predloge o politični delitvi javne radiotelevizije!
Sandra Bašić-Hrvatin
Nato: Civilna družba proti državi
Judit Bayer
Madžarska: Položaj medijev po volitvah 2002
Suzana Žilič-Fišer
Velika Britanija
Polemike o novi medijski zakonodaji
Simona Zatler
Vsak je lahko novinar
Saša Banjanac Lubej
Medijski inšpektor - one man band
Karina Cunder
Delo po novem restriktivno pri oglaševanju vročih linij
Nika Deu
Spoštujemo zakonodajo
Simona Zatler
Kako zagotoviti dostop do medijev
Simona Zatler, Sandra Bašić-Hrvatin
Programski deleži po novi medijski zakonodaji
Brane Maselj
Pooblastila državi, omejitve medijem
Boris Bergant
Izrazito politični zakon
Rina Klinar, Irma Benko
Več vprašanj kot odgovorov
Aleš Gaube
Dopolnila za lažji spanec
Sandra Bašić-Hrvatin
Past prekomerne regulacije
Matjaž Jarc
Paranoja o državnem nadzoru nad mediji
Peter Jančič
Ozka zakonska ureditev dostopa do informacij
Rina Klinar
Naj lokalni radio ugasne?
Marjan Moškon
Zatreti lokalne programe je lahko
Dejan Jelovac
To bo konec Radia Študent
Druga in tretja obravnava zakona o medijih
Aleš Gaube
Umakniti slab predlog zakona o medijih
Matevž Krivic
Lastniški poseg v uredniško politiko?
Simona Zatler
Uredniška neodvisnost in ugovor vesti
Aleš Gaube
Novinarski ceh na preži
Gojko Bervar
Novinarska zaščita ali jarem
Marjan Moškon
Onemogočiti lokalne televizije?
Gojko Bervar
Izgubljena bitka za soglasje
Matjaž Jarc
Zlati rez
Borut Mehle
Poti slovenske medijske zakonodaje
Zoran Medved
Vrnitev k abecedi
Na začetku je bil Zakon
Edicija MediaWatch
Jernej Rovšek
Zasebno in javno v medijih
Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić, Brankica Petković
Medijsko lastništvo
Sandra Bašić-Hrvatin, Marko Milosavljević
Medijska politika v Sloveniji v devetdesetih
Matevž Krivic, Simona Zatler
Svoboda tiska in pravice posameznika
Novinarski večeri
29.05.2003
Snježana Milivojević, Dejan Anastasijević
Srbski mediji po atentatu
Omizja
24.09.2001
Božidar Zorko, Irma Benko, Marjan Moškon, Bojan Veselinovič, Bojan Petan, Goran Novkovič, Marko Milosavljević
Država in mediji v Sloveniji
15.02.2001
Božidar Zorko, Rudolf Moge, Sandra Bašić-Hrvatin, Matevž Krivic, Janez Čadež, Gojko Bervar, Cene Grčar, Rosvita Pesek, Peter Jančič
Zakon o medijih v slepi ulici - Kakšen izhod obeta nov predlog, pripravljen v novi vladi?
radio in televizija
Medijska preža
Renata Šribar
Ženski vstop: Vstajništvo in spol v medijih
Gojko Bervar
Dnevnik svetnika RTV Slovenija
Biljana Žikić
S skuterji do televizije:TV Pink Si – TV3 Pink – TV3 Medias
Zoran Medved
Spregledano zavezništvo z državljani
Pia Majbritt Jansen
Danska javna radiotelevizija – primerjalna zgodba o uspehu
Gojko Bervar
Dnevnik svetnika RTV Slovenija
Marko Milosavljević
Giganti in palčki slovenskih medijev (če krematorijev raje ne omenjamo)
Gorazd Kovačič
Medijska vaja hujskanja proti javnemu sektorju in socialni državi
Goran Ivanović
Hrvaška televizija in očitki korupcije
Gojko Bervar
Dnevnik svetnika RTV Slovenija
Brankica Petković
Kar ni romantika
Admir Baltić
Pa tako lepo govorite naš jezik …
Saša Banjanac Lubej
TV Slovenija: pozitivne programske spremembe, a še veliko prostora za izboljšave
Zoran Medved
Prihodnost ali pogreb javne RTV?
Gojko Bervar
Dnevnik svetnika RTV Slovenija
Brankica Petković
Odpiranje RTV Slovenija za nove narodne skupnosti?
Jasna Babić
Spet se rola – Vrnitev »urbanih« glasbenih oddaj na TV Slovenija
Matjaž Ambrožič
Kdo pa je pri vas kreativni?
Dejan Jontes
Lepo je biti preprost: stereotipne reprezentacije razreda v situacijskih komedijah
Suzana Oreški
Reprezentacije norosti: Privabljanje gledalcev z omalovaževanjem podobe ljudi, potisnjenih na rob
Goran Ivanović
»Krezubi trozubac« danes: kje so pristale tri nekdanje mladinske radijske postaje iz Ljubljane, Zagreba in Beograda?
Andraž Poeschl
O Sloveniji na svetovnem prvenstvu
Zvezdan Martič
Vizija TV Slovenija: Strogi profesionalni standardi, več urbanih vsebin, večja vključenost gledalcev ...
Zoran Medved
Stavka na RTV Slovenija: Ostajajo problemi, zaradi katerih še nihče ni stavkal
Boštjan Nedoh
Kako stavkati brez materialnih posledic?
Jovana Mihajlović Trbovc
»Jugosfera« pod televizijo Pink: od pozabe problematične preteklosti do povezovanja v potrošništvu in zabavi
Jasna Babić
Osnutek zakona o medijih: Bluz slovenskih glasbenikov
Gojko Bervar
Dnevnik svetnika RTV Slovenija
Andreja Trdina
Spet doma: zamolčevanje razrednih razlik v konstrukciji slovenske običajnosti
Eva Vrtačič
Telo kot stroj, dr. House kot genialni mehanik
Gojko Bervar
Dnevnik svetnika RTV Slovenija
Eva Vrtačič
Zakaj se sploh igramo, če že vse vemo?
Claire Frachon
Francija: Boljša medijska zastopanost legitimna težnja milijonov ljudi
Eva Vrtačič
Ideologija v kuharskih oddajah
Eva Vrtačič
Razkrinkane izbire
Boris Čibej
Združene države Amerike: Lisičje novinarstvo
Iztok Jurančič
Kanarčki v rudniku demokracije
Zoran Medved
Novi zakon o RTV Slovenija: Potrebujemo popolnoma nov koncept
Dušan Rebolj
Ali je prav, da novinarji volijo?
Nika Susman
Francija: Usoda javne televizije odvisna od dobičkov komercialne tekmice
Eva Vrtačič
Svoboda je suženjstvo
Marko Milosavljević
Razdruženi propadajo
Sandra Bašić-Hrvatin
Kakšen javni medij potrebujejo državljanke in državljani Slovenije?
Brankica Petković
Glas poslušalcev in gledalcev
Miro Samardžija, Julija Sardelić
Preveč se ukvarjamo z visoko formalno politiko, dela na terenu je vedno manj
Julija Somrak, Aleš Zobec
Selekcija informativnih vsebin na televizijah
Robert Bobnič
Nezdrava mitologija tv-oddaje Na zdravje!
Roman Kuhar
»Voditelj oddaje pa ni Rom«
Enisa Brizani
Amare Droma, Amare Drumija, Mengere Droma, Naše poti
Zvezdan Martič
Medijske hiše srečajo nove medije
Sandra Bašić-Hrvatin
Politika razvoja radia in televizije v Sloveniji – Tiranija status quo
Tanja Kerševan-Smokvina
Strategija razvoja radijskih in televizijskih programov – bolje pozno kot nikoli?
Miha Krišelj
Digitalizacija in novi frekvenčni spekter – izziva za razvoj radijskih in televizijskih programov
Majda Juvan
Zakaj je v frizerskem salonu frizer in kaj ima s tem pokojni RGL?
Irena Vide
Lokalna novica je kraljica
Gojko Bervar
Radijsko tekmovanje Prix Europa 2007
Nagrada novinarju Gašperju Lubeju
Snežana Trpevska
Makedonija: Največje televizijske postaje v službi političnih obračunov
Milka Tadić Mijović
Črna gora: Mediji brez distance do vladajočih krogov
Kaja Jakopič
Bum časopisnih spletnih televizij
Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić
Spletne televizije izziv za medijske regulatorje
Marta Gregorčič
O diktaturi medijev in kontrarevolucionarnih učinkih
Anita Mikulič
Zakaj bi bili otroci žrtve medijev?
Marko Jenšterle
Venezuela: Napoved odvzema frekvence nastarejši zasebni televiziji
Brankica Petković
NMS – Naš mali svet
Kaja Jakopič
Big Brother: proizvodnja resničnosti
Igor Vobič
Je RTS Janeza Ujčiča res medij, najbolj v »javnem interesu«?
Lana Zdravković
Študentski radijski postaji – neprilagojeni in potrebni
Brankica Petković
Zakaj ni odzivov na procese zatona RŠ in Marš?
Zoran Medved
Zakaj je zahteva po uravnoteženosti javne televizije neutemeljena?
Marko Milosavljević
Vrnitev TV 3 – Največ koristi bo še vedno imel Holivud
Boris Vezjak
Poskusi ideologizacije in politično motiviran novinarski suspenz
Špela Stare
Zgovoren obseg kadrovskih menjav na RTV Slovenija
Gojko Bervar
Varuh poslušalcev in gledalcev RTV Slovenija
Boris Bergant
Avstrija: Vihar na javni radioteleviziji
Suzana Žilič-Fišer
Javnega interesa ne zagotavlja le RTV Slovenija
Brankica Petković
Kadrovski vrtiljak
Boris Vezjak
Dedemokratizacija Slovenije pod krinko demokratizacije RTV Slovenija
Tanja Taštanoska
Mlačna drža novinarjev RTVS
Boris Vezjak
Resnica sklicevanja na dr. Hoffmann-Riema
Marta Gregorčič
Javni prostor: Negujmo ga tam, kjer je in odpirajmo tam, kjer se je zaprl
Neva Nahtigal
Kdaj oddaje za Rome na RTV Slovenija?
Neva Nahtigal
Romi o medijskih vsebinah za Rome
Zoran Medved
Komentar - napačno pojmovanje ali ideološki konstrukt?
Kaja Jakopič
Realna televizija kot laboratorijski eksperiment
Sandra Bašić-Hrvatin, Brankica Petković
Javna radiotelevizija za vse!
Brankica Petković, Helmut Peissl
Monopoli premaknejo medije v desno
Maruša Krese
Najboljše, kar lahko da radio
Brankica Petković
Dodatna politizacija in državni nadzor nad RTV Slovenija
Gojko Bervar
Kdaj omdusman na javni radioteleviziji?
Brankica Petković
Nova vlada – nova medijska politika
Gašper Lubej
TV Slovenija praviloma »pokrije« več dogodkov kot POP TV
Marko Milosavljević
Predvolilna soočenja na RTV Slovenija – Bi lahko bila ožja, a bolj relevantna?
Tonči Kuzmanić
Televiziranje kot ničenje sveta
Bojan Golčar
»Mrtvorojeni otrok« države s prevelikim številom rtv-organizacij?
Boštjan Nedoh
Italija: Televizije trdno v Berlusconijevih vajetih
Gojko Bervar
Kdaj varuh poklicne etike na slovenski javni radioteleviziji?
Renata Šribar
Toliko o samoregulaciji pornografije
Bojan Golčar
Bo v etru še kaj programov posebnega pomena?
Andrej Stopar
Kako bo poslej EU odmevala v programih Radia Slovenija?
Gorazd Kovačič
Izbrisani prikazani kot problem, ne kot oškodovanci
Matej Kovačič
Zmago Jelinčič na RGL
Nataša Velikonja
Spopad stališč kot medijski konstrukt
Tomaž Zaniuk
Klic po celostni sanaciji Radia Študent
Saša Banjanac Lubej
Lokalne radijske postaje: Vse novice in oglasi iz istega računalnika
Anita Mikulič
Otroci in televizija
Melita Zajc
Mediji in avdiovizualna politika v strateških dokumentih ministrstva za kulturo
Suzana Žilič-Fišer
Velika Britanija: Državno financiranje in naročnina slabi neodvisnost in svobodo televizije
Rok Kajzer
Klevetanje in praksa Novinarskega častnega razsodišča
Sandra Bašić-Hrvatin
Zakon o RTVS za 20. ali 21. stoletje?
Marko Milosavljević
Nuja transparentnosti na RTV Slovenija
Tonči Kuzmanić
Potrošniška ali kapitalska suverenost
Saša Bojc
ZDA: Lokalne televizije – na poti k nepomembnosti
Ksenija Horvat
John Simpson: Poročila z nikogaršnje zemlje – Poročanje o svetu (1)
Suzana Žilič-Fišer
Velika Britanija: Channel 4 kot model javne komercialne televizije
Karol Jakubowicz
Zavrnite predloge o politični delitvi javne radiotelevizije!
Petra Šubic
Novi lastniki medijev: zakaj je Laško kupil delež v Delu?
Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić
Medijska koncentracija v Sloveniji
Neva Nahtigal
Pravila brez nadzora
Neva Nahtigal
Sistemi medijske odgovornosti v Sloveniji
Saša Banjanac Lubej
Novinarji so za direktorje kakor delavci v tovarni
Gal Kirn, Ana Jereb
Nato: Vidni in nevidni pritiski
Mojca Pajnik
Islam: Spektakularno o džamiji
Simona Zavratnik Zimic
Islam: Človekove pravice kot ljubiteljska dejavnost
Renata Šribar
Pornografija: Po protipornografskemu ukrepu medijskega inšpektorja
Mojca Pajnik
Pornografija: Ženske med spolnostjo in pornografijo
Brankica Petković
Romi: Lahko je nič ne vedeti o Romih
Poul Erik Nielsen
Danska državna televizijska služba na prodaj
Petra Oseli
Nove socialne dimenzije televizije
Dušan Rebolj
Prihodki radiotelevizij naraščajo
Rajko Gerič
Postali smo javni uslužbenci
Tatjana Pirc
Bodimo uslužbenci javnosti
Tomaž Gerden
Celina z imenom Slovenija
Marta Palics
Vojvodina
Izgubljen ugled manjšinskih medijev
Ksenija Horvat
Josri Fouda
Nikoli se ne bom vključil v propagandno vojno
Marko Prpič
Zgodovina radiotelevizije v Veliki Britaniji
Bojan Golčar
Radio Marš - konec ali začetek?
Simona Zatler, Sandra Bašić-Hrvatin
Programski deleži po novi medijski zakonodaji
Suzana Žilič-Fišer
Neprivlačnost slovenskega televizijskega trga
Rajko Gerič
Najlažje se je odreči programu
Katja Škoberne
Javna televizija in profilirane oddaje
Marjan Moškon
Žagajo mar avtorji vejo, na kateri sedijo?
Alenka Kotnik
Otroci in mladostniki v medijih
Petra Oseli
Ima tretji radijski sektor v Sloveniji prihodnost?
Goran Ivanović
Vpliv ameriškega skupnostnega radia
Boris Bergant
Izrazito politični zakon
Rina Klinar, Irma Benko
Več vprašanj kot odgovorov
Petra Oseli
Je TV 3 res »nezaželena« televizija?
Lucija Bošnik
Ameriški mediji – tempirana bomba?
Ksenija Horvat
Ko tudi dva novinarska vira nista dovolj
Bojan Golčar
V reševanje Marša se je vključila občina
Barbara Vodopivec
Tajnice, čistilke, gospodinje…
Rina Klinar
Naj lokalni radio ugasne?
Marjan Moškon
Zatreti lokalne programe je lahko
Dejan Jelovac
To bo konec Radia Študent
Suzana Žilič-Fišer
Prihodnost televizije
Ksenija H. Vidmar
Televizijska konstrukcija 20. stoletja
Petra Oseli
Prodajajo šampon v informativnih oddajah
Tanja Kerševan-Smokvina
Oglasi na televizijah po pravilih
Branko Čakarmiš
Samoregulativni korak slovenskih televizij
Cene Grčar
Beseda velja
Kaja Jakopič, Saša Banjanac Lubej
V etru Nove Evrope
Jan Moláček, Petr Kopecky
Svet in generalni direktor – generatorja krize
Rajko Gerič
Civilna družba rada glasuje tajno
Danail Danov
Upor na nacionalnem radiu
Damir Matković
HRT ostaja gospodar medijskega prostora
Peter Bajomi-Lazar
Državna televizija na kolenih
Tadej Labernik
Ukinitev sedanje Radiotelevizije BiH
Ahmed Burić
Reformo diktira mednarodna skupnost
TV3 bo preživela
RTV Slovenija
Bojan Golčar
Radio Marš naj bo!
Grega Repovž
Televizijska soočenja in podobe političnih tekmecev
Bojan Krajnc
Zakaj bi televizija bila servis lova na volilce?
Matjaž Gerl
Logika kapitala na televizijskem trgu
Marjan Ogrinc
Mediji ignorirajo rock
Bojan Golčar
Zakaj si univerza lasti Radio Marš?
Barbara Bizjak
Število obiskov razkriva edino Večer
Omejevanje je nedemokratično
Gregor Belušič
TV Duh
Beata Klimkiewicz
Medijski imperij Radio Maryja
Sandra Bašić-Hrvatin
British Journalism Review
Sandra Bašić-Hrvatin
The Baltic Media Monitor
Marjan Moškon
Priložnost za primerjanje
Mojca Širok
Medijske selitve
Boris Čibej
Prihodnost neke iluzije
Matjaž Gerl
Kakšno javno televizijo potrebujemo in kakšno si lahko privoščimo
Brankica Petković
Usoda »vaških televizij«
Goran Ivanović
Televizija na internetu
Kaja Jakopič
Neuradno o medijih
Sandra Bašić-Hrvatin
Trideset let pozneje
Goran Ivanović
Radio v vsako vas
Vera Grebenc
Radio-aktivna civilna družba
Matjaž Gerl
Veliki bratje slovenske radiodifuzije
Zoran Medved
Gledanost informativnih oddaj upada
Matjaž Gerl
Gneča v etru
Igor Brlek
Utapljanje v valu komerciale
Borut Savski
Internetovska radijska kreativnost
Marko Prpič
Več omejitev in večji pritiski
Veran Matić
Moč in smisel mreže sorodnih medijev
Pro Plus
Za POP TV so najbolj pomembni gledalci
Marjan Moškon
Kaj naredi denar
Matjaž Gerl
Med cenzuro in anarhijo
Rastko Močnik
Javne betice
Breda Luthar
Kakšen je politični učinek apolitičnega žurnalizma
Edicija MediaWatch
Brankica Petković, Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić, Iztok Jurančič, Marko Prpič, Roman Kuhar
Mediji za državljane
Sandra Bašić-Hrvatin
Državni ali javni servis
Breda Luthar
Politika teletabloidov
Novinarski večeri
15.09.2005
Mirko Galić, Sandra Bašić-Hrvatin
Javne radiotelevizije in učinki zakonodaje
11.10.2004
Wolfgang Soergel, Simona Rakuša, Edi Pucer, Igor Drakulić
Zakaj novinarska stavka?
10.05.2002
Josri Fouda
Al Džezira – arabski CNN?
23.11.2001
Gwyneth Henderson, Veran Matić, Danail Danov, Goran Gavrilov, Sandra Bašić-Hrvatin
Privatni vs. javni elektronski mediji: kdo bolje služi javnosti?
12.03.2001
Vlasta Jeseničnik, Aleksander K. Simonov
Kdo obvladuje rusko "glasnost"?
01.02.2001
Petr Kopecky, Rajko Gerič
Ne dam svoje televizije!
12.09.2000
Denis Latin, Bojan Krajnc
Televizijsko odpiranje tabujev
17.02.2000
Velibor Čović, Uroš Lipušček
Dober večer, gospod predsednik
23.09.1999
Robert Ottenhoff, Boris Bergant
Javnovizija
25.09.1997
Peter Knowles, Tomaž Perovič
Televizija hitre prehrane
Omizja
25.11.2008
Edvard Žitnik, Miha Lampreht, Miha Drozg, Ervin Hladnik Milharčič, Gorazd Kovačič, Marta Gregorčič, Jože Vogrinc
Podoba sveta v televizijskih poročilih
12.10.2006
Brankica Petković, Marko Prpič, Rajko Gerič, Darja Zgonc, Jože Vogrinc, Tomaž Perovič, Roman Kuhar, Jani Sever, Ahmed Pašić, Mitja Blažič, Ksenija H. Vidmar, Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić, Iztok Jurančič, Lou Lichtenberg, Granville Williams, Božo Zorko, Branko Grims, Rina Klinar
Mediji za državljane
12.05.2005
Karol Jakubowicz, Werner Rumphorst, Branko Grims, Sašo Gazdić, Boris Bergant, Rosvita Pesek, Tatjana Pirc
Prihodnost javne radiotelevizije v Sloveniji
19.04.2001
Janez Kocjančič, Božidar Zorko, Vlado Senica, Rajko Gerič, Matevž Krivic, Marko Milosavljević
Perspektive javne radiotelevizije v Sloveniji
medijski trg
Medijska preža
Janez Polajnar
Medijski skladi nekdaj in zdaj: »Naj se vrne cenzura, ljubša bi nam bila.«
Iztok Jurančič
Bliža se razpad lastniških skupin tiskanih medijev
Sonja Merljak Zdovc
Poslovni modeli in preživetje medijskih hiš
Darja Kocbek
V medijih krizo razlagajo vedno isti ljudje
Blaž Zgaga
Izobčene vrednote
Saša Banjanac Lubej
Z ustanovitvijo medijskih zadrug do delovnih mest po svoji meri
Sandra Bašić-Hrvatin
Slovenija: En korak naprej, dva nazaj*
Zrinjka Peruško
Kaj je bilo narobe z reformami medijev v postsocialistični Evropi?*
Snežana Trpevska
Razdrobljenost trga v jugovzhodni Evropi in degradacija profesionalnega novinarstva*
Jovanka Matić
Novinarji kot gibalo reform medijev*
Tarik Jusić
Bosna in Hercegovina: Med stagnacijo in tranzicijo*
Judit Bayer
Nauki medijskih reform v srednji in vzhodni Evropi: Vsaka družba ima tak medijski sistem, kot si ga zasluži*
Paolo Mancini
Reforme medijev ne nastanejo v praznem prostoru*
Munkhmandakh Myagmar
So novinarji pobudniki in aktivni udeleženci gibanj za reformo medijev?*
Guillermo Mastrini
Napredne vlade in mediji v Južni Ameriki*
Rodrigo Gómez García
Reforme medijev v Latinski Ameriki: med dekomodifikacijo in marketizacijo javnih komunikacijskih politik*
Larbi Chouikha
Mediji v ogledalu »tunizijske pomladi«: reforme, ki jih je težko izpeljati*
Justin Schlosberg
Reforma lastništva medijev v Veliki Britaniji: kako naprej?*
Brankica Petković
Zakaj primerjati reforme medijskih sistemov?
Iztok Jurančič
Fiskalno uničevanje medijskega prostora
Saša Banjanac Lubej
Grški vstop na televizijski trg v Sloveniji: Nafta, ladjedelništvo, šport in mediji
Biljana Žikić
S skuterji do televizije:TV Pink Si – TV3 Pink – TV3 Medias
Igor Vobič
Piano v Sloveniji: malo muzike, malo denarja
Sonja Merljak Zdovc
Ko spletno uredništvo prosjači svoje kolege iz tiska za kosti
Marko Milosavljević, Tanja Kerševan Smokvina
Vpliv digitalizacije na medije v Sloveniji
Tanja Kerševan Smokvina
Spremljanje vpliva digitalizacije na medije v Sloveniji
Boris Vezjak
Politična pristranost medijev in njena imputacija
Lucio Magri
Revolucija na Zahodu*
Goran Lukič
Postaviti se po robu privatizaciji informacij
Uroš Lubej
Vse drugo nam bodo ministri tvitnili
Lana Zdravković
Ali iščete kaj določenega?
Nenad Jelesijević
Biti nekulturen
Marko Milosavljević
Giganti in palčki slovenskih medijev (če krematorijev raje ne omenjamo)
Andrej Pavlišič
Internet hočejo transformirati v še eno lovišče kapitala
Domen Savič
Zapiranje pašnika: spletna cenzura doma in po svetu
Tomaž Gregorc
Onemogočanje avtonomnih digitalnih praks – »trda plat« zgodbe
Aleksandra K. Kovač
Reševanje tradicionalnih medijev: reševanje industrije ali novinarstva?
Alma M. Sedlar
Mehanizmi zatiranja novinarske sindikalne dejavnosti
Mirt Komel
Sektorji ali bojna polja
Nenad Jelesijević
Odhod iz kulture
Sandra Bašić-Hrvatin
Odnos med mediji in politiko je »pokvarjen«
Simona Habič
Slovenija: Nizka ocena integritete medijev
Goran Ivanović
Hrvaška: Mediji kot zavezniki korupcije
Snježana Milivojević
Srbija: Prvo in zadnje poročilo o medijih in korupciji
Lenart J. Kučić
Iskanje čudežne rešitve
Janez Markeš
V čigavem imenu torej?
Grega Repovž
Gibanje 99 odstotkov ima sporočilo tudi za novinarje
Stefano Lusa
Čas tranzicije brez premisleka o novi vlogi novinarstva
Igor Mekina
Društvo novinarjev Slovenije: kaj je za pokazati v zadnjih 20 letih?
Kaja Jakopič
Razvid propadlih medijev
Goran Ivanović
Ali je WAZ izgubil sapo na Balkanu?
Nikolai Jeffs, Andrej Pavlišič
Bistvo radikalne družbene spremembe je redistribucija moči
Andrej Pavlišič, Nikolai Jeffs
Nujnost radikalnih medijev
Andrej Pavlišič
Stavka, droben medijski eksperiment in možnosti novih medijev
Nenad Jelesijević
Medijske ukane levega kapitalo-parlamentarizma
Nenad Jelesijević
Naslovnice Mladine
Sandra Bašić-Hrvatin
Medijska kriza? Udarec nameriti proti koreninam!
Nikolai Jeffs, Andrej Pavlišič
Neprofitno novinarstvo financirati iz javnih virov
Marko Milosavljević
Neprijetne številke
Iztok Jurančič
Medijska podjetja v primežu gospodarskih in političnih tveganj
Sandra Bašić-Hrvatin
Kako je privatizacija medijev omogočila privatizacijo politike
Majda Juvan
Včasih je radijski novinar moral biti tam, kjer se kaj dogaja
Igor Vobič
Konec odprtega spleta tudi v slovenskem novinarstvu?
Gorazd Kovačič
Polom reforme medijske zakonodaje
Lenart J. Kučić
Jezdeci medijske apokalipse
Marko Milosavljević
Ali zagotoviti sistemsko pomoč časopisom v času krize? [1]
Sandra Bašić-Hrvatin
Kriza časopisne industrije je posledica napačnih odločitev lastnikov
Brankica Petković
Prispevek k razpravi o novinarstvu
Sandra Bašić-Hrvatin
Kako rešiti medije?
Igor Bijuklič
Mediji v pospeševanju – Paul Virilio in totalitarnost medijske infrastrukture
Gorazd Kovačič
Štrajk v treh slikah
Jasna Babić
Slovenske glasbene revije
Iztok Jurančič
Kanarčki v rudniku demokracije
Gordan Malić
Hrvaška: Sodni dan neodvisnega časopisnega založništva
Luka Osolnik
Pristop pa tak!
Lucija Petavs
Delo so premagali »kšeftarsko-politični« interesi
Jožica Dorniž
Lokalne novice bodo ljudi vedno zanimale
Gojko Bervar
Veliki mediji so zdavnaj izgubili dušo
Zoran Medved
Poslovni model za lokalne medije: poroka z razlogom
Igor Vobič
Konvergenca v novinarstvu: integracija uredništev v časopisnih hišah Delo in Žurnal
Nikola Janović
Od spektakla do odgovornosti: hrbtna stran oglaševanja
Lana Zdravković
Je bolj škodljiva pornografija ali oglaševanje?
Anuška Delić
Ali lahko kriza stimulira odgovornost medijev?
Sandra Bašić-Hrvatin
Mediji, ponižani v obrt
Boris Čibej
Združene države Amerike: Kako so propadli časopisi
Jože Vogrinc
Spremenimo informativne medije v javna glasila!(1)
Gorazd Kovačič, Lenart J. Kučić
Kriza kot priložnost za revizijo medijskega sistema
Peter Frankl
Mediji v Sloveniji niso opravili nadzora nad »neoliberalnim« dogajanjem
Boštjan Nedoh
Medijska reprezentacija delovnega ljudstva
Marko Zajc, Janez Polajnar
»Za mastne dohodke lastne«
Gojko Bervar
Nevarnost sistemske korupcije
Sanja Prelević
Fikser – desna roka tujemu novinarju
Ferenc Horváth
Perspektive časopisa madžarske manjšine v Sloveniji
Saša Panić
Na silo izgnani s tako imenovanega medijskega trga
Boštjan Nedoh
Antiintelektualizem in destrukcija javne razprave v medijih
Marko Prpič
Raba medijev med študenti[1]
Nika Susman
Francija: Mediji na Sarko(1) pogon. Konec neodvisnega novinarstva?
Tanja Kerševan-Smokvina
Strategija razvoja radijskih in televizijskih programov – bolje pozno kot nikoli?
Miha Krišelj
Digitalizacija in novi frekvenčni spekter – izziva za razvoj radijskih in televizijskih programov
Zoran Trojar
Trendi spletnega oglaševanja
Iztok Jurančič
Pravna zaščita kaznovanih novinarjev – Novinarji kot postranska škoda?
Lev Kreft
Klientelizem kot eksces ali sistem
Senad Pećanin
Bosna in Hercegovina: Klientelizem in mediji
Snežana Trpevska
Makedonija: Največje televizijske postaje v službi političnih obračunov
Milka Tadić Mijović
Črna gora: Mediji brez distance do vladajočih krogov
Sonja Zdovc
Brezplačniki
Miran Zupanič
Bo filmska kultura temeljila na ustvarjalnosti kimavcev?
Sandra Bašić-Hrvatin, Brankica Petković
Pluralnost po meri politike
Renata Šribar
Mobitel, WTF?
Uroš Blatnik
Vloga urednikov v množičnih medijih
Jurij Popov
O prostituciji in trgovini z ljudmi površno in senzacionalistično
Lev Centrih
»Cigo iz Ambrusa«, dojenčkov smeh, vrtnice iz srčka in »jedi govna«
Roman Kuhar
Kako je začela izhajati »revija, kjer je vse prav«?
Lucija Bošnik
Gaspari za guvernerja – Delo vs. Dnevnik
Andrea Kosenjak
Drnovšek in mediji
Jani Sever
Ni medijskih lastnikov brez političnih interesov. Vprašajte odgovorne urednike.
Venčeslav Japelj
Prevzem Primorskih novic
Klavdija Figelj
Kje so pristali novinarji?
Sonja Merljak
Prihodnost časopisov
Iztok Jurančič
Skromna raznolikost v butični ponudbi medijskega trga
Marko Milosavljević
Vrnitev TV 3 – Največ koristi bo še vedno imel Holivud
Brankica Petković
Mediji za državljane
Lana Zdravković
Kakšna javnost so mediji?
Julija Magajna
Kaj bi lahko bilo alternativnega v delovanju medijev?
Sandra Bašić-Hrvatin
Po razpisu za subvencije medijem: Uravnoteženi in komunikativni
Suzana Žilič-Fišer
Javnega interesa ne zagotavlja le RTV Slovenija
Boris Vezjak
Kdo so člani strokovne komisije?
Lou Lichtenberg
Nizozemska: Državna podpora le, če je obstoj medija ogrožen
Tomaž Zaniuk
Radio Študent: Despotizem 1996–2006?
Boris Čibej
Demokratične čistke
Sandra Bašić-Hrvatin
Ali snovalci medijske politike razlikujejo pluralnost, različnost in raznolikost medijev?
Luna Jurančič
Bo Kraljem ulice uspelo?
Neva Nahtigal
Medijska kronika
Neva Nahtigal
Pregled kadrovskih sprememb
Neva Nahtigal
Novinarska avtonomija utopljena v kozarcu piva, temnega
Boris Vezjak
Argumentativno varanje učinkuje politično pristransko
Dejan Pušenjak
Zmagoslavna vrnitev ali poprava krivice
Lucija Bošnik
Dva človeka: eden pred, drugi pa za televizijsko kamero
Ana Kus
Mediji da niso kulturni fenomen, temveč gospodarske družbe
Lenart J. Kučić
Neznanke digitalne televizije
Sandra Bašić-Hrvatin
Čigavo bo Delo?
Renata Šribar
Oglaševanje časopisa Direkt - Nemoč regulacijskih orodij
Poul Erik Nielsen
Brezplačni časopisi - Izziv ali grožnja demokraciji?
Martín Becerra, Guillermo Mastrini
Koncentracija medijskega lastništva
Gojko Bervar
Svoboda in odgovornost
Barbara Bizjak
Založniška industrija v EU
Franja Arlič
Milijarda tolarjev letno za izvajanje zakona o medijih
Boštjan Šaver
Šport, mediji in družbena konstrukcija junaštva - Primer Humar
Gašper Lubej
Lahko bi bilo boljše Dobro jutro
Dušan Rebolj
Orwell se obrača v grobu
Iztok Jurančič
Gospodarski vestnik – Ko mediji obmolknejo
Marko Milosavljević
Novinar Zmago Jelinčič – Plemeniti
Sandra Bašić-Hrvatin
Delničarji pomembnejši od bralcev
Klara Škrinjar
Samostojni in svobodni novinarji v primorskih lokalnih medijih
Maja Breznik
Spletna stran Index prohibitorum
Rina Klinar
Delodajalec – tako odveč a hkrati potreben?
Neva Nahtigal
Zakaj so stavkali novinarji?
Igor Drakulič
(Ne)samostojni in (ne)svobodni?
Neva Nahtigal, Uroš Škerl
Novinarski večer o stavki
Jaka Repanšek
Bo prenovljeni kolektivni pogodbi za novinarje uspelo?
Živa Humer, Mojca Sušnik
Politika enakih možnosti žensk in moških brez medijske pozornosti
Sandra Bašić-Hrvatin
Zmeda zaradi Zmed-a
Tomaž Dimic
Ali lahko kupiš prispevek v elektronskem mediju posebnega pomena?
Alexander Baratsits
Zahteva za priznanje tretjega medijskega sektorja v Evropi
Regionalna konferenca o koncentraciji lastništva v medijih
Ignatius Haryanto
Indonezija: Iz avtokracije v vojni kapitalizem
Sandra Bašić-Hrvatin
Kako WAZ pritiska na novinarje v jugovzhodni Evropi?
Branka Bezjak, Matija Stepišnik
Tiranija "radovednosti"
Matija Stepišnik
Kaj sploh lahko štejemo za novinarstvo?
Renata Šribar
Simobilove prsi in Severinin video
Dušan Rebolj
South Park: Egiptovski skakači in svete krave
Aidan White
V viziji nove Evrope so mediji na zadnjem mestu
Lenart J. Kučić
Styria v Sloveniji – kaj pa je Styria?
Boris Rašeta
Styria na Hrvaškem
Gorazd Kovačič
Politika zaposlovanja v medijih in očitano blodenje mladih novinarjev
Sabina Žakelj
Samoregulacija oglaševanja
Nina Nagode
Prikrito oglaševanje v slovenskem tisku
Primož Krašovec
Mediji, propaganda, manipulacija, zarota
Saša Panić
Mediji in gibanje za globalno pravičnost
Peter Preston
Bodo mediji boljši, ko bomo v Evropski uniji?
Sandra Bašić-Hrvatin
Moč medijskih lastnikov v EU
Tomaž Zaniuk
Klic po celostni sanaciji Radia Študent
Saša Banjanac Lubej
Lokalne radijske postaje: Vse novice in oglasi iz istega računalnika
Alenka Kotnik
Sizifove muke sofinanciranja medijev
Mediji in avdiovizualna kultura v osnutku nacionalnega kulturnega programa 2004-2007
Rina Klinar
Medijska raznolikost v nacionalnem programu za kulturo 2004-2007
Brankica Petković
Razpršenost lastništva in raznolikost vsebin
Suzana Žilič-Fišer
Velika Britanija: Državno financiranje in naročnina slabi neodvisnost in svobodo televizije
Alison Harcourt
Regulacija medijskega lastništva - slepa ulica EU
Petra Šubic
Skrivnostne poteze DZS
Brankica Petković
Bojan Petan: »Ni prostora za vse«
Lucija Bošnik, Nataša Ručna
Evropski medijski trg - veliki se povezujejo
Suzana Lovec, Katja Šeruga
Koncentracija medijskega lastništva v Evropi, ZDA in globalno
Dušan Rebolj
Tuji lastniki medijev v srednji in vzhodni Evropi
Saša Bojc
Regulacija medijskega lastništva v državah vzhodne Evrope
Miro Petek
Velika Britanija: Lastništvo zagotavlja neodvisnost Guardiana
Saša Bojc
ZDA: Lokalne televizije – na poti k nepomembnosti
Suzana Žilič-Fišer
Velika Britanija: Channel 4 kot model javne komercialne televizije
Petra Šubic
Novi lastniki medijev: zakaj je Laško kupil delež v Delu?
Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić
Medijska koncentracija v Sloveniji
Saša Banjanac Lubej
Novinarji so za direktorje kakor delavci v tovarni
Brankica Petković
Romi
Ian Mayes
Naš cilj je biti odgovoren časopis
Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić
Monopoly – družabna igra trgovanja z mediji
Petra Šubic
Nemški časopisni založnik v Sloveniji, slovenski v Makedoniji
Božidar Zorko
Nič več ni zastonj
Poul Erik Nielsen
Danska državna televizijska služba na prodaj
Uroš Urbas
Nemčija: Süddeutsche Zeitung – globoko v rdečih številkah
Tomaž Trplan
K praksi alternativnih medijev: Independent Media Center
Dušan Rebolj
Prihodki radiotelevizij naraščajo
Peter Frankl
Ples ene pomladi?
Polona Bahun
Novinarji - odvečna delovna sila?
Petra Šubic
Boj med Delom in Dnevnikom
Alenka Veler
Otroška periodika in trg
Sonja Merljak
Vse, kar boste gledali ali brali, bo prihajalo od iste korporacije
Tomaž Trplan
K praksi alternativnih medijev
Brankica Petković
Koliko medijev manjšinam?
Natalia Angheli
Moldova
Etnična razpoka med mediji
Marta Palics
Vojvodina
Izgubljen ugled manjšinskih medijev
Suzana Kos
Na drugo stran
Petra Šubic
Kmalu novi časniki?
Barbara Bizjak
Distribucija tiska v Sloveniji
Zoran Trojar
Nova nacionalna raziskava branosti
Saša Banjanac Lubej
Medijski inšpektor - one man band
Bojan Golčar
Radio Marš - konec ali začetek?
Suzana Žilič-Fišer
Neprivlačnost slovenskega televizijskega trga
Petra Šubic
Lastniški premiki
Petra Šubic
Osvajalci južnih medijskih trgov
Gojko Bervar
Kako deluje nemški tiskovni svet?
Petra Šubic
Premirje med Infondom in DZS
Zoran Trojar
Mediji morajo sami financirati raziskave
Tomaž Drozg
Tudi moški berejo
Lucija Bošnik
V naši branži globalizacija ne velja
Petra Oseli
Je TV 3 res »nezaželena« televizija?
Medijski pregled
Bojan Golčar
V reševanje Marša se je vključila občina
Jurij Giacomelli
Bo Financam uspelo?
Petra Oseli
Prodajajo šampon v informativnih oddajah
TV3 bo preživela
Novi dnevnik
RTV Slovenija
Druga in tretja obravnava zakona o medijih
Petra Šubic
Nova razmerja med dnevniki
Matjaž Gerl
Logika kapitala na televizijskem trgu
Kaja Jakopič
Kdo so lastniki Mladine?
Medijski pregled
Medijski pregled
Mojca Pajnik
Boj za vernike tudi z mediji
Peter Frankl
Švedski kapital v Financah
Arturas Mankevicius
Ugled in uspeh gresta skupaj
Boris Rašeta
Brutalna akumulacija kapitala
Grega Repovž
Medijski pregled
Slavko Vizovišek
Selektivno uničevanje časnikov
Sandra Bašić-Hrvatin, Tanja Kerševan-Smokvina
Lastniške mreže slovenskih časopisov in radijskih postaj
Miklós Sükösd
Največ tujega lastništva
Petio Zekov
Waz narekuje pravila bolgarskega časopisnega trga
German Filkov
Elektronski »bum« v makedonskih medijih
Jure Apih
Temelji papirnate hiše
Božidar Zorko
Dnevniki danes in jutri
Branko Bergant
Kako uravnati trg?
Gregor Fras
Riba, imenovana Zofa
Boris Čibej
Vojno novinarstvo
Igor Vezovnik
S poplavo tožb nas poskušajo izločiti
Marjan Jurenec
Hočemo subvencioniranje svojega informativnega programa
Iztok Lipovšek
Koliko in kje se bo oglaševalo, lahko odloča le gospodarstvo
Pro Plus
Za POP TV so najbolj pomembni gledalci
Marjan Moškon
Kaj naredi denar
Branko Podobnik
Boj za zaupanje bralcev
Edicija MediaWatch
Tanja Petrović
Dolga pot domov
Brankica Petković, Marko Prpič, Neva Nahtigal, Sandra Bašić-Hrvatin
Spremljanje in vrednotenje medijev
Sandra Bašić-Hrvatin, Brankica Petković
In temu pravite medijski trg?
Brankica Petković, Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić, Iztok Jurančič, Marko Prpič, Roman Kuhar
Mediji za državljane
Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić, Brankica Petković
Medijsko lastništvo
Sandra Bašić-Hrvatin, Marko Milosavljević
Medijska politika v Sloveniji v devetdesetih
Novinarski večeri
04.03.2004
Peter Preston, Darijan Košir
Kaj dela odgovorni urednik?
24.02.2004
Brigitta Busch, Lajos Bence, Antonio Rocco, Ilija Dimitrievski
Mediji in manjšine
05.12.2002
Serge Halimi, Rastko Močnik
Novinarji – čigavi psi čuvaji?
14.04.2000
Rainer Reichert, Peter Frankl
Medijska industrija v novi Evropi
23.06.1998
Andras Sajo, Sandra Bašić-Hrvatin
Sedma sila na povodcu
29.05.1998
Patrick White, Tadej Labernik
Tiskovne agencije v krizi
Omizja
29.09.2007
Snježana Milivojević, Snežana Trpevska, Sandra Bašić-Hrvatin, Vildana Selimbegović, Milka Tadić, Brankica Petković, Drago Hedl, Željko Bodrožić, Peter Preston, Jani Sever, Aleksandar Damovski, Stjepan Malović, Vanja Sutlić, Mehmed Agović, Dragoljub Vuković, Dubravka Valić Nedeljković, Mirko Štular, Saša Banjanac Lubej
Omizje: Oblike politične instrumentalizacije in klientelizma v medijih v državah jugovzhodne Evrope – primer držav nekdanje Jugoslavije
03.04.2007
Venčeslav Japelj, Barbara Verdnik, Peter Kolšek, Veso Stojanov, Simona Rakuša
Omizje: Tehnologija obvladovanja medijev v Sloveniji
12.10.2006
Brankica Petković, Marko Prpič, Rajko Gerič, Darja Zgonc, Jože Vogrinc, Tomaž Perovič, Roman Kuhar, Jani Sever, Ahmed Pašić, Mitja Blažič, Ksenija H. Vidmar, Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić, Iztok Jurančič, Lou Lichtenberg, Granville Williams, Božo Zorko, Branko Grims, Rina Klinar
Mediji za državljane
24.04.2006
Judit Takacs, Miha Lobnik, Brane Mozetič
Pluralizacija medijev ali kje je prostor za gejevske in lezbične medije?
15.03.2004
Jure Apih, Miran Lesjak, Melita Forstnerič-Hajnšek, Grega Repovž, Iztok Jurančič, Peter Nikolič, Sašo Gazdić, Janez Damjan
S kapitalom nad novinarstvo
06.12.2000
Boris Cekov, Branko Pavlin, Peter Frankl, Branko Čakarmiš, Cene Grčar, Iztok Lipovšek, Sandra Bašić-Hrvatin, Marko Milosavljević
Medijski lastniki: boj za dobiček ali vpliv na uredniško politiko
zakon o avtorskih in sorodnih pravicah
Medijska preža
Iztok Jurančič
Dninarstvo na novinarskem trgu delovne sile
Jasmina Potokar Rant
Novinarske usode: Delo preko avtorskih pogodb
Maja Bogataj Jančič, Maja Lubarda
Licence Creative Commons tudi v Sloveniji
Jasmina Potokar Rant
Avtorske pravice v pogodbah med mediji in novinarji
Jaka Repanšek
Bo prenovljeni kolektivni pogodbi za novinarje uspelo?
Miha Trampuž
Varstvo avtorskih pravic v predlogu dopolnitev in sprememb kolektivne pogodbe
Jaka Repanšek
Varovanje avtorskih pravic v kolektivni pogodbi: kako se miš spreminja v mačko
Jaka Repanšek
Kraja avtorskih del: avtorji lajajo, karavana gre dalje
Jaka Repanšek
Avtorske pogodbe zaposlenih v medijih
Jaka Repanšek
Je moje res tvoje?
Neva Nahtigal
Tehnologija zahteva dodatno zaščito avtorskih pravic
Marjan Moškon
Žagajo mar avtorji vejo, na kateri sedijo?
Špela Mežnar
Parodija je dopustna predelava tujega avtorskega dela
profesionalna etika in samoregulacija
Medijska preža
Andrej Pavlišič
Mediji ponovno gradijo legitimnost politike, ki so jo vstaje razgradile
Renata Šribar
Ženski vstop: Vstajništvo in spol v medijih
Jernej Rovšek
Zahteva, da se preveri in zagotovi integriteta tudi v medijski industriji
Renata Šribar
Premalo in preveč spola
Darja Kocbek
V medijih krizo razlagajo vedno isti ljudje
Blaž Zgaga
Izobčene vrednote
Jovanka Matić
Novinarji kot gibalo reform medijev*
Gregor Strojin
Megleni predlog neposrednih prenosov kazenskih obravnav
Alenka Arko
Opiranje na kodeks in zavedanje, da vplivamo na življenja ljudi
Boris Vezjak
Politična pristranost medijev in njena imputacija
Gojko Bervar
Morda smo imeli srečo: nauk posnemanja modelov samoregulacije v državah nekdanje Jugoslavije
Brankica Petković
Človekove pravice in mediji
Gorazd Kovačič
Medijska vaja hujskanja proti javnemu sektorju in socialni državi
Mirt Komel
Sektorji ali bojna polja
Sandra Bašić-Hrvatin
Odnos med mediji in politiko je »pokvarjen«
Simona Habič
Slovenija: Nizka ocena integritete medijev
Goran Ivanović
Hrvaška televizija in očitki korupcije
Goran Ivanović
Hrvaška: Mediji kot zavezniki korupcije
Snježana Milivojević
Srbija: Prvo in zadnje poročilo o medijih in korupciji
Ranka Ivelja
Kakor da mrtvi v medijih nimajo nobenih pravic
Renata Šribar
Regresija javnega diskurza o spolih, spolni usmerjenosti, starševstvu in družini
Renata Šribar
Portretiranje »levih« političark in potentnost desne politike
Janez Markeš
V čigavem imenu torej?
Grega Repovž
Gibanje 99 odstotkov ima sporočilo tudi za novinarje
Stefano Lusa
Čas tranzicije brez premisleka o novi vlogi novinarstva
Viktor Ivančić
Prodor v odlagališče demonov
Gojko Bervar
Bojan Kranjc: Rupel bo živi spomenik, Janković gostilničar
Mirko Lorenci
Trpki (po)smeh
Darinko Kores Jacks
Za hec? Ne se hecat'!
Andrej Pavlišič, Nikolai Jeffs
Nujnost radikalnih medijev
Andrej Pavlišič
Stavka, droben medijski eksperiment in možnosti novih medijev
Gregor Strojin
Javnost sodnih postopkov v zadevi Patria
Nenad Jelesijević
Medijske ukane levega kapitalo-parlamentarizma
Gorazd Kovačič
Je razlog za razredno zmedenost novinarjev v izobrazbi?
Sandra Bašić-Hrvatin
Medijska kriza? Udarec nameriti proti koreninam!
Nikolai Jeffs, Andrej Pavlišič
Neprofitno novinarstvo financirati iz javnih virov
Eva Vrtačič
Neslane internetne šale z veliko soli
Jernej Rovšek
Ali je sovražni govor sploh mogoče omejiti?
Sonja Merljak Zdovc
Samoregulacija spletnih medijev: kodeks, moderiranje in celostna registracija uporabnikov
Špela Mihevc
So situacije z mediji, ki bi jih želeli spremeniti
Erik Valenčič
Osebna izpoved skesanega dopisnika
Gojko Bervar
Ogledalo medijev
Saša Banjanac Lubej
Novinarji nismo mrhovinarji, če terjamo odgovore od institucij socialne skrbi
Sonja Merljak Zdovc
Novinarji nismo usposobljeni za odkrivanje zlorab otrok
Jernej Rovšek
Čas za soglasje o samoregulacijski obliki medijske industrije
Gojko Bervar
Nova praksa v novinarskem samoomejevanju
Dejan Jontes
Od psov čuvajev do čuvajev psov: Novinarstvo, tabloidizacija in moralna panika
Gorazd Kovačič
Otroške sanje vrhunskih športnikov in slovenska nacija
Sonja Merljak Zdovc
Novinar kot človek
Viktor Ivančić
Devet točk proti raziskovalnemu novinarstvu[1]
Sonja Merljak Zdovc
Novinarska zbornica
Saša Banjanac Lubej
Odgovornost novinarjev v vojni v nekdanji Jugoslaviji – Lustracija, sojenje ali pozaba
Tomaž Klipšteter
(Ne)občutljivost medijev za varstvo zasebnosti
Ranka Ivelja
Pasti »konkretizacije in personalizacije« incesta
William Gore
Nesprejemljivost predlogov za vseevropski sistem urejanja medijske odgovornosti(1)
Daphne Koene
Na Nizozemskem vsak dan bolj cenimo dobro delovanje tiskovnega sveta(1)
Bojan Dobovšek, Jure Škrbec
Novinarji in korupcija
Sonja Merljak Zdovc
Preiskovalci ali razpihovalci: družbena odgovornost novinarjev, ki poročajo o družinskem nasilju
Matic Munc
Na dnu se srečata sociala in mediji
Dušan Rebolj
Ali je prav, da novinarji volijo?
Gorazd Kovačič
So mediji odločili volitve?
Gorazd Kovačič
Slovenski mediji o Kosovu – skozi prizmo velikih sil
Sonja Merljak Zdovc
ZDA: Za Amy Goodman je naloga novinarjev, da gredo tja, kjer vlada molk
Marta Gregorčič
Morebiti pa
Igor Vobič
Medosebna interaktivnost – redkost v slovenskem spletnem novinarstvu
Eva Vrtačič
Svoboda je suženjstvo
Rok Praprotnik
Resnica o vlogi novinarjev v aferi Patria
Ian Mayes
Samoregulacija informativnih medijev: pot do novega razmerja z bralci
Gojko Bervar
Novinarstvo: kaj je prav in kaj ne
Ian Mayes
Cena zgodbe iz prve roke
Ian Mayes
Senegal: oddaljena katastrofa
Ranka Ivelja
Časopisi zahtevajo transparentnost in odgovorno ravnanje od drugih, kaj pa glede tega naredijo sami?
Taja Kramberger
Afera Dreyfus in tiskani mediji
Tanja Petrović
Spomin, izkušnja in raba jezika: primer Jugoslovanske ljudske armade
Lana Zdravković
Za antihumanizem človekovih pravic ali kdo dopušča dve plati enega sveta
Gojko Bervar
Združevanje ali cepljenje novinarskih moči
Gorazd Kovačič
Zunanjepolitično ali svetovno novinarstvo?
Julija Somrak, Aleš Zobec
Selekcija informativnih vsebin na televizijah
Jože Vogrinc
Ostanek sveta: kolateralna škoda poročevalskih rutin
Boštjan Nedoh
Antiintelektualizem in destrukcija javne razprave v medijih
Simón Tecco
Krivična in nevarna demonizacija novinarjev – Odgovor na članek Marte Gregorčič
Boris Vezjak
»Vroči stol« kot paradigma politično pristranske oddaje
Robert Bobnič
Nezdrava mitologija tv-oddaje Na zdravje!
Iztok Jurančič
Virus politične zarote v medijski diagnozi predsednika vlade Janeza Janše
Janez Polajnar, Marko Zajc
»Brcajo, rohne in škripajo z zobmi«
Aldo Milohnić, Eva Metlikovič
Hvala za trud, toda ostanimo raje pri dejstvih
Nika Nikolič, Danijela Tamše
Vloga medijev pri marginaliziranju avtonomnih družbenih gibanj
Gorazd Kovačič
Janez Markeš – Izstop iz sence
Sonja Zdovc
Nagrada Saharov sudanskemu borcu za človekove pravice
Gorazd Kovačič
Nežmahova rdeča nit
Marta Gregorčič
Izbrisani – Afirmacija revolucionarnih praks na političnem plakatu?
John Pilger
Svoboda pa prihodnjič
Sonja Zdovc
Brezplačniki
Uroš Blatnik
Vloga urednikov v množičnih medijih
Marta Gregorčič
O diktaturi medijev in kontrarevolucionarnih učinkih
Nina Djordjević
Medijske reprezentacije kosovske krize v letu 1999
Jurij Popov
O prostituciji in trgovini z ljudmi površno in senzacionalistično
Renata Šribar
Pornografizacija spolnosti
Mateja Boldin
Vsebine za odrasle, promocija za otroke
Brankica Petković
NMS – Naš mali svet
Kaja Jakopič
Big Brother: proizvodnja resničnosti
Igor Vobič
Je RTS Janeza Ujčiča res medij, najbolj v »javnem interesu«?
Julija Sardelić, Miro Samardžija, Ksenija H. Vidmar
Medijski spektakel o družini Strojan
Dejan Pušenjak
Ko je novinar na oblasti
Lucija Bošnik
Gaspari za guvernerja – Delo vs. Dnevnik
Andrea Kosenjak
Drnovšek in mediji
Renata Šribar
Škodljive vsebine na mobilnih telefonih
Renata Šribar
Zaščita otrok in mladoletnikov v noveli zakona o medijih
Ana Jud
Tabloid Direkt, orožje posameznikov
Sonja Merljak
O samocenzuri, cenzuri in ustrahovanju
Britanski multikulturalizem, samoregulacija in mediji
Vili Einspieler
Ključnega pomena je učinkovitost samoregulacije
Neva Nahtigal
Ni samo regulacija
Lana Zdravković
Medijska slika delavskih demonstracij
Aldo Milohnić, Eva Metlikovič
Narisani izbrisani
Renata Šribar
Oglaševanje časopisa Direkt - Nemoč regulacijskih orodij
Brankica Petković
Bi lahko zdaj ustanovili tiskovni svet v Sloveniji?
Brankica Petković
Raznovrstnost tiskovnih svetov v Evropi
Brankica Petković
Družba se spreminja in z njo tudi meje sprejemljivega v medijih
Ben Wilson
Nuja samoregulacije v finančnem novinarstvu
Gojko Bervar
Svoboda in odgovornost
Renata Šribar
Destruktivno razmerje med feminizmom in mediji
Vlasta Nussdorfer
Kje so meje medijskega poročanja o kaznivih dejanjih?
Maks Kaš
Ponuditi bralcu, kar bo kupil
Sonja Merljak
Ko so novinarji v moralnih dvomih
Kaja Jakopič
Realna televizija kot laboratorijski eksperiment
Majda Hrženjak
»Materinstvo in kariera« kot oglasna priloga
Tanja Taštanoska
Pravica do imena, do jezika in do medija
Iztok Šori
Medijska percepcija smrti Olene Popik
Boštjan Nedoh
Neoliberalizem kot izhodišče medijskega diskurza o delu
Tomaž Dimic
Ali lahko kupiš prispevek v elektronskem mediju posebnega pomena?
Saša Banjanac Lubej
Dopisniki kot bojevniki za nove slovenske trge
Sanja Prelević
O Črni gori črno …
Sonja Merljak
Mediji in travmatični dogodki
Zlatko Skrbiš
Avstralija: Zaliv Guantanamo in politika avstralske pripadnosti1
Nika Susman
Francija: Kako nadaljevati poročanje iz Iraka?
Branka Bezjak, Matija Stepišnik
Tiranija "radovednosti"
Matija Stepišnik
Kaj sploh lahko štejemo za novinarstvo?
Jernej Rovšek
Nihalo se je od svobode izražanja obrnilo v prid varstvu zasebnosti
Renata Šribar
Simobilove prsi in Severinin video
Janez Tekavc
Odškodninska odgovornost novinarja
Primož Krašovec
Zakaj so mediji nujno nevtralni in kaj je s tem narobe?
Gojko Bervar
Kdaj varuh poklicne etike na slovenski javni radioteleviziji?
Sonja Merljak
Časopisni ombudsmani – da se sliši glas bralcev
Sabina Žakelj
Samoregulacija oglaševanja
Nina Nagode
Prikrito oglaševanje v slovenskem tisku
Maks Kaš
Proizvodnja javnega jezika – Mi o Romih
Primož Krašovec
Mediji, propaganda, manipulacija, zarota
Brankica Petković
Medijski linč – Domnevni posiljevalec osumljen, obtožen in obsojen
Urška Mlinarič
O silhueti džamije in trpljenju Slovencev
Gorazd Kovačič
Izbrisani prikazani kot problem, ne kot oškodovanci
Lea Širok
Medijska slika odstopa italijanskega poslanca v slovenskem parlamentu
Matej Kovačič
Zmago Jelinčič na RGL
Sandra Bašić-Hrvatin
Delo in izbrisani: kdo »zlorablja« medijski prostor?
Vladislav Stres
Preverjeno prevaran
Jaka Repanšek
Kraja avtorskih del: avtorji lajajo, karavana gre dalje
Gojko Bervar
Velika Britanija: Prenova pritožne komisije za tisk?
Gojko Bervar
V zapor zaradi klevete?
Gojko Bervar
Mediji vzbudijo strah, politiki zahtevajo višje kazni
Rok Kajzer
Klevetanje in praksa Novinarskega častnega razsodišča
Neva Nahtigal
»Obrekovalci« pred Evropskim sodiščem
Marta Gregorčič
Medi(k)alije o Živem ščitu
Alenka Kotnik
Poročanje o Iraku: "Naši lepo napredujejo"
Matevž Krivic
Mediji o izbrisanih
Tonči Kuzmanić
Potrošniška ali kapitalska suverenost
Mojca Pajnik
Polarizacija prostitucije: biznis ali javna nemorala
Olga Cvetek
Nasilje v medijih - da ne zatiskamo oči
Nikola Janović
Balkan v podobi
Simona Bandur
Mit o Balkanu v poročilih o umoru Đinđića
Barbara Bizjak
Antiintelektualizem v prispevkih o kulturi
Neva Nahtigal
Pravila brez nadzora
Sonja Merljak
Interni etični kodeksi v medijih
Neva Nahtigal
Sistemi medijske odgovornosti v Sloveniji
Claude-Jean Bertrand
Odličen kodeks, toda …
Claude-Jean Bertrand
Pregled sistemov medijske odgovornosti
Gojko Bervar
Novinarska etika v arabskih državah: tako daleč, a tako znano
Dušan Rebolj
Nianse nasilja: ulovimo in ubijmo Billyja Raya Cyrusa!
Suzana Žilič-Fišer
Urad za komunikacije – nov medijski regulator v Veliki Britaniji
Urša Chitrakar
Ko javna osebnost laže
Saša Bojc
Koregulacija medijev v Evropi – naslednja epizoda Velikega brata iz EU?
Neva Nahtigal
Ombudsmani, največji samotarji z najvišjimi cilji
Novi kodeks slovenskih novinarjev
Peter Jančič
Kako je nastal novi kodeks novinarske etike?
Marko Milosavljević
Zakaj je dobro, da je ukinjena avtorizacija intervjuja
Peter Frankl
Ples ene pomladi?
Boris Vezjak
Primer Petek: simptom zloma medijske avtonomije
Brankica Petković
Kaj smejo početi novinarji?
Gojko Bervar
So-regulacija na pohodu?
Brankica Petković
Kdo se noče pogovarjati o tiskovnem svetu?
Lucija Bošnik
Po čem sta Zahović in Katanec?
Renata Šribar
Nezgode s spolom
Mojca Pajnik
Kaj je ekstra v oddaji Ekstra magazin?
Dragan Petrovec
Poročanje o spolnih zlorabah
Barbara Šurk
Sovražijo novinarje
Aldo Milohnić
Oglaševalska pornografija na Kanalu A in POP TV
Karina Cunder
Delo po novem restriktivno pri oglaševanju vročih linij
Petra Šubic
Pritisk Porsche Slovenija na Delo
Nika Deu
Spoštujemo zakonodajo
Igor Ž. Žagar
Pet minut za (novinarski) suspenz
Gojko Bervar
Kako deluje nemški tiskovni svet?
Grega Repovž
Iskanje lastne pasti
Matthew A. Killmeier
Mobiliziranje ameriške javnosti
Sonja Merljak
Si Američan ali novinar
Zoran Kanduč
Srhljiva ideološka sporočila vojne proti terorizmu
Rastko Močnik
Posredna propaganda
Saša Bojc
Pri Fairu se sprašujejo, kaj sploh je terorizem
Rok Kajzer
Kakovostno, hitro, cenejše
Brankica Petković
Pobuda za ustanovitev tiskovnega sveta v Sloveniji
Borut Bernik Bogataj
Novinarji ne poznajo svojih pravic
Branko Maksimovič
Vrste znanih novinarjev ni v DNS
Gojko Bervar
Kdo je izgubil ugled – društvo ali novinarji?
Grega Repovž
Profesionalizacija je nujna
Roman Kuhar
Tabloidna metaforika v črni kroniki Dela – Drugič
Barbara Bizjak, Barbara Kelbl, Alenka Veler
Modeli tiskovnih svetov
Gojko Bervar
Kdaj bomo ustanovili medijski svet v Sloveniji?
Branko Čakarmiš
Samoregulativni korak slovenskih televizij
Cene Grčar
Beseda velja
Barbara Bizjak
So novinarji podkupljivi?
Špela Šipek
Skaggsova »lekcija« za novinarje
Jaka Repanšek
Svoboda tiska in pošteno sojenje
Janez Tekavc
Medijsko sojenje
Vlado Miheljak
Zloraba v »piarovske« namene
Suzana Tratnik
Kot da prvič slišijo za pravice homoseksualcev
Branko Maksimovič
Ustreznejši bi bil medijski svet
Zoran Medved
Najprej ustanovimo varuha medijskih pravic
Rajko Gerič
Kdo potrebuje tiskovni svet - mediji ali javnost?
Matea Verhovčak
Vprašalnik o tiskovnem svetu
Matevž Krivic
Lastniški poseg v uredniško politiko?
Simona Zatler
Uredniška neodvisnost in ugovor vesti
Mojca Lorenčič
Novinarji pa, kot da so izgubili spomin
Nikolai Jeffs
Podoba Afrike v slovenskih medijih
Lord Wakeham
Globalni novinarski kodeks? Ne, hvala.
Zoran Medved
Nova pravila igre
Uroš Lipušček
Naj to postane notranja ustava
Rosvita Pesek
Strožja pravila za javno RTV
Matevž Krivic
Kdo bo bdel nad uresničevanjem kodeksa?
Sandra Bašić-Hrvatin
Pritožna komisija za tisk - Ljudem služi hitro in brez stroškov
Sandra Bašić-Hrvatin
Vladavina številk
Mojca Pajnik
Boj za vernike tudi z mediji
Jana Nadoh
Posilstvo v dokumentarni drami
Zoran Kanduč
Dramatizacija nasilja na televiziji
Roger Blum
Kdo naj bi nadzoroval medije?
Zoran Medved
Na razpotju
Diana Zajec
Za odličnost v novinarstvu
Ana-Marija Bosak
Zaščititi novinarstvo ali novinarje?
Mojca Širok
Medijske selitve
Boris Čibej
Prihodnost neke iluzije
Marjeta Doupona Horvat
Nedoslednost pri pisanju o Kosovu
Proti evropskem novinarskem kodeksu
Gojko Bervar
Komu koristi samoregulacija?
Sandra Bašić-Hrvatin
Novinarsko častno razsodišče v Sloveniji
Lord Wakeham
Svoboden tisk je odgovoren tisk
V službi javnosti - zaščita ranljivih
Robert Warren
Naše vodilo je resnica
Brian McArthur
Kodeks je del novinarske pogodbe o delu
Par-Arne Jigenius
Ne obstaja en sam evropski model
Alan Chastagnol
Želimo dekriminalizirati tisk v Franciji
Frank Cullen
Zastareli irski zakoni
Licence za novinarje
Lutz Tillmanns
Uspešnost samoregulacije v Nemčiji
Ronald Koven
Svetovna komisija za svobodo tiska
Posvet o samoregulaciji v Saarbrücknu
Borut Mehle
Konkurenčna klavzula po slovensko
Borut Cajnko
Pravila novinarjevega delovanja
Gašper Lubej
Naj bi, menda, govori se...
Polona Križnar
»Pa še kaj lepega o meni zapiši.«
Sonja Merljak
Neupravičene in odvečne zahteve
Tonči Kuzmanić
Holmec: zmaga slovenskih timokratov
Gregor Fras
Riba, imenovana Zofa
Darja Zaviršek
Benettonova telesa
Sandra Bašić-Hrvatin
Trideset let pozneje
Mojca Lorenčič
Mediji o spolnem zlorabljanju
Saša Banjanac Lubej
Zaupniki, strokovnjaki ali preusmerjevalci klicev?
Edo Pajk
Fotoblamaža
Sandra Bašić-Hrvatin
Višja matematika novinarske korektnosti
Sandra Bašić-Hrvatin
Primer Jonesboro
Suzana Žilič-Fišer
Zakaj potrebujemo nadzornika medijskih vsebin
Edo Pajk
»Poroča neki Otto Grum iz Prištine«
Katja Bašič
Ko mediji obmolknejo
Vito Flaker
Duševna bolezen kot novinarska raca
Saš Jovanovski
Razlike so bile v poudarkih
Edo Pajk
Sumljivi državljani
Goran Ivanović
Zgaga nikogaršnja zmaga
Zavezujem se...
Aidan White
Novinarji so del družbe
Branko Podobnik
Boj za zaupanje bralcev
Edicija MediaWatch
Brankica Petković, Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić, Iztok Jurančič, Marko Prpič, Roman Kuhar
Mediji za državljane
Roman Kuhar
Medijske podobe homoseksualnosti
Dragan Petrovec
Mediji in nasilje
Gojko Bervar
Svoboda neodgovornosti
Matevž Krivic, Simona Zatler
Svoboda tiska in pravice posameznika
Novinarski večeri
21.11.2005
David Brindle, Ervin Hladnik-Milharčič, Stephen Whittle, Mojca Menart
Vloga medijev v večkulturni družbi
04.03.2004
Peter Preston, Darijan Košir
Kaj dela odgovorni urednik?
22.10.2003
Ilinka Todorovski, Aleksander Stanković, Bruno Lopandić
Hrvaška in Slovenija v medijskem ogledalu
05.12.2002
Serge Halimi, Rastko Močnik
Novinarji – čigavi psi čuvaji?
04.09.2000
Gojko Bervar, Claude-Jean Bertrand, Roger Blum
Samoregulacija - up ali pokora sodobnega novinarstva
24.09.1998
Paul Johnson, Darijan Košir
Kaj je novica dneva?
08.05.1998
Joey Skaggs
Kako naplahtati novinarje? Drugič.
24.03.1998
Velimir Veka Ilić, Igor E. Bergant
Šport. Kaj so ti storili!
04.12.1997
Rick Thompson
Nasilje v medijih
25.04.1997
Joey Skaggs
Kako naplahtati novinarje
Omizja
22.04.2008
Zdenka Čebašek Travnik, Uroš Slak, Alma M. Sedlar, Elizabeta Zorman, Zoran Pavlovič, Liana Kalčina, Brankica Petković, Kristina Plavšak Krajnc
Omizje: Poročanje medijev o otrocih
12.10.2006
Brankica Petković, Marko Prpič, Rajko Gerič, Darja Zgonc, Jože Vogrinc, Tomaž Perovič, Roman Kuhar, Jani Sever, Ahmed Pašić, Mitja Blažič, Ksenija H. Vidmar, Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić, Iztok Jurančič, Lou Lichtenberg, Granville Williams, Božo Zorko, Branko Grims, Rina Klinar
Mediji za državljane
02.02.2006
Boris Bergant, Vili Einspieler, Ranka Ivelja, Neva Nahtigal, Admir Baltić
Mediji, samoregulacija in multikulturalizem
18.09.2003
Suzana Tratnik, Tatjana Pirc, Katarina Stojanović, Jani Sever, Gorazd Suhadolnik, Miha Lobnik, Marko Milosavljević, Roman Kuhar
Mediji in homoseksualnost
15.05.2003
Ivan Pal, Sandra Bašić-Hrvatin, Marjan Bauer, Uroš Šoštarič, Tomaž Perovič, Vlado Miheljak
Nasilje, pornografija, mediji in poklicna etika
25.11.2002
Aidan White, Ian Mayes, Grega Repovž, Peter Jančič, Gojko Bervar
Samoregulacija in odgovornost medijev
mediji v svetu
Medijska preža
Munkhmandakh Myagmar
So novinarji pobudniki in aktivni udeleženci gibanj za reformo medijev?*
Guillermo Mastrini
Napredne vlade in mediji v Južni Ameriki*
Rodrigo Gómez García
Reforme medijev v Latinski Ameriki: med dekomodifikacijo in marketizacijo javnih komunikacijskih politik*
Larbi Chouikha
Mediji v ogledalu »tunizijske pomladi«: reforme, ki jih je težko izpeljati*
Brankica Petković
Zakaj primerjati reforme medijskih sistemov?
Pia Majbritt Jansen
Danska javna radiotelevizija – primerjalna zgodba o uspehu
Boris Čibej
Združene države Amerike: Predsedniške volitve v medijih kot športni spektakel
Mirt Komel
Združene države Amerike: No, You Kant
Boris Čibej
Združene države Amerike: Lisičje novinarstvo
Karmen Šterk
Združene države Amerike: Yes we Kant
Sonja Merljak Zdovc
»Upam, da mu ne bo uspelo«
Boris Čibej
Združene države Amerike: Kako so propadli časopisi
Gorazd Kovačič
Zunanjepolitično ali svetovno novinarstvo?
Jože Vogrinc
Ostanek sveta: kolateralna škoda poročevalskih rutin
Dare Pejić, Neža Prah
Izbor je odvisen od tega, kaj ponujajo agencije
Sonja Zdovc
Nagrada Saharov sudanskemu borcu za človekove pravice
Gojko Bervar
Radijsko tekmovanje Prix Europa 2007
John Pilger
Svoboda pa prihodnjič
Marko Jenšterle
Venezuela: Napoved odvzema frekvence nastarejši zasebni televiziji
Sonja Merljak
Novinarske usode: Jana Schneider, brezdomka
Goran Ivanović
Informacija je v ospredju demokratičnega komuniciranja
Neva Nahtigal, Nena Skopljanac, Martina Valdetara
Desetletje za vključitev Romov (2005–2015)
Borut Osonkar
Altermondializem v Le Monde diplomatique
Marta Gregorčič
Zakaj je Le Monde diplomatique v slovenščini bolj političen od francoskega originala?
Mitja Svete
Pomanjkanje koncepta
Gal Kirn
Celostranske podobe avtomobilov v altermondialnem časopisu?
Martín Becerra, Guillermo Mastrini
Koncentracija medijskega lastništva
Dušan Rebolj
Orwell se obrača v grobu
Gojko Bervar
Mediji in manjšine, Slovenija in Velika Britanija
Ksenja Hahonina
Ukrajina Oranžni preobrat
Brankica Petković, Helmut Peissl
Monopoli premaknejo medije v desno
Mojca Planšak
Skupnostni mediji v Evropi
Maruša Krese
Najboljše, kar lahko da radio
Saša Banjanac Lubej
Avantura, imenovana osrednja Azija
Saša Bojc
Napad na novinarski vir
Metka Dedakovič
4. svetovni vrh o medijih za otroke in mladostnike
Saša Bojc
Danski Media Watch
Ignatius Haryanto
Indonezija: Iz avtokracije v vojni kapitalizem
Dušan Rebolj
South Park: Egiptovski skakači in svete krave
Alenka Kotnik
Makedonija: Konflikt in mediji
Saša Bojc
Novinarstvo: smrtonosno polje
Gojko Bervar
Slovaški Press Watch
Sonja Merljak
Dve postaji za medijske informacije
Nika Susman
Le Monde vrača udarec
Sandra Bašić-Hrvatin, Suzana Žilič-Fišer
Velika Britanija: Huttonova preiskava – javni servis na zatožni klopi
Sonja Merljak
ZDA: Američani o aferi BBC
Neva Nahtigal
Irak: Politični in vojaški interesi teptajo svobodo tiska
Zorana Baković
Kitajska: Resnica v rdeči preobleki
Tanja Taštanoska
Italija: Gasparrijev zakon grožnja demokraciji
Aleksej Simonov
Rusija: Posebnosti ruskega lova na race
Nika Susman
V 80 časopisih okoli sveta
Saša Panić
Mediji in gibanje za globalno pravičnost
Marta Gregorčič
Fuck media. Be the media!
Ignacio Ramonet
Za svobodne medije*
Saša Panić
Mainstream in alternativni mediji v Veliki Britaniji
Shivani Chaudhry
Svetovni socialni forum, kot ga je nekdo občutil
Bibliowwwgrafija
Renata Šribar
Ta lahki predmet manipulacije: oblast in regulacija pornografije
Lucija Bošnik
Nepal: Novinarji med maoisti in oblastjo
Matjaž Manček
Brazilija: Državni in korporativni interesi zapirajo medijski prostor
Alison Harcourt
Regulacija medijskega lastništva - slepa ulica EU
Suzana Lovec, Katja Šeruga
Koncentracija medijskega lastništva v Evropi, ZDA in globalno
Catherine Guichard
Francija: Mediji proti vojni
Jean-Pierre Tailleur
Francija: Korektnost, omadeževana z dezinformacijami
Miro Petek
Velika Britanija: Lastništvo zagotavlja neodvisnost Guardiana
Saša Bojc
ZDA: Lokalne televizije – na poti k nepomembnosti
Uroš Urbas
ZDA: Tudi smešenje predsednika je del demokracije
Jasminka Dedić
Hrvaška: Tisk o diskriminaciji Romov
Ksenija Horvat
John Simpson: Poročila z nikogaršnje zemlje – Poročanje o svetu (1)
Suzana Žilič-Fišer
Velika Britanija: Channel 4 kot model javne komercialne televizije
Gojko Bervar
Novinarska etika v arabskih državah: tako daleč, a tako znano
Petar Luković
Srbija: Polemika o soočenju s pretklostjo – Kdo bi še kopal po dreku?
Veran Matić
Srbija: Mediji in »zdravljenje« družbe – nerealna pričakovanja
Gašper Lubej
Svoboda tiska ogrožena povsod po svetu
Lucija Bošnik
Islam v zahodnih medijih
Poul Erik Nielsen
Danska državna televizijska služba na prodaj
Suzana Žilič-Fišer
Urad za komunikacije – nov medijski regulator v Veliki Britaniji
Petra Oseli
Nove socialne dimenzije televizije
Judit Bayer
Madžarska: Položaj medijev po volitvah 2002
Uroš Urbas
Nemčija: Süddeutsche Zeitung – globoko v rdečih številkah
Kaja Jakopič
Lahko si hkrati patriot in novinar
Suzana Žilič-Fišer
Velika Britanija
Polemike o novi medijski zakonodaji
Barbara Šurk
Bližnji vzhod
Tudi medijska vojna
Sonja Merljak
ZDA
Patritotizem ameriških medijev
Herta Toth
Madžarska
Ženske v volilni kampanji
Georgios N. Papadakis
Grčija
Mediji brez manjšin
Natalia Angheli
Moldova
Etnična razpoka med mediji
Maria Yaneva
Bolgarija
Romi osovraženi tudi ko so bogati
Gordana Vilović
Hrvaška
Manjšine in novinarska etika
Marta Palics
Vojvodina
Izgubljen ugled manjšinskih medijev
Ksenija Horvat
Josri Fouda
Nikoli se ne bom vključil v propagandno vojno
Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić
Pošast hodi po Evropi
Horst Röper
Nemčija - V nenehnem sporu z uradom za varstvo konkurence
Uroš Urbas
Avstrija - WAZ od Krone Zeitunga zahteva distanco od Haiderja
Velislava Popova
WAZ osvojil bolgarski časopisni trg
Boris Rašeta
Štirinajst časopisov in distribucijska hiša
Dragan Novaković
WAZ v Beogradu
Sebastian Reinfeldt
Avstrija - Haider uničuje demokracijo
Sonja Merljak
ZDA - Navodila urednikom za uporabo novinarjev
Uroš Urbas
Nemčija - Kirchov medijski koncern se ruši
Saša Bojc
ZDA - Pritiski oglaševalcev na lokalne televizije
Suzana Žilič-Fišer
Velika Britanija - Nastaja enotni urad za komunikacije
Hannu-Pekka Laiho
Samostojni novinarji na Finskem
Sonja Merljak
Lahko ubijete novinarja, a dobili boste na grbo štirideset novih
Marko Prpič
Zgodovina radiotelevizije v Veliki Britaniji
Lucija Bošnik
Novinarji proti Miloševiću
Vlasta Jeseničnik
Afganistan v naših domovih
Gojko Bervar
Kako deluje nemški tiskovni svet?
Mojca Lorenčič
Slovenski tisk poroča o problemih, ameriški o ljudeh
Saša Bojc
Pri Fairu se sprašujejo, kaj sploh je terorizem
Lucija Bošnik
Digitalna sinergija že, kaj pa kakovostno novinarstvo?
Goran Ivanović
Vpliv ameriškega skupnostnega radia
Špela Mežnar
Parodija je dopustna predelava tujega avtorskega dela
Nadire Mater
Odpustili 3000 medijskih delavcev
Mojca Širok
Nadzorovana neodvisnost
Bernard Nežmah
Naravni spoj med novinarji in oligarhi
Lucija Bošnik
Ameriški mediji – tempirana bomba?
Lucija Bošnik
Novinarji, sodobni gladiatorji
Gašper Lubej
Subvencije medijem v Evropi
Lucija Bošnik
Cene novinarske resnice
Novinarski večeri
25.10.2002
Jean McCollister, Marcel Štefančič jr.
Amerika - koraki k miru ali k vojni ?
04.06.2002
Barbara Šurk, Jure Eržen
Bližnjevzhodna (tudi) medijska vojna
13.05.2002
Rafael Marques
Angola: Ko je cena neodvisnosti tudi življenje
10.05.2002
Josri Fouda
Al Džezira – arabski CNN?
29.10.1999
Nadire Mater
Polnočni ekspres
Omizja
25.11.2002
Aidan White, Ian Mayes, Grega Repovž, Peter Jančič, Gojko Bervar
Samoregulacija in odgovornost medijev