N O V O S T I
O   M E D I A W A T C H
R E V I J A   M E D I J S K A   P R E Ž A
o   r e v i j i
s e z n a m
junij 2013
december 2012
junij 2012
december 2011
maj 2011
december 2010
maj 2010
december 2009
maj 2009
december 2008
maj 2008
december 2007
maj 2007
december 2006
maj 2006
november 2005
maj 2005
november 2004
marec / april 2004
oktober 2003
marec 2003
december 2002
poletje 2002
zima 2002
poletje / jesen 2001
pomlad 2001
uvodnik
javni govor o referendumu
novi zakon o medijih
medijski trg
medijski pregled
mediji in pravo
mediji v svetu
država in mediji - tuje izkušnje
sindikalni boj novinarjev
novinarski profesionalizem
društvo novinarjev
boj za preživetje radia marš
recenzije in prikazi
seminarji in obvestila
ekskrementi
foto
zima 2001
poletje-jesen 2000
pomlad 2000
jesen 1999 / zima 2000
poletje 1999
pomlad 1999
zima 1999
poletje 1998
pomlad 1998
zima 1998
u r e d n i š t v o
E D I C I J A   M E D I A W A T C H
S P R E M L J A N J E   N E S T R P N O S T I
N O V I N A R S K I   V E Č E R I
O M I Z J A
M E D I J S K O   S O D E L O V A N J E
T E M E
A V T O R J I
P O V E Z A V E

Brane Maselj
Pooblastila državi, omejitve medijem
Bati se je, da bo novi zakon o medijih, okrepljen s celo vrsto podzakonskih aktov, potreboval vrsto birokratov, da ga bodo nadzirali – Zasnovan je v takšnem duhu, da predpisuje skoraj vsem in vsakomur v medijih, kaj sme, kaj mora in predvsem, česa ne sme početi
Skoraj triletno rojevanje novega zakona o medijih očitno ni bilo dovolj, da dete ne bi ostalo nedonošeno. Še bolj verjetno je, da so babice skupaj s porodno vodo izlile tudi novorojenca. To, kar ostaja, je namreč nekaj zelo nedoločnega, kar zadeva temeljni namen takšnega zakona. Če se strinjamo, da bi moral biti temeljni namen urejanja razmer na medijskem področju spodbujanje rasti in pluralizacije medijev. Pluralizacija množičnih občil je brez dvoma pomembno jamstvo za demokratičnost družbe, vprašljivo pa je, če k temu pripomore tudi rast medijev samih. A najbrž je povsem razumljivo, da bi dober zakon moral omogočati tudi razvoj področja, ki ga upravlja, torej zagotavljati tudi razmah podjetništva, ker je to v kapitalizmu pač gibalo razvoja. Hkrati pa bi moral uredništva pred pretiranimi podjetniškimi prijemi tudi varovati. Podjetniški interesi lahko hitro zadušijo demokratično in z ustavo zagotovljeno pravico do izražanja mnenj. Na zahodu imajo veliko izkušenj z neposrednim vmešavanjem kapitala (ali vsaj z njegovim vplivanjem) v urednikovanje občil, pri nas pa jih dobivamo šele v zadnjem času. A tendenca lastnikov in upravljavcev medijev, da bi vedno bolj vplivali na uredniško politiko s prisvajanjem pravice do izbiranja odgovornih urednikov, postaja vse močnejša, novi zakon pa kot edino obrambo ponuja novinarskim kolektivom pravico do svojega mnenja.

Vlada lahko odobri izjemo
Glede na to bi utegnili pomisliti, da novi zakon pač časom ustrezno bolj ščiti pravice lastnikov in izdajateljev kot prejšnji. Vendar je to le prvi vtis. Zakon o javnih glasilih je podjetništvo držal na kratko z omejitvami lastniških deležev in strogimi prepovedmi navzkrižnih lastništev. (Druga zgodba je, da jih ni mogel zadušiti. Kdor je hotel, se je lahko izognil zakonskim oviram, toda kmalu mu je postalo jasno, da razcvet medijev bolj kakor zakon ovirajo predvsem oglaševalski potenciali.) V novem zakonu pa je zakonodajalec s celo vrsto členov in spet novih odstotkov omejil navzkrižna povezovanja med radijskimi in televizijskimi hišami ter med tiskanimi občili in rtv hišami, pa celo med samimi tiskanimi mediji. Drnovškova vlada se je res odločila, da bo člen, ki govori o omejitvah lastništva, kar črtala, zato pa je zelo podrobno opredelila prepovedi navzkrižnih lastništev.

Ta ne smejo presegati petinskega deleža v drugem mediju, razen izjemoma. Monopol nad temi izjemami pa si je vlada prihranila kar zase. Pri vsem tem silnem omejevanju povezav, ki so menda izumljene kot še ena pregrada proti nekakšnim pohlepnim tujcem, ki z vrečami denarja komaj čakajo, da se polastijo naših medijskih ognjišč, je zakonodajalec tudi velikodušen: pri večini teh prepovedi lahko državni birokrati napravijo izjemo, če se jim tako zazdi ali če jim je kakšen medij ljubši od drugih.

Kdo bo nadzoroval izvajanje zakona?
Takšno vpletanje vlade, ki bo vnašalo na trg zmedo, tudi ne bo prav veliko pripomoglo k razvoju pluralnosti, najbrž pa tudi ni mogoče pričakovati, da bo zakon, kolikor že bo sprostil vajeti kapitalskim vlagateljem, bistveno pripomogel k razcvetu trga, saj je ta odvisen predvsem od rasti oglasnega kolača. Ta se v zadnjih letih le navidezno napihuje, predvsem na račun številnih popustov, s katerimi se mlatijo med seboj televizije, realno pa komajda raste. Zato televizijcev tudi ne skrbijo hudo splošna določila o omejevanju oglaševanja na petino celotnega časa in 12 minut na uro, saj pravijo, da takšnega obsega ne dosegajo niti v tujini. Več pripomb imajo seveda komercialne televizije na dovoljeni obseg oglaševanja na javni televiziji. Tem bo zakon pustil skoraj enake pravice kakor doslej, torej 15-odstotni delež v programu, a ne več kot 12 minut na uro, edina res nova omejitev za RTVS je omejitev televizijske prodaje med 18. in 23. uro. Precej liberalne možnosti oglaševanja na javnem zavodu RTVS je zakonodajalec opravičeval s povečanimi zahtevami pri ustvarjanju domače produkcije. Podpora države pri razvoju domače in evropske produkcije je menda eden bistvenih namenov tega zakona. Tudi prav, če bi to res pomagalo, a bolj se je bati, da bo novi zakon, okrepljen s celo falango podzakonskih aktov, potreboval vrsto birokratov, da ga bodo nadzirali. Zasnovan je namreč v takšnem duhu, da predpisuje skoraj vsem in vsakomur v medijih, kaj sme, kaj mora in predvsem, česa ne sme početi.

Ta ésprit najbolj nazorno povzema 20 členov kazenskih določb s kakšno stotnijo okvalificiranih kazenskih dejanj. Ko bodo birokrati po vladnih uradih prelili duh tega zakona v merila in postopke, bo postala medijska krajina podobna minskemu polju, ki bo nevarno še posebej za elektronska občila, katerim zakon s surovimi aritmetično izraženimi odstotki predpisuje, kako naj izgleda njihov program, da bo v njem zadoščeno javnemu interesu Slovenije.

Odstopanje od deklariranih ciljev zakona
Eden najbolj glasno deklariranih ciljev zakona je menda razvoj domače produkcije in s tem varovanje slovenske kulture, jezika in ustvarjalnosti.. Zlagoma se je nakopičilo veliko število določil o tem, koliko kakšnega programa smejo ali morajo rtv organizacije producirati in predvajati, da ne bodo preveč potujčile Slovencev, in nastal je zakon, ki se z varstvom domače besede ukvarja dvakrat bolj kot zakon, ki menda varuje javni interes na področju kulture. Zdi se kot da je zakonodajalec hotel z medijskim zakonom regulirati tudi vprašanja slovenske kulture, očitno pa je prezrl, da gre pri medijih lahko le za popularno ali t. i. množično kulturo. Ta pa se ne napaja pri državnem koritu kot kakšna visoka kultura, ampak živi predvsem od trga. Tega za množico 130 elektronskih medijev v Sloveniji že zdaj ni bilo veliko, z novimi predpisi o odstotkih lastne, lokalne, slovenske in evropske produkcije pa bo njegovo delovanje še bolj omejeno.

Zadeve so zanje dramatične že zdaj, sicer ne bi toliko obletavali politikov in pihali na njihova lokalistična čustva, da so nazadnje odrezali nekaj drobtinic za lokalne radije kar od rtv prispevka. Tako so mimogrede, samo da bi ustregli lokalnim rtv postajam, ker jih bodo morda kmalu potrebovali, povozili še enega izmed zakonskih ciljev, ki se je držal skoraj do zadnjega: da bi namreč kolikor toliko v nekaterih okoliščinah poslovanja izenačil komercialne in nekomercialne postaje. Z nekoliko ugibanja je moč ugotoviti, da bodo zahteve po višjih deležih lastnih produkcij poslovanje rtv medijev le še podražile, zato se slovenski medijski industriji pod diktatom novega zakona prav gotovo ne piše nič dobrega. Produkcija bo po eni strani dražja in tako kakor doslej je ni mogoče nikamor drugam prodajati, mediji pa imajo po drugi strani precej zvezane roke tudi pri morebitnih povezovalnih ambicijah.

Sklad za avdiovizualne medije
Posebno poglavje je prav gotovo sklad za avdiovizualne medije, ki je menda namenjen spodbujanju domače avdiovizualne produkcije. Povsem utemeljena so vprašanja, če ni s takšnim skladom v zakonu porušena enakopravnost tiskanih in elektronskih glasil. Razvoja tiskanih medijev zakon ne spodbuja z nobenim podobnim instrumentom. Zdi se, kot da se zakonodajalcu zdi samoumevno, da bo trg sam od sebe poskrbel za razvoj pluralizma tiskanih medijev, čeprav ni videti, da bi naš omejen, zaprt in majhen trg lahko opravljal tako pomembno nalogo.

Zelo kočljivi so tudi načini zbiranja sredstev za omenjeni avdiovizualni sklad. Poleg proračunskega denarja se bodo vanj namreč stekala tudi sredstva iz posebnih pristojbin. Eno, v višini osmih odstotkov od vsakega uporabnika njegovih storitev, naj bi plačevali vsi operaterji, ki razširjajo rtv signal. Drugo v višini treh odstotkov pa naj bi plačevali kar vsi izdajatelji rtv programov, čeprav je svoboda izražanja njihova ustavna pravica, ki jo uveljavljajo z razširjanjem programskih vsebin. Obe določili sta že predmet pritožb pred ustavnim sodiščem. Na prvo so se pritožili kabelski operaterji, na drugo pa komercialna televizija Pro plus, na odgovor ustavnega sodišča pa že čakajo tudi pri RTVS, tiskovni agenciji Morel in morda še kje.

Razvid medijev
Nove težave, morda celo upravičeno, bo brez dvoma povzročal tudi člen, ki določa, da izdajatelj ne more vpisati medija v razvid medijev – brez tega pa ne sme delovati – če ni predložil dokazila, da ima sklenjene pogodbe s kolektivnimi organizacijami za varstvo avtorskih in sorodnih pravic. Te pogodbe namreč že dolgo zavračajo komercialne televizijske postaje, tudi televiziji POP TV in Kanal A, ker mislijo, da so tarife, ki jih je enostransko določil Sazas, previsoke in nepravične.

Zakon že zaradi svoje obsežnosti vsebuje še celo vrsto zank, ki bodo odmevale šele, ko bo zaživel, prvi vtis pa je, da bo razmere, vsaj na radiodifuznem področju, morda res napravil bolj pregledne, a hkrati poslabšal: omejitve oglaševanja so minimalne in ne bodo bistveno prispevale k spremembi medijske krajine, zahteve za povečanje deležev lastne produkcije bodo bistveno podražile poslovanje rtv organizacij, taksa za izdajatelje televizijskih programov pa bo še zmanjšala njihove prihodke. Namena spodbujati mnenjski pluralizem ni zaslediti, nasprotno pa je, kot rečeno, veliko regulative namenjene spodbujanju domače in evropske avdiovizualne produkcije. Pa še ta ni zrasla v naših glavah, ampak smo jo za domačo nalogo prepisali iz bruseljskih direktiv. In, nazadnje, še poglavje kazenskih določb. Če jih primerjamo s tremi kazenskimi določbami, kolikor jih vsebuje že omenjeni kulturniški zakon in kolikor jih običajno vsebujejo »kulturno« napisani zakoni, ugotovimo, da smo dobili cel kazenski zakonik z okroglo sto najrazličnejšimi prepovedi. Skoraj čudno, da kršitve sankcionirajo le denarne kazni. Specifična skupna teža teh prepovedi in kazni pa zato seveda ni nič manjša.

izpis

Boris Bergant

Izrazito politični zakon
Sprejet je skrajno nekoherenten zakon, ki v celoti zanesljivo ne bo vzdržal preizkusa v praksi.
Tehtnejšo oceno nedavno sprejetega medijskega zakona bo lahko dala le praksa. Uspešen bo le s prispevkom k izboljšanju obče medijske klime in pogojev za delo medijev v Sloveniji. Možnosti za to pa so bolj slabe. Zakon so ustvarjale kar tri vlade. Način, kako je nastajal in kako se je usklajeval, gotovo ni izkaznica posebno razvite demokracije, zlasti pa ne transparentnega procesa, kjer bi imela stroka kakršno koli pomembno vlogo.

Gre za izrazito politični zakon. Najboljši dokaz je bil način sprejemanja v državnem zboru, večnih odlaganj, nenadnih uvrščanj na dnevni red, nekoherentnih dopolnil in popravkov ter vedno novih amandmajskih presenečenj , ki kažejo povsem neustrezen vpliv in učinek določenih lobistov ter ozkih krogov, ki se jim poslanci zaradi prepogostega dela »iz rok v usta« ne znajo in ne zmorejo dovolj utemeljeno upirati.

Zakon za javni RTV servis ni ugoden
Nastal je skrajno nekoherenten zakon, ki v celoti zanesljivo ne bo vzdržal preizkusa v praksi. To je eden od najdaljših in najbolj obsežnih zakonov v Evropi, katerega zasnova (nasilno združevanje in povezovanje tiskanih in elektronskih medijev) je v sodobni zakonodajni praksi v Evropi že zdavnaj presežena.

Osnovni namen – prilagoditev zakonodaji EU – je le pogojno dosežen. Normativi so v celi vrsti primerov preohlapni, preveč popustljivi in hkrati še izrazito neuravnoteženi. Normativni položaj javnega RTV servisa (RTV Slovenija) in njegove obveznosti v primerjavi s komercialnimi elektronskimi mediji so izrazito neuravnoteženi, seveda v škodo javnega nacionalnega medija. Pri tem se je Slovenija oddaljila in ne približala Listini EU iz Amsterdama.

Resnici na ljubo je treba izreči priznanje zadnji posadki predlagalcev zakona (ministrici in državnemu sekretarju), ki sta skupaj z aktualno vlado poskušala izločiti iz zakona najočitnejše neumnosti in neusklajenosti, a žal le z omejenim uspehom. Zakon za poslanstvo in perspektive edinega javnega nacionalnega medija (Zavoda RTV Slovenija) ni ugoden, zato je treba v javnem interesu biti plat zvona.

Omejena je gmotna osnova njegovega delovanja: s skrčevanjem oglašanja in popolno prepovedjo vsebin televizijske prodaje, kamor sodijo tudi izrazito svetovalne oddaje v času od 18.00 do 23.00 (mimogrede: nihče ne zna pojasniti, zakaj v tem času in ne v prime time, ki velja za vso ostalo Evropo med 19.00–22.00?!) ter seveda z odločitvijo o odvzemu treh odstotkov prispevka za lokalne in regionalne RTV.

S slednjim ni bil storjen samo pravno in ustavno nevzdržni precedens, pred katerim je RTV Slovenija dolžna zaščititi plačnike strogo namenskega prispevka s takojšnjimi koraki pravne države (medtem je že zahtevala zadržanje sklepa in se pritožila na ustavnem sodišču), marveč so se pri uveljavitvi amandmaja uporabljale nevzdržne zamenjave tez in povsem neustrezni argumenti.

Umetni antagonizem
Nazadnje ni šlo več samo za lahkomiselno prerazdeljevanje povsem neprimernega finančnega vira, marveč za izrazito kampanjo nekaterih zainteresiranih v luči prihodnjih lokalnih volitev, ki je rodila misel, da z jemanjem iz nepravega vira decentralizirajo državo! Nastal je umetno ustvarjen, podpihnjen in izkrivljen antagonizem med javnim nacionalnim servisom ter »lokalci in regionalci«, kar ne ustreza dejstvom. RTV Slovenija je življenjsko zainteresirana za učinkovito in kakovostno lokalno in regionalno radiotelevizijo in z njo že zdaj vsestransko sodeluje ter daje za to sodelovanje precejšnja sredstva. Seveda pa se v imenu gospodarnosti in odgovornosti do plačnikov javnega servisa ne more odpovedati nadzorstva pri uporabi teh sredstev. Najglasnejši med »lokalci in regionalci« (med katerimi je veliko takih, ki sočasno jahajo oba konja, pač odvisno od dirke – neprofitnega in komercialnega) hočejo do denarja kar po nesistemski bližnjici in povrhu celo tako, da zanj po možnosti ne bi bilo treba odgovarjati, pritekal bi kar avtomatično iz zanesljive molzne krave. Upirajo pa se zbiranju sredstev na lokalni in regionalni ravni, češ da bi jih to potisnilo v odvisnost od okolja. Mar njihovih programov ne sprejemajo ljudje v njihovih okoljih, ki bi morali imeti tudi besedo pri zasnovah in odgovornost za financiranje? Slovenija ne bo vzdržala vedno novih iskanj povsem specifičnih korporativnih in klientelnih rešitev in bo morala povzeti rešitve in izkušnje, ki so se potrdile v večini drugih evropskih držav.

In samo še h konkretni škodi, ki bi jo utrpela RTV Slovenija z vsemi navedenimi zakonskimi »rešitvami«: giblje se okrog ene milijarde tolarjev. To niso mačje solze. Gre za več kot dvakratno vsoto letnega proračuna informativnega televizijskega programa. Kako naj nadomestimo ta morebitni izpad?

izpis

Rina Klinar, Irma Benko

Več vprašanj kot odgovorov
Nov zakon o medijih prinaša nove rešitve in vprašanja, saj manjka veliko podzakonskih aktov – Želimo aktivno sodelovali pri pripravi podzakonskih aktov, da bi lahko vplivali nanje, pravočasno opozorili na posledice in se pripravili na spremenjene pogoje dela
V gospodarskem interesnem združenju nekomercialnih radijskih postaj Slovenije je združenih 16 izmed 21 postaj s tem statusom (ali dobre tri četrtine vseh s tem stutusom, ki je začasen oziroma traja v skladu z zakonom o medijih do 26. maja 2002). Poleg tega se nekomercialne radijske postaje združujejo tudi v Združenju nekomercialnih radijskih postaj pri GZS.

Doslej sprejete zakonske rešitve, ki zadevajo medije, niso dorečene, saj manjka vrsta izvedbenih predpisov. Zato ni mogoče reči, ali so slabe ali dobre. Prav gotovo pa bodo vplivale na strateške odločitve poslovodstva o prihodnjem razvoju posamezne radijske postaje v tem in naslednjem letu. Poleg tega ni jasno, kako bodo vplivale odločitve Ustavnega sodišča RS, ko bo odločalo o presoji ustavnosti posameznih zakonskih členov.

Nov zakon o medijih prinaša nove rešitve in vprašanja, saj manjka veliko podzakonskih aktov, zato je v tem trenutku nemogoče pričakovati dokončne ocene o posledicah tega zakona. V luči ocenjevanja prihodnjih pogojev za delo radijskih postaj je treba upoštevati še zakon o telekomunikacijah ter spremembe zakona o RTV, na pogoje dela pa bodo vplivale tudi spremembe na področju obdavčevanja dela, nova delovno pravna zakonodaja itd.

Prva težava novega zakona o medijih je prehodno obdobje. Kaj je s spremljanjem izpolnjevanja pogojev za posamezni status, kdo spremlja in kaj se upošteva, kako je s podaljševanjem radijskih dovoljenj, ki se jim rok v tem prehodnem obdobju do leta 2002 izteka?

Stroški se bodo povečali
Ker niso znana merila glede lokalnih oziroma regionalnih vsebin, ni mogoče zanesljivo oceniti vseh posledic. Upoštevajoč dosedanje izkušnje to pomeni dodatne obveznosti in še več potrebnega novinarskega dela za pripravo lokalnih in regionalnih vsebin. To bo povečevalo stroške delovanja. Torej bo zakon prinesel nove obveznosti pri pripravi programa, omejitve pri oglaševanju, praktično nobenih spodbud, ki bi pokrile razliko zaradi večjih stroškov priprave programa in ostre kazni.

Ker ni jasno, ali namerava država s spodbudami (v obliki prispevka ali kako drugače) kriti del povečanih stroškov za priprave teh programov, saj teh stroškov ni mogoče dodati v ceno oglaševanja, se bodo radijske postaje o tem, ali bodo zaprosile za status, odločale v letu 2002 oziroma do maja 2002. Če bodo predvidene spodbude, bodo postaje zaprosile za ta status; na tak način bodo te vsebine sestavni del programov, sicer bodo izginjale s programov oziroma ostajale vedno bolj komercializirane le v skladu z vedno bolj zaostrenimi finančnimi možnostmi pridobivanja dohodkov na omejenem trgu. V kolikor bodo nastajale nove radijske postaje (in dosedanja praksa ne kaže, da bi jih bilo manj), bodo pogoji za delo vedno bolj zaostreni.

Hkrati niso znane tudi nove obveznosti glede plačevanja frekvenčnin. Obseg prevzemov, koncentracije in povezovanja ni mogoče oceniti, prav gotovo pa bo do tega prišlo. Rezultat tega bodo tudi razprave o presežku posameznih profilov delavcev.

Predlagali smo tudi druge rešitve
Glede RTV prispevka smo predvidevali, da bi na podlagi kriterijev ministrstvo za kulturo vsako leto objavilo javni razpis s pogoji, kaj želi na tem področju spodbujati oziroma kaj je v interesu države z vidika enakomernejšega regionalnega razvoja, obmejnega sodelovanja in prihodnjega razvoja države. Radijske postaje bi se prijavile s programi, bile lahko izbrane, poročale o uresničevanju programov itd. Tako smo ob oblikovanju predlogov razmišljali o delitvi teh sredstev kot spodbudo za pripravo lokalnih vsebin. Seveda smo v preteklih letih predlagali tudi druge rešitve, ne RTV prispevka, vendar naši predlogi niso bili upoštevani. Poleg tega ni jasno, kako bo s spodbudami države pri obnovi oddajniških aparatur, kaj bo z njihovim vzdrževanjem v okviru OE Oddajniki in zveze RTV Slovenija.

Odprtih vprašanj je torej veliko, zato smo doslej v okviru GZS že predlagali, da želimo aktivno sodelovali pri pripravi podzakonskih aktov, da bi tako lahko vplivali nanje, pravočasno opozorili na posledice ter se pripravili na spremenjene pogoje dela.

izpis

Aleš Gaube

Dopolnila za lažji spanec
Dopolnitve zakona o RTV Slovenija po drugi obravnavi v državnem zboru.
Ko so lani pred začetkom koledarske jeseni poslanci odbora za kulturo, šolstvo in šport še zadnjič v takratnem sklicu parlamenta ugotovili, da se o medijskem zakonu pred razpustitvijo državnega zbora ne bodo mogli dokončno dogovoriti, so sprejeli vsaj en dober sklep: da bodo zakon o RTV Slovenija sprejemali šele po sprejetem krovnem zakonu o medijih. Maja se je – v drugem branju zakona o RTV Slovenija – le zgodila ta uskladitev z medijskim zakonom. Čeprav so sedaj v zakonsko besedilo uvrstili člene, ki menda zagotavljajo »poslovno higieno javnega zavoda RTVS«, boja za njihovo dokončno sprejetje še ni konec. Izkušnje pri sprejemanju krovnega medijskega zakona so pokazale, da so mediji mikavno bojišče za vsakogar. Novinarji na RTVS bodo nekoliko bolj mirno spali, ko bo zakon objavljen v Uradnem listu.

»Primer Čadež« svojega pečata ni pustil le na RTV Slovenija, kjer še vedno izginjajo posamezne pogodbe, temveč so tudi poslanci morali priznati, da na nacionalki vse ne deluje, kot bi moralo. Vendar najprej novinarjem na Kolodvorski niso rešiteljsko kot don Kihot prijezdili naproti. Počakali so, da je pobudo prevzel sindikat novinarjev RTVS.

Amandmaji čakajo jesen
Prav na njihovo pobudo je SDS v proceduro vložila troje amandmajev, ki so vladi načeloma ustrezali, vendar je z njihovim sprejetjem hotela počakati do jeseni. Do takrat naj bi namreč o potrebnih spremembah opravili širšo razpravo na RTV Slovenija, prav tako pa bi do takrat tudi televizijski svet že opravil razpravo o srednjeročnih usmeritvah javnega zavoda, ki bi po mnenju vlade lahko prinesla kaj novega k razpravi o spremembah zakona o RTVS. Če bi podobni predlogi nastali pred »primerom Čadež«, bi se poslanci le nasmehnili in jih že v naslednjem trenutku pozabili. A zaradi ugodnega trenutka, ko smo vsi že imeli dovolj zdrah s Kolodvorske, je tokrat novinarjem RTVS le uspelo in luč sveta so zagledala v drugem branju potrjena dopolnila.

Novinarji lahko predlagajo kandidata za urednika
Nekdanji novinar in direktor Radia Maribor Leopold Kremžar (sedaj poslanec LDS) je predlagal vnovično uvedbo soglasja novinarskega kolektiva pri imenovanju odgovornih urednikov, ki je iz zakona o RTVS »izpadla« pri njegovih prejšnjih spremembah, ko so poslanci uzakonili spremenjen način pobiranja naročnine. Kremžarjev predlog za večino poslancev ni bil ustrezen, vendar jih je liberalni demokrat le uspel prepričati. Če določilo ne bo izpadlo v tretji obravnavi zakona, bodo novinarji lahko predlagali svojega kandidata za odgovornega urednika, če se bo programski direktor odločil predlagati kandidata, ki mu pristojni novinarski kolektiv ni izrekel večinskega pozitivnega mnenja. Skoraj brez razprave so sito na odboru – pozneje pa tudi na plenarnem zasedanju državnega zbora – prešla dopolnila SDS.

Člani sveta RTVS bodo poslej lahko izvoljeni le dvakrat zaporedoma, o imenovanju vodilnih delavcev zavoda pa bodo morali v prihodnje odločati javno in ne več tajno. Za člane sveta RTVS prav tako ne bo mogel biti imenovan ožji družinski član vodilnih v javnem RTV zavodu niti jih ne bo mogla RTV zaposlovati ali z njimi sklepati pogodbe o sodelovanju.

Triodstotni rez televizijskega prispevka
Seveda se poslanci na razpravi o zakonu o RTVS niso mogli izogniti tudi tri odstotnemu rezu televizijskega prispevka, ki ga je uzakonil medijski zakon. Zaenkrat zakona o RTVS še niso uskladili s podobnim dopolnilom. Poslanka LDS Majda Širca pa je celo predlagala, da se v zakon vnese dopolnilo, s katerim bi se črtal omenjeni sporni člen v medijskem zakonu. Ker je bila takšna poteza več kakor pravno vprašljiva, da namreč določilo v zakonu lex specialis ukine določilo v krovnem zakonu, poslanci predloga Majde Širca niso podprli.

Zakaj je vlada nasprotovala dopolnilu SDS in Kremžarja, še danes ni povsem jasno. Zelo neprepričljiv je njihov argument, da se z vsebinsko intenco predlogov sicer strinja, a da nasprotuje njihovemu sprejetju pri teh spremembah zakona, ker se o njih ni bilo širše razprave. Kakšne širše razprave neki? Mar ni bila dovolj široka »razprava« nekajmesečna medvladna agonija na Kolodvorski? Vladi so tokrat novinarji nacionalke s pomočjo tudi koalicijskih poslancev pokazali zobe, kar prvim seveda ni dišalo. Kljub temu, da so dopolnila sedaj sprejeta vsaj v drugem branju in bodo predvidoma tudi v tretjem, to še ne pomeni, da bodo tudi veljala dolgo. Vlada bo slejkoprej dobila stališča tako želene širše razprave, s katerimi bo pripravila svojo novelo zakona. Sedaj že sprejeta dopolnila, s katerimi novinarji RTVS pričenjajo bolj sproščeno dihati, bodo v vladi poskušali spremeniti. Kakšno podobo nacionalke bodo hoteli izoblikovati?

Razkazovanje interesov
Tako kakor je bil medijski zakon, ki je že na ustavnem sodišču, peskovnik za kopico interesov, se naposled tudi pri zakonu o RTVS ni moglo zgoditi drugače. Poslanci matičnega odbora so pri drugem branju zakona na mizo dobili dopis sekcije za tisk pri GZS, ki jim je hotela položiti na srce, da v zakon vnesejo določilo, po katerem bi lokalnim in regionalnim radijskim programom posebnega pomena namenili pet odstotkov zbranega prispevka. Ker pa je bil ta rez v zakonu o medijih predviden le za tri odstotke zbranega denarja, povrh vsega pa naj bi bil namenjen tako lokalnim in regionalnim radijskim in televizijskim postajam, je bilo iz slednjega predloga GZS moč sklepati, da si radijske postaje želijo še en dodatek na sicer že tako sporne tri odstotke. A med poslanci se tokrat ni našel pogumnež, ki bi bil pripravljen predlagati še dodaten rez televizijskega prispevka …

In ko smo že pri tem, da hoče vsakdo pristaviti svoj lonček: nedavno je Zavod za oživitev civilne družbe na novinarski konferenci, kjer so »raztrgali« javnomnenjske ankete v Delu, predstavil svoje rešitve. Poleg tega, da so predlagajo spremembe sestave sveta RTV Slovenija (enega člana sveta so med drugim namenili tudi lastnemu zavodu), bi radi generalnemu direktorju zagotovili še programske pristojnosti. Če bi prišlo do kršitev nevtralnosti in kakovosti poročanja v programih RTVS, bi po njihovem prepričanju generalni direktor moral imeti možnost suspendirati pristojnega urednika. Ciljna ravnina zakona bo še dolga in polna novih idej, kako javni zavod »pripraviti« na preizkušnje prihodnjih desetletij.

izpis

 S O R O D N E   T E M E

mediji in pravo

Medijska preža
Sandra Bašić-Hrvatin
Slovenija: En korak naprej, dva nazaj*
Zrinjka Peruško
Kaj je bilo narobe z reformami medijev v postsocialistični Evropi?*
Snežana Trpevska
Razdrobljenost trga v jugovzhodni Evropi in degradacija profesionalnega novinarstva*
Jovanka Matić
Novinarji kot gibalo reform medijev*
Tarik Jusić
Bosna in Hercegovina: Med stagnacijo in tranzicijo*
Judit Bayer
Nauki medijskih reform v srednji in vzhodni Evropi: Vsaka družba ima tak medijski sistem, kot si ga zasluži*
Paolo Mancini
Reforme medijev ne nastanejo v praznem prostoru*
Guillermo Mastrini
Napredne vlade in mediji v Južni Ameriki*
Rodrigo Gómez García
Reforme medijev v Latinski Ameriki: med dekomodifikacijo in marketizacijo javnih komunikacijskih politik*
Larbi Chouikha
Mediji v ogledalu »tunizijske pomladi«: reforme, ki jih je težko izpeljati*
Justin Schlosberg
Reforma lastništva medijev v Veliki Britaniji: kako naprej?*
Brankica Petković
Zakaj primerjati reforme medijskih sistemov?
Gorazd Kovačič
Kaj so mediji za Janšo in Pahorja?
Andrej Pavlišič
Mediji ne delujejo v praznem prostoru
Domen Savič
Zapiranje pašnika: spletna cenzura doma in po svetu
Tomaž Gregorc
Onemogočanje avtonomnih digitalnih praks – »trda plat« zgodbe
Brankica Petković
Človekove pravice in mediji
Andreja Tratnik
»Na tisoče Madžarov pije to sranje s ponosom, celo s predanostjo«
Zoran Medved
Prihodnost ali pogreb javne RTV?
Gregor Strojin
Javnost sodnih postopkov v zadevi Patria
Andreja Tratnik
Kdo naj presodi, ali naj se od novinarja zahteva razkritje vira?
Brankica Petković
Slaba vest evropske medijske politike
Renata Šribar
Regulacija avdiovizualnih medijev: kompleksnost in izmuzljivost potencialno spornih vsebin
Tanja Kerševan-Smokvina
Evropsko orodje za merjenje neodvisnosti regulatorjev
Toby Mendel
Uvrstitev Slovenije v mednarodni raziskavi o dostopu do informacij javnega značaja
Saša Banjanac Lubej
Inšpektorat za delo novinarjem odgovarja na svoji spletni strani
Sandra Bašić-Hrvatin
Kako je privatizacija medijev omogočila privatizacijo politike
Gorazd Kovačič
Polom reforme medijske zakonodaje
Andreja Tratnik
Korak naprej pri varovanju pravice novinarjev do nerazkritja vira informacij
Lenart J. Kučić
Jezdeci medijske apokalipse
Blaž Zgaga
Po stopnji svobode medijev Evropa razdeljena na dva dela
Jernej Rovšek
Čas za soglasje o samoregulacijski obliki medijske industrije
Sandra Bašić-Hrvatin
Kriza časopisne industrije je posledica napačnih odločitev lastnikov
Lana Zdravković
Sprejemanje medijske zakonodaje: In temu pravite javna razprava?
Rina Klinar
Lokalni mediji v Sloveniji: nacionalna mreža, medijske regije ali umiranje na obroke?
Jasna Babić
Osnutek zakona o medijih: Bluz slovenskih glasbenikov
Renata Šribar
Zaščita otrok pred spornimi vsebinami v osnutku zakona o medijih: nadaljevanje regulacijske stihije
Sandra Bašić-Hrvatin, Marko Milosavljević
Slovenskih medijskih 20 let: Quid pro quo
Gojko Bervar
Nova oblast in mediji – Kaj se je spremenilo?
Brankica Petković
Slovenija: Boljša medijska zastopanost legitimna težnja 200.000 ljudi
Sandra Bašić-Hrvatin
Vztrajati pri vsebini in načinu sprejemanja medijskih zakonov
Roman Kuhar
V imenu družine potvarjajo podatke
Nina Zidar Klemenčič
Dva primera, množica stališč, problem nerešen
Andraž Teršek
Pasti in spodrsljaji svobode izražanja[1]
Andrej Stopar
Rusija: »V tem primeru ste nas prehiteli!«
Jernej Rovšek
Posledica spremenjene sestave Ustavnega sodišča?
Jure Aleksič
Mozaik neke gangrene
Andreja Tratnik
Evropsko sodišče za človekove pravice o nedopustnosti političnih pritiskov na medije
Ustavno sodišče
Del odločbe Ustavnega sodišča v primeru Prijatelj proti Mladini[1]
Ciril Ribičič, Marija Krisper Kramberger
Prijatelj proti Mladini: Zastraševalni učinek obsodbe Mladine
Iztok Jurančič
Kanarčki v rudniku demokracije
Zoran Medved
Novi zakon o RTV Slovenija: Potrebujemo popolnoma nov koncept
Peter Lah
Pluralizem medijev: predmet arbitrarnih ocen ali empiričnih meritev?
Tadej Praprotnik
Nizozemska: Učinkovit sistem zaščite otrok pred škodljivimi medijskimi vsebinami
Sonja Merljak Zdovc
Novinarska zbornica
Tomaž Klipšteter
(Ne)občutljivost medijev za varstvo zasebnosti
Ranka Ivelja
Pasti »konkretizacije in personalizacije« incesta
Brankica Petković
Narobe
William Gore
Nesprejemljivost predlogov za vseevropski sistem urejanja medijske odgovornosti(1)
Daphne Koene
Na Nizozemskem vsak dan bolj cenimo dobro delovanje tiskovnega sveta(1)
Marko Milosavljević
Razsodba delovnega sodišča odpira možnosti za odpuščanje neposlušnih novinarjev
Bojan Dobovšek, Jure Škrbec
Novinarji in korupcija
Goran Novković
Kje so meje pravice? Kje so meje molka?
Jože Vogrinc
Spremenimo informativne medije v javna glasila!(1)
Nataša Pirc Musar
Pravica vedeti – Prvi mednarodno zavezujoči akt na področju dostopa do javnih informacij na svetu
Toby Mendel
Ali sprejeta konvencija izpolnjuje pričakovanja?
Helen Darbishire
Prepoznavanje pravice
Simona Zatler
Ali je učinkovita regulacija sploh možna?
Tanja Kerševan-Smokvina
Direktiva kot preskus za medijske politike držav članic EU
Renata Šribar
Protiregulacijski kompleks bo med pripravo novele zakona o medijih gotovo še živ
Marko Milosavljević
Napake, iz katerih bi se (že) morali kaj naučiti
Nika Susman
Francija: Usoda javne televizije odvisna od dobičkov komercialne tekmice
Renata Šribar
Ko mediji premikajo meje v prid pornokapitala
Mateja Boldin
Sistem koregulacije na preizkušnji
Renata Šribar
Različno branje zakona izgovor za neukrepanje
Renata Šribar
Kdo je pristojen za ukrepanje, če oglaševanje vsiljuje porno seksualnost otrokom?
Miran Lesjak
Človekove pravice zatirane države in nemočnih gospodarskih družb
Cene Grčar
Hudobni mediji in uboga država: ali lahko državni organi zahtevajo objavo popravka?
Janez Markeš
Zakon, ki popravlja mnenja
Jernej Rovšek
Od pravice do popravka do medijskega sveta
Barbara Verdnik
»Tožena stranka redno objavlja članke ...«
Sandra Bašić-Hrvatin
Kakšen javni medij potrebujejo državljanke in državljani Slovenije?
Sandra Bašić-Hrvatin, Iztok Jurančič, Brankica Petković, Grega Repovž, Jernej Rovšek, Špela Stare, Matej Šurc, Blaž Zgaga, Društvo novinarjev Slovenije, Sindikat novinarjev Slovenije
Za prenovo medijske politike
Ian Mayes
Samoregulacija informativnih medijev: pot do novega razmerja z bralci
Ian Mayes
Dejstva v zadevi
Ian Mayes
Po navedbah vira
Slavko Vizovišek
Guardianov zgled in slovenska realnost
Viktor Ivančić
1996: Kako je bil obrekovan Feral Tribune
Jernej Rovšek
Pot do zaupanja vrednega regulatorja medijev
Jernej Rovšek, Brankica Petković
Ali je v primeru Stres proti POP TV medijski inšpektor prevzel vlogo sodišča?
Ivan Pal
Več prijav inšpektorju za medije
Neva Nahtigal
Problemi s socialno, pravno in profesionalno varnostjo novinarjev v jugovzhodni Evropi
Iztok Jurančič
Dninarstvo na novinarskem trgu delovne sile
Sandra Bašić-Hrvatin
Politika razvoja radia in televizije v Sloveniji – Tiranija status quo
Sandra Bašić-Hrvatin
Paralelni svetovi
Iztok Jurančič
Pravna zaščita kaznovanih novinarjev – Novinarji kot postranska škoda?
Jože Vogrinc
Medijska politika kot demokratura
Renata Šribar
Mobitel, WTF?
Blaž Zgaga
Pismo o cenzuri: v tujini objavljeno, doma cenzurirano
Boris Vezjak
Še vedno neutemeljen disciplinski ukrep proti novinarju
Matej Šurc
Peticija – da nam ne bo žal za to, česar nismo storili
Brankica Petković
Njihova svoboda, naša pravica
Mateja Boldin
Vsebine za odrasle, promocija za otroke
Zoran Medved
Zakaj je zahteva po uravnoteženosti javne televizije neutemeljena?
Iztok Jurančič
Tehnologije obvladovanja slovenskih medijev v letih 2006–2007
Barbara Verdnik
Primorske novice – Plen političnih in ekonomskih interesov
Klavdija Figelj
Kje so pristali novinarji?
Predlog ureditve poklicne avtonomije v kolektivni pogodbi za poklicne novinarje
Sandra Bašić-Hrvatin
V Sloveniji brez javne razprave o novi medijski direktivi
Renata Šribar
Škodljive vsebine na mobilnih telefonih
Hans-Martin Tillack
Ali uradniki EU pretepajo pse?
Mediji za državljane – Priporočila
Jasmina Potokar Rant
Novinarske usode: Delo preko avtorskih pogodb
Sandra Bašić-Hrvatin
Po razpisu za subvencije medijem: Uravnoteženi in komunikativni
Andrew Taussig
Organizirajte Glas poslušalca in gledalca
Boris Vezjak
Dedemokratizacija Slovenije pod krinko demokratizacije RTV Slovenija
Neva Nahtigal
Kdaj oddaje za Rome na RTV Slovenija?
Maja Bogataj Jančič, Maja Lubarda
Licence Creative Commons tudi v Sloveniji
Jasmina Potokar Rant
Avtorske pravice v pogodbah med mediji in novinarji
Jernej Rovšek, Sandra Bašić-Hrvatin, Brankica Petković
Kakšen sklad za medije?
Špela Stare
O subvencijah za medije naj ne odloča komisija
Gorazd Perenič
Na poti od odprtega k preglednemu javnemu sektorju
Nataša Pirc Musar
Zakonske novosti in dostop do informacij za novinarje
Pavel Gantar
Lahkotnost sprememb v dostopu do informacij javnega značaja
Jernej Rovšek
Neskladje glede zakona o dostopu do informacij javnega značaja
Lenart J. Kučić, Aljaž Marn
Proti terorizmu z nadzorom državljanov
Aljaž Marn
Kronologija sprejemanja evropske direktive o hrambi telekomunikacijskih podatkov
Aljaž Marn
Iniciativa "Hramba prometnih podatkov ni rešitev!"
Saša Bojc
Napad na novinarski vir
Brankica Petković
Ministri evropskih držav o medijski politiki
Jaka Repanšek
Bo prenovljeni kolektivni pogodbi za novinarje uspelo?
Miha Trampuž
Varstvo avtorskih pravic v predlogu dopolnitev in sprememb kolektivne pogodbe
Živa Humer, Mojca Sušnik
Politika enakih možnosti žensk in moških brez medijske pozornosti
Jernej Rovšek
Nihalo se je od svobode izražanja obrnilo v prid varstvu zasebnosti
Janez Tekavc
Odškodninska odgovornost novinarja
Jernej Rovšek
Pravica do popravka ali odgovora v medijih – Primer Vladislava Stresa
Lucija Bošnik
Poročanje medijev s sodišč
Urška Prepeluh
Procesni labirint do informacij javnega značaja
Urška Prepeluh
Dostop do javnih informacij pri organih EU
Jaka Repanšek
Pravni okvir avdiovizualne industrije v EU
Sandra Bašić-Hrvatin
Delo in izbrisani: kdo »zlorablja« medijski prostor?
Jaka Repanšek
Varovanje avtorskih pravic v kolektivni pogodbi: kako se miš spreminja v mačko
Jaka Repanšek
Kraja avtorskih del: avtorji lajajo, karavana gre dalje
Jaka Repanšek
Avtorske pogodbe zaposlenih v medijih
Renata Šribar
Ta lahki predmet manipulacije: oblast in regulacija pornografije
Melita Zajc
Mediji in avdiovizualna politika v strateških dokumentih ministrstva za kulturo
Rina Klinar
Medijska raznolikost v nacionalnem programu za kulturo 2004-2007
Brankica Petković
Razpršenost lastništva in raznolikost vsebin
Gojko Bervar
Velika Britanija: Prenova pritožne komisije za tisk?
Alison Harcourt
Regulacija medijskega lastništva - slepa ulica EU
Gojko Bervar
V zapor zaradi klevete?
Gojko Bervar
Mediji vzbudijo strah, politiki zahtevajo višje kazni
Rok Kajzer
Klevetanje in praksa Novinarskega častnega razsodišča
Neva Nahtigal
»Obrekovalci« pred Evropskim sodiščem
Sandra Bašić-Hrvatin
Zakon o RTVS za 20. ali 21. stoletje?
Miro Petek
Velika Britanija: Lastništvo zagotavlja neodvisnost Guardiana
Karol Jakubowicz
Zavrnite predloge o politični delitvi javne radiotelevizije!
Serge Halimi
Nova cenzura
Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić
Medijska koncentracija v Sloveniji
Sonja Merljak
Interni etični kodeksi v medijih
Dušan Rebolj
Nianse nasilja: ulovimo in ubijmo Billyja Raya Cyrusa!
Milada Mirković
Sprejet zakon o dostopu do informacij javnega značaja
Jernej Rovšek
Ali zakon o dostopu do informacij res ni pomemben za novinarje?
Saša Banjanac Lubej
Novinarji so za direktorje kakor delavci v tovarni
Sonja Merljak
Piarovci so dodatna ovira na poti do informacij
Gorazd Kovačič
Nato: »Zaustavite levico!«
Gal Kirn, Ana Jereb
Nato: Vidni in nevidni pritiski
Sandra Bašić-Hrvatin
Nato: Civilna družba proti državi
Renata Šribar
Pornografija: Po protipornografskemu ukrepu medijskega inšpektorja
Ian Mayes
Naš cilj je biti odgovoren časopis
Gašper Lubej
Svoboda tiska ogrožena povsod po svetu
Judit Bayer
Madžarska: Položaj medijev po volitvah 2002
Jaka Repanšek
Je moje res tvoje?
Neva Nahtigal
Tehnologija zahteva dodatno zaščito avtorskih pravic
Urša Chitrakar
Ko javna osebnost laže
Marko Milosavljević
Zakaj je dobro, da je ukinjena avtorizacija intervjuja
Jernej Rovšek
Je to zakonska podlaga za bolj odprto javno upravo?
Milada Mirković
Pomanjkljivosti predloga zakona o dostopu do informacij javnega značaja
Boris Vezjak
Primer Petek: simptom zloma medijske avtonomije
Brankica Petković
Kaj smejo početi novinarji?
Lucija Bošnik
Svoboda tiska v rokah policije
Suzana Žilič-Fišer
Velika Britanija
Polemike o novi medijski zakonodaji
Rajko Gerič
Postali smo javni uslužbenci
Tatjana Pirc
Bodimo uslužbenci javnosti
Jaka Repanšek
Konkurenčna klavzula v novinarskem poklicu
Saša Banjanac Lubej
Vpis v razvid medijev
Gorazd Kovačič
Pronatovski napadi na demokratični pluralizem
Ksenija Horvat
Josri Fouda
Nikoli se ne bom vključil v propagandno vojno
Senko Pličanič
Ustavna pravica doslej neuresničena
Milada Mirković
Zakon bi moral veljati za vse državne organe
Simona Zatler
Vsak je lahko novinar
Jaka Repanšek
Konkurenčna prepoved v novinarskem poklicu
Saša Banjanac Lubej
Medijski inšpektor - one man band
Aldo Milohnić
Oglaševalska pornografija na Kanalu A in POP TV
Karina Cunder
Delo po novem restriktivno pri oglaševanju vročih linij
Borut Zajc
Prikrito oglaševanje je zloraba medijev
Nika Deu
Spoštujemo zakonodajo
Rastko Močnik
Svoboda izražanja kot farsa
Darijan Košir
Delo ni zaprt medij
Simona Zatler
Kako zagotoviti dostop do medijev
Igor Ž. Žagar
Pet minut za (novinarski) suspenz
Maja Breznik
Kulturni krogi
Simona Zatler, Sandra Bašić-Hrvatin
Programski deleži po novi medijski zakonodaji
Marjan Moškon
Žagajo mar avtorji vejo, na kateri sedijo?
Špela Mežnar
Parodija je dopustna predelava tujega avtorskega dela
Brane Maselj
Pooblastila državi, omejitve medijem
Boris Bergant
Izrazito politični zakon
Rina Klinar, Irma Benko
Več vprašanj kot odgovorov
Aleš Gaube
Dopolnila za lažji spanec
Sandra Bašić-Hrvatin
Past prekomerne regulacije
Špela Šipek
Ko država prikriva informacije, jo lahko tožimo
Matjaž Jarc
Paranoja o državnem nadzoru nad mediji
Peter Jančič
Ozka zakonska ureditev dostopa do informacij
Rina Klinar
Naj lokalni radio ugasne?
Marjan Moškon
Zatreti lokalne programe je lahko
Dejan Jelovac
To bo konec Radia Študent
Petra Oseli
Prodajajo šampon v informativnih oddajah
Tanja Kerševan-Smokvina
Oglasi na televizijah po pravilih
Branko Čakarmiš
Samoregulativni korak slovenskih televizij
Cene Grčar
Beseda velja
Druga in tretja obravnava zakona o medijih
Bojan Golčar
Radio Marš naj bo!
Matevž Krivic
Lastniški poseg v uredniško politiko?
Simona Zatler
Uredniška neodvisnost in ugovor vesti
Aleš Gaube
Novinarski ceh na preži
Gojko Bervar
Novinarska zaščita ali jarem
Marjan Moškon
Onemogočiti lokalne televizije?
Simona Zatler
Brez sodne prakse, brez politične volje
Tomaž Ranc
Nadzorovani novinarji
Rainer Reichert
Nadzor zasebnih pogovorov
Boris Rašeta
Novinarjem so v Tuđmanovem obdobju redno prisluškovali
Jaka Repanšek, Simona Zatler
Intervjuvanec lahko preverja le natančnost
Boris Čibej
Želja po umiku ostrih izjav
Lidija Koman Perenič
Odškodninske tožbe naraščajo
Renata Šribar
Oglaševanje »vročih linij«
Igor Mekina
Daleč od brezhibnosti
Tatjana Mandić
Nadzorovanje in kaznovanje novinarjev
Gabor Holmai
Državni uradniki morajo prenesti kritiko
Senad Pećanin
Skrivanje za zasebnimi tožbami
Zlatan Karabegović
Razkrivanje nepravilnosti je brez odmeva
Matjaž Gerl
Za pravice gledalca
Tanja Kerševan-Smokvina
Kako prehiteti daljinca
Alexander Scheuer
Televizija čez državne meje
Simona Zatler
Pravica medijev in javnosti
Gojko Bervar
Izgubljena bitka za soglasje
Nadire Mater
Srečna sem, da sem obtožena
Rajko Muršič
Ženska in mati, Cerkev in podgana
Za svobodo umetniškega izražanja in proti represiji
Milka Pance
Konkurenčna prepoved in svoboda dela
Matjaž Jarc
Zlati rez
Borut Mehle
Poti slovenske medijske zakonodaje
Zoran Medved
Vrnitev k abecedi
Milada Mirković
(Ne)dostopnost javnih informacij
Stojan Zdolšek
Brez vrtoglavih odškodnin
Barbara Kelbl
Država proti novinarju
Na začetku je bil Zakon
Edicija MediaWatch
Jernej Rovšek
Zasebno in javno v medijih
Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić, Brankica Petković
Medijsko lastništvo
Sandra Bašić-Hrvatin, Marko Milosavljević
Medijska politika v Sloveniji v devetdesetih
Matevž Krivic, Simona Zatler
Svoboda tiska in pravice posameznika
Novinarski večeri
29.05.2003
Snježana Milivojević, Dejan Anastasijević
Srbski mediji po atentatu
28.01.1999
Alexandre Lévy
Novinarji brez meja
18.12.1998
Vesna Alaburić, Stojan Zdolšek
Pod udarom zakona
23.06.1998
Andras Sajo, Sandra Bašić-Hrvatin
Sedma sila na povodcu
18.02.1998
Jochen Frowein, Igor Mekina
Kako prerezati globoko grlo?
Omizja
29.03.2011
Sandor Orban, Attila Mong, Sandra Bašić Hrvatin, Grega Repovž, Marko Milosavljević, Vojko Stopar, Zdenko Duka, Gordana Vilović
Pasti medijske regulacije in očitki o političnem obvladovanja medijev – Madžarska, Slovenija, Hrvaška, podobnosti in razlike
22.04.2008
Zdenka Čebašek Travnik, Uroš Slak, Alma M. Sedlar, Elizabeta Zorman, Zoran Pavlovič, Liana Kalčina, Brankica Petković, Kristina Plavšak Krajnc
Omizje: Poročanje medijev o otrocih
29.09.2007
Snježana Milivojević, Snežana Trpevska, Sandra Bašić-Hrvatin, Vildana Selimbegović, Milka Tadić, Brankica Petković, Drago Hedl, Željko Bodrožić, Peter Preston, Jani Sever, Aleksandar Damovski, Stjepan Malović, Vanja Sutlić, Mehmed Agović, Dragoljub Vuković, Dubravka Valić Nedeljković, Mirko Štular, Saša Banjanac Lubej
Omizje: Oblike politične instrumentalizacije in klientelizma v medijih v državah jugovzhodne Evrope – primer držav nekdanje Jugoslavije
03.04.2007
Venčeslav Japelj, Barbara Verdnik, Peter Kolšek, Veso Stojanov, Simona Rakuša
Omizje: Tehnologija obvladovanja medijev v Sloveniji
25.11.2002
Aidan White, Ian Mayes, Grega Repovž, Peter Jančič, Gojko Bervar
Samoregulacija in odgovornost medijev
27.02.2002
Aljoša Pečan Gruden, Senko Pličanič, Alja Brglez, Marjan Antončič, Špela Šipek
Dostop do informacij javnega značaja
24.09.2001
Božidar Zorko, Irma Benko, Marjan Moškon, Bojan Veselinovič, Bojan Petan, Goran Novkovič, Marko Milosavljević
Država in mediji v Sloveniji
15.02.2001
Božidar Zorko, Rudolf Moge, Sandra Bašić-Hrvatin, Matevž Krivic, Janez Čadež, Gojko Bervar, Cene Grčar, Rosvita Pesek, Peter Jančič
Zakon o medijih v slepi ulici - Kakšen izhod obeta nov predlog, pripravljen v novi vladi?
zakon o medijih
Medijska preža
Sandra Bašić-Hrvatin
Slovenija: En korak naprej, dva nazaj*
Zrinjka Peruško
Kaj je bilo narobe z reformami medijev v postsocialistični Evropi?*
Snežana Trpevska
Razdrobljenost trga v jugovzhodni Evropi in degradacija profesionalnega novinarstva*
Jovanka Matić
Novinarji kot gibalo reform medijev*
Tarik Jusić
Bosna in Hercegovina: Med stagnacijo in tranzicijo*
Judit Bayer
Nauki medijskih reform v srednji in vzhodni Evropi: Vsaka družba ima tak medijski sistem, kot si ga zasluži*
Paolo Mancini
Reforme medijev ne nastanejo v praznem prostoru*
Guillermo Mastrini
Napredne vlade in mediji v Južni Ameriki*
Rodrigo Gómez García
Reforme medijev v Latinski Ameriki: med dekomodifikacijo in marketizacijo javnih komunikacijskih politik*
Larbi Chouikha
Mediji v ogledalu »tunizijske pomladi«: reforme, ki jih je težko izpeljati*
Justin Schlosberg
Reforma lastništva medijev v Veliki Britaniji: kako naprej?*
Brankica Petković
Zakaj primerjati reforme medijskih sistemov?
Gorazd Kovačič
Kaj so mediji za Janšo in Pahorja?
Andrej Pavlišič
Mediji ne delujejo v praznem prostoru
Domen Savič
Zapiranje pašnika: spletna cenzura doma in po svetu
Tomaž Gregorc
Onemogočanje avtonomnih digitalnih praks – »trda plat« zgodbe
Renata Šribar
Regulacija avdiovizualnih medijev: kompleksnost in izmuzljivost potencialno spornih vsebin
Sandra Bašić-Hrvatin
Kako je privatizacija medijev omogočila privatizacijo politike
Brankica Petković
Konferenca Evropske komisije o svobodi medijev v državah Zahodnega Balkana in Turčiji
Gorazd Kovačič
Polom reforme medijske zakonodaje
Judit Bayer
Madžarska medijska reforma – diktat politične večine
Lenart J. Kučić
Jezdeci medijske apokalipse
Jernej Rovšek
Čas za soglasje o samoregulacijski obliki medijske industrije
Sandra Bašić-Hrvatin
Kriza časopisne industrije je posledica napačnih odločitev lastnikov
Lana Zdravković
Sprejemanje medijske zakonodaje: In temu pravite javna razprava?
Rina Klinar
Lokalni mediji v Sloveniji: nacionalna mreža, medijske regije ali umiranje na obroke?
Jasna Babić
Osnutek zakona o medijih: Bluz slovenskih glasbenikov
Renata Šribar
Zaščita otrok pred spornimi vsebinami v osnutku zakona o medijih: nadaljevanje regulacijske stihije
Gojko Bervar
Nova oblast in mediji – Kaj se je spremenilo?
Brankica Petković
Slovenija: Boljša medijska zastopanost legitimna težnja 200.000 ljudi
Sandra Bašić-Hrvatin
Vztrajati pri vsebini in načinu sprejemanja medijskih zakonov
Roman Kuhar
V imenu družine potvarjajo podatke
Iztok Jurančič
Kanarčki v rudniku demokracije
Zoran Medved
Novi zakon o RTV Slovenija: Potrebujemo popolnoma nov koncept
Peter Lah
Pluralizem medijev: predmet arbitrarnih ocen ali empiričnih meritev?
Simona Zatler
Ali je učinkovita regulacija sploh možna?
Renata Šribar
Protiregulacijski kompleks bo med pripravo novele zakona o medijih gotovo še živ
Marko Milosavljević
Napake, iz katerih bi se (že) morali kaj naučiti
Renata Šribar
Ko mediji premikajo meje v prid pornokapitala
Mateja Boldin
Sistem koregulacije na preizkušnji
Renata Šribar
Različno branje zakona izgovor za neukrepanje
Renata Šribar
Kdo je pristojen za ukrepanje, če oglaševanje vsiljuje porno seksualnost otrokom?
Miran Lesjak
Človekove pravice zatirane države in nemočnih gospodarskih družb
Cene Grčar
Hudobni mediji in uboga država: ali lahko državni organi zahtevajo objavo popravka?
Janez Markeš
Zakon, ki popravlja mnenja
Jernej Rovšek
Od pravice do popravka do medijskega sveta
Barbara Verdnik
»Tožena stranka redno objavlja članke ...«
Sandra Bašić-Hrvatin
Kakšen javni medij potrebujejo državljanke in državljani Slovenije?
Sandra Bašić-Hrvatin, Iztok Jurančič, Brankica Petković, Grega Repovž, Jernej Rovšek, Špela Stare, Matej Šurc, Blaž Zgaga, Društvo novinarjev Slovenije, Sindikat novinarjev Slovenije
Za prenovo medijske politike
Jernej Rovšek
Pot do zaupanja vrednega regulatorja medijev
Jernej Rovšek, Brankica Petković
Ali je v primeru Stres proti POP TV medijski inšpektor prevzel vlogo sodišča?
Ivan Pal
Več prijav inšpektorju za medije
Sandra Bašić-Hrvatin
Politika razvoja radia in televizije v Sloveniji – Tiranija status quo
Brankica Petković
Njihova svoboda, naša pravica
Mediji za državljane – Priporočila
Brankica Petković, Jernej Rovšek, Sandra Bašić-Hrvatin
Sporna določila o financiranju programskih vsebin
Predlog amandmajev Mirovnega inštituta na člene o proračunskih sredstvih za medije
Predlog Mirovnega inštituta za spremembo člena o zaščiti otrok in mladoletnikov
Renata Šribar
Zaščita otrok in mladoletnikov v noveli zakona o medijih
Renata Šribar
Predlog Renate Šribar in koordinacije nevladnih organizacij za spremembo člena o zaščiti otrok in mladoletnikov
Jurij Žurej
Reguliranje medijskih vsebin za odrasle
Jernej Rovšek
Kaj je na medijskem področju mogoče urejati z zakonom?
Marta Gregorčič
Novi zakon o medijih: žrtve o žrtvah
Sandra Bašić-Hrvatin
Ali snovalci medijske politike razlikujejo pluralnost, različnost in raznolikost medijev?
Boris Vezjak
Dedemokratizacija Slovenije pod krinko demokratizacije RTV Slovenija
Neva Nahtigal
Kdaj oddaje za Rome na RTV Slovenija?
Maja Bogataj Jančič, Maja Lubarda
Licence Creative Commons tudi v Sloveniji
Jernej Rovšek, Sandra Bašić-Hrvatin, Brankica Petković
Kakšen sklad za medije?
Špela Stare
O subvencijah za medije naj ne odloča komisija
Gorazd Perenič
Na poti od odprtega k preglednemu javnemu sektorju
Nataša Pirc Musar
Zakonske novosti in dostop do informacij za novinarje
Pavel Gantar
Lahkotnost sprememb v dostopu do informacij javnega značaja
Jernej Rovšek
Neskladje glede zakona o dostopu do informacij javnega značaja
Lenart J. Kučić, Aljaž Marn
Proti terorizmu z nadzorom državljanov
Aljaž Marn
Kronologija sprejemanja evropske direktive o hrambi telekomunikacijskih podatkov
Aljaž Marn
Iniciativa "Hramba prometnih podatkov ni rešitev!"
Marko Milosavljević
Novinar Zmago Jelinčič – Plemeniti
Sandra Bašić-Hrvatin
Delničarji pomembnejši od bralcev
Brankica Petković
Dodatna politizacija in državni nadzor nad RTV Slovenija
Gojko Bervar
Kdaj omdusman na javni radioteleviziji?
Brankica Petković
Nova vlada – nova medijska politika
Jaka Repanšek
Pravni okvir avdiovizualne industrije v EU
Renata Šribar
Ta lahki predmet manipulacije: oblast in regulacija pornografije
Melita Zajc
Mediji in avdiovizualna politika v strateških dokumentih ministrstva za kulturo
Rina Klinar
Medijska raznolikost v nacionalnem programu za kulturo 2004-2007
Brankica Petković
Razpršenost lastništva in raznolikost vsebin
Sandra Bašić-Hrvatin
Zakon o RTVS za 20. ali 21. stoletje?
Karol Jakubowicz
Zavrnite predloge o politični delitvi javne radiotelevizije!
Sandra Bašić-Hrvatin
Nato: Civilna družba proti državi
Judit Bayer
Madžarska: Položaj medijev po volitvah 2002
Suzana Žilič-Fišer
Velika Britanija
Polemike o novi medijski zakonodaji
Simona Zatler
Vsak je lahko novinar
Saša Banjanac Lubej
Medijski inšpektor - one man band
Karina Cunder
Delo po novem restriktivno pri oglaševanju vročih linij
Nika Deu
Spoštujemo zakonodajo
Simona Zatler
Kako zagotoviti dostop do medijev
Simona Zatler, Sandra Bašić-Hrvatin
Programski deleži po novi medijski zakonodaji
Brane Maselj
Pooblastila državi, omejitve medijem
Boris Bergant
Izrazito politični zakon
Rina Klinar, Irma Benko
Več vprašanj kot odgovorov
Aleš Gaube
Dopolnila za lažji spanec
Sandra Bašić-Hrvatin
Past prekomerne regulacije
Matjaž Jarc
Paranoja o državnem nadzoru nad mediji
Peter Jančič
Ozka zakonska ureditev dostopa do informacij
Rina Klinar
Naj lokalni radio ugasne?
Marjan Moškon
Zatreti lokalne programe je lahko
Dejan Jelovac
To bo konec Radia Študent
Druga in tretja obravnava zakona o medijih
Aleš Gaube
Umakniti slab predlog zakona o medijih
Matevž Krivic
Lastniški poseg v uredniško politiko?
Simona Zatler
Uredniška neodvisnost in ugovor vesti
Aleš Gaube
Novinarski ceh na preži
Gojko Bervar
Novinarska zaščita ali jarem
Marjan Moškon
Onemogočiti lokalne televizije?
Gojko Bervar
Izgubljena bitka za soglasje
Matjaž Jarc
Zlati rez
Borut Mehle
Poti slovenske medijske zakonodaje
Zoran Medved
Vrnitev k abecedi
Na začetku je bil Zakon
Edicija MediaWatch
Jernej Rovšek
Zasebno in javno v medijih
Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić, Brankica Petković
Medijsko lastništvo
Sandra Bašić-Hrvatin, Marko Milosavljević
Medijska politika v Sloveniji v devetdesetih
Matevž Krivic, Simona Zatler
Svoboda tiska in pravice posameznika
Novinarski večeri
29.05.2003
Snježana Milivojević, Dejan Anastasijević
Srbski mediji po atentatu
Omizja
24.09.2001
Božidar Zorko, Irma Benko, Marjan Moškon, Bojan Veselinovič, Bojan Petan, Goran Novkovič, Marko Milosavljević
Država in mediji v Sloveniji
15.02.2001
Božidar Zorko, Rudolf Moge, Sandra Bašić-Hrvatin, Matevž Krivic, Janez Čadež, Gojko Bervar, Cene Grčar, Rosvita Pesek, Peter Jančič
Zakon o medijih v slepi ulici - Kakšen izhod obeta nov predlog, pripravljen v novi vladi?
radio in televizija
Medijska preža
Renata Šribar
Ženski vstop: Vstajništvo in spol v medijih
Gojko Bervar
Dnevnik svetnika RTV Slovenija
Biljana Žikić
S skuterji do televizije:TV Pink Si – TV3 Pink – TV3 Medias
Zoran Medved
Spregledano zavezništvo z državljani
Pia Majbritt Jansen
Danska javna radiotelevizija – primerjalna zgodba o uspehu
Gojko Bervar
Dnevnik svetnika RTV Slovenija
Marko Milosavljević
Giganti in palčki slovenskih medijev (če krematorijev raje ne omenjamo)
Gorazd Kovačič
Medijska vaja hujskanja proti javnemu sektorju in socialni državi
Goran Ivanović
Hrvaška televizija in očitki korupcije
Gojko Bervar
Dnevnik svetnika RTV Slovenija
Brankica Petković
Kar ni romantika
Admir Baltić
Pa tako lepo govorite naš jezik …
Saša Banjanac Lubej
TV Slovenija: pozitivne programske spremembe, a še veliko prostora za izboljšave
Zoran Medved
Prihodnost ali pogreb javne RTV?
Gojko Bervar
Dnevnik svetnika RTV Slovenija
Brankica Petković
Odpiranje RTV Slovenija za nove narodne skupnosti?
Jasna Babić
Spet se rola – Vrnitev »urbanih« glasbenih oddaj na TV Slovenija
Matjaž Ambrožič
Kdo pa je pri vas kreativni?
Dejan Jontes
Lepo je biti preprost: stereotipne reprezentacije razreda v situacijskih komedijah
Suzana Oreški
Reprezentacije norosti: Privabljanje gledalcev z omalovaževanjem podobe ljudi, potisnjenih na rob
Goran Ivanović
»Krezubi trozubac« danes: kje so pristale tri nekdanje mladinske radijske postaje iz Ljubljane, Zagreba in Beograda?
Andraž Poeschl
O Sloveniji na svetovnem prvenstvu
Zvezdan Martič
Vizija TV Slovenija: Strogi profesionalni standardi, več urbanih vsebin, večja vključenost gledalcev ...
Zoran Medved
Stavka na RTV Slovenija: Ostajajo problemi, zaradi katerih še nihče ni stavkal
Boštjan Nedoh
Kako stavkati brez materialnih posledic?
Jovana Mihajlović Trbovc
»Jugosfera« pod televizijo Pink: od pozabe problematične preteklosti do povezovanja v potrošništvu in zabavi
Jasna Babić
Osnutek zakona o medijih: Bluz slovenskih glasbenikov
Gojko Bervar
Dnevnik svetnika RTV Slovenija
Andreja Trdina
Spet doma: zamolčevanje razrednih razlik v konstrukciji slovenske običajnosti
Eva Vrtačič
Telo kot stroj, dr. House kot genialni mehanik
Gojko Bervar
Dnevnik svetnika RTV Slovenija
Eva Vrtačič
Zakaj se sploh igramo, če že vse vemo?
Claire Frachon
Francija: Boljša medijska zastopanost legitimna težnja milijonov ljudi
Eva Vrtačič
Ideologija v kuharskih oddajah
Eva Vrtačič
Razkrinkane izbire
Boris Čibej
Združene države Amerike: Lisičje novinarstvo
Iztok Jurančič
Kanarčki v rudniku demokracije
Zoran Medved
Novi zakon o RTV Slovenija: Potrebujemo popolnoma nov koncept
Dušan Rebolj
Ali je prav, da novinarji volijo?
Nika Susman
Francija: Usoda javne televizije odvisna od dobičkov komercialne tekmice
Eva Vrtačič
Svoboda je suženjstvo
Marko Milosavljević
Razdruženi propadajo
Sandra Bašić-Hrvatin
Kakšen javni medij potrebujejo državljanke in državljani Slovenije?
Brankica Petković
Glas poslušalcev in gledalcev
Miro Samardžija, Julija Sardelić
Preveč se ukvarjamo z visoko formalno politiko, dela na terenu je vedno manj
Julija Somrak, Aleš Zobec
Selekcija informativnih vsebin na televizijah
Robert Bobnič
Nezdrava mitologija tv-oddaje Na zdravje!
Roman Kuhar
»Voditelj oddaje pa ni Rom«
Enisa Brizani
Amare Droma, Amare Drumija, Mengere Droma, Naše poti
Zvezdan Martič
Medijske hiše srečajo nove medije
Sandra Bašić-Hrvatin
Politika razvoja radia in televizije v Sloveniji – Tiranija status quo
Tanja Kerševan-Smokvina
Strategija razvoja radijskih in televizijskih programov – bolje pozno kot nikoli?
Miha Krišelj
Digitalizacija in novi frekvenčni spekter – izziva za razvoj radijskih in televizijskih programov
Majda Juvan
Zakaj je v frizerskem salonu frizer in kaj ima s tem pokojni RGL?
Irena Vide
Lokalna novica je kraljica
Gojko Bervar
Radijsko tekmovanje Prix Europa 2007
Nagrada novinarju Gašperju Lubeju
Snežana Trpevska
Makedonija: Največje televizijske postaje v službi političnih obračunov
Milka Tadić Mijović
Črna gora: Mediji brez distance do vladajočih krogov
Kaja Jakopič
Bum časopisnih spletnih televizij
Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić
Spletne televizije izziv za medijske regulatorje
Marta Gregorčič
O diktaturi medijev in kontrarevolucionarnih učinkih
Anita Mikulič
Zakaj bi bili otroci žrtve medijev?
Marko Jenšterle
Venezuela: Napoved odvzema frekvence nastarejši zasebni televiziji
Brankica Petković
NMS – Naš mali svet
Kaja Jakopič
Big Brother: proizvodnja resničnosti
Igor Vobič
Je RTS Janeza Ujčiča res medij, najbolj v »javnem interesu«?
Lana Zdravković
Študentski radijski postaji – neprilagojeni in potrebni
Brankica Petković
Zakaj ni odzivov na procese zatona RŠ in Marš?
Zoran Medved
Zakaj je zahteva po uravnoteženosti javne televizije neutemeljena?
Marko Milosavljević
Vrnitev TV 3 – Največ koristi bo še vedno imel Holivud
Boris Vezjak
Poskusi ideologizacije in politično motiviran novinarski suspenz
Špela Stare
Zgovoren obseg kadrovskih menjav na RTV Slovenija
Gojko Bervar
Varuh poslušalcev in gledalcev RTV Slovenija
Boris Bergant
Avstrija: Vihar na javni radioteleviziji
Suzana Žilič-Fišer
Javnega interesa ne zagotavlja le RTV Slovenija
Brankica Petković
Kadrovski vrtiljak
Boris Vezjak
Dedemokratizacija Slovenije pod krinko demokratizacije RTV Slovenija
Tanja Taštanoska
Mlačna drža novinarjev RTVS
Boris Vezjak
Resnica sklicevanja na dr. Hoffmann-Riema
Marta Gregorčič
Javni prostor: Negujmo ga tam, kjer je in odpirajmo tam, kjer se je zaprl
Neva Nahtigal
Kdaj oddaje za Rome na RTV Slovenija?
Neva Nahtigal
Romi o medijskih vsebinah za Rome
Zoran Medved
Komentar - napačno pojmovanje ali ideološki konstrukt?
Kaja Jakopič
Realna televizija kot laboratorijski eksperiment
Sandra Bašić-Hrvatin, Brankica Petković
Javna radiotelevizija za vse!
Brankica Petković, Helmut Peissl
Monopoli premaknejo medije v desno
Maruša Krese
Najboljše, kar lahko da radio
Brankica Petković
Dodatna politizacija in državni nadzor nad RTV Slovenija
Gojko Bervar
Kdaj omdusman na javni radioteleviziji?
Brankica Petković
Nova vlada – nova medijska politika
Gašper Lubej
TV Slovenija praviloma »pokrije« več dogodkov kot POP TV
Marko Milosavljević
Predvolilna soočenja na RTV Slovenija – Bi lahko bila ožja, a bolj relevantna?
Tonči Kuzmanić
Televiziranje kot ničenje sveta
Bojan Golčar
»Mrtvorojeni otrok« države s prevelikim številom rtv-organizacij?
Boštjan Nedoh
Italija: Televizije trdno v Berlusconijevih vajetih
Gojko Bervar
Kdaj varuh poklicne etike na slovenski javni radioteleviziji?
Renata Šribar
Toliko o samoregulaciji pornografije
Bojan Golčar
Bo v etru še kaj programov posebnega pomena?
Andrej Stopar
Kako bo poslej EU odmevala v programih Radia Slovenija?
Gorazd Kovačič
Izbrisani prikazani kot problem, ne kot oškodovanci
Matej Kovačič
Zmago Jelinčič na RGL
Nataša Velikonja
Spopad stališč kot medijski konstrukt
Tomaž Zaniuk
Klic po celostni sanaciji Radia Študent
Saša Banjanac Lubej
Lokalne radijske postaje: Vse novice in oglasi iz istega računalnika
Anita Mikulič
Otroci in televizija
Melita Zajc
Mediji in avdiovizualna politika v strateških dokumentih ministrstva za kulturo
Suzana Žilič-Fišer
Velika Britanija: Državno financiranje in naročnina slabi neodvisnost in svobodo televizije
Rok Kajzer
Klevetanje in praksa Novinarskega častnega razsodišča
Sandra Bašić-Hrvatin
Zakon o RTVS za 20. ali 21. stoletje?
Marko Milosavljević
Nuja transparentnosti na RTV Slovenija
Tonči Kuzmanić
Potrošniška ali kapitalska suverenost
Saša Bojc
ZDA: Lokalne televizije – na poti k nepomembnosti
Ksenija Horvat
John Simpson: Poročila z nikogaršnje zemlje – Poročanje o svetu (1)
Suzana Žilič-Fišer
Velika Britanija: Channel 4 kot model javne komercialne televizije
Karol Jakubowicz
Zavrnite predloge o politični delitvi javne radiotelevizije!
Petra Šubic
Novi lastniki medijev: zakaj je Laško kupil delež v Delu?
Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić
Medijska koncentracija v Sloveniji
Neva Nahtigal
Pravila brez nadzora
Neva Nahtigal
Sistemi medijske odgovornosti v Sloveniji
Saša Banjanac Lubej
Novinarji so za direktorje kakor delavci v tovarni
Gal Kirn, Ana Jereb
Nato: Vidni in nevidni pritiski
Mojca Pajnik
Islam: Spektakularno o džamiji
Simona Zavratnik Zimic
Islam: Človekove pravice kot ljubiteljska dejavnost
Renata Šribar
Pornografija: Po protipornografskemu ukrepu medijskega inšpektorja
Mojca Pajnik
Pornografija: Ženske med spolnostjo in pornografijo
Brankica Petković
Romi: Lahko je nič ne vedeti o Romih
Poul Erik Nielsen
Danska državna televizijska služba na prodaj
Petra Oseli
Nove socialne dimenzije televizije
Dušan Rebolj
Prihodki radiotelevizij naraščajo
Rajko Gerič
Postali smo javni uslužbenci
Tatjana Pirc
Bodimo uslužbenci javnosti
Tomaž Gerden
Celina z imenom Slovenija
Marta Palics
Vojvodina
Izgubljen ugled manjšinskih medijev
Ksenija Horvat
Josri Fouda
Nikoli se ne bom vključil v propagandno vojno
Marko Prpič
Zgodovina radiotelevizije v Veliki Britaniji
Bojan Golčar
Radio Marš - konec ali začetek?
Simona Zatler, Sandra Bašić-Hrvatin
Programski deleži po novi medijski zakonodaji
Suzana Žilič-Fišer
Neprivlačnost slovenskega televizijskega trga
Rajko Gerič
Najlažje se je odreči programu
Katja Škoberne
Javna televizija in profilirane oddaje
Marjan Moškon
Žagajo mar avtorji vejo, na kateri sedijo?
Alenka Kotnik
Otroci in mladostniki v medijih
Petra Oseli
Ima tretji radijski sektor v Sloveniji prihodnost?
Goran Ivanović
Vpliv ameriškega skupnostnega radia
Boris Bergant
Izrazito politični zakon
Rina Klinar, Irma Benko
Več vprašanj kot odgovorov
Petra Oseli
Je TV 3 res »nezaželena« televizija?
Lucija Bošnik
Ameriški mediji – tempirana bomba?
Ksenija Horvat
Ko tudi dva novinarska vira nista dovolj
Bojan Golčar
V reševanje Marša se je vključila občina
Barbara Vodopivec
Tajnice, čistilke, gospodinje…
Rina Klinar
Naj lokalni radio ugasne?
Marjan Moškon
Zatreti lokalne programe je lahko
Dejan Jelovac
To bo konec Radia Študent
Suzana Žilič-Fišer
Prihodnost televizije
Ksenija H. Vidmar
Televizijska konstrukcija 20. stoletja
Petra Oseli
Prodajajo šampon v informativnih oddajah
Tanja Kerševan-Smokvina
Oglasi na televizijah po pravilih
Branko Čakarmiš
Samoregulativni korak slovenskih televizij
Cene Grčar
Beseda velja
Kaja Jakopič, Saša Banjanac Lubej
V etru Nove Evrope
Jan Moláček, Petr Kopecky
Svet in generalni direktor – generatorja krize
Rajko Gerič
Civilna družba rada glasuje tajno
Danail Danov
Upor na nacionalnem radiu
Damir Matković
HRT ostaja gospodar medijskega prostora
Peter Bajomi-Lazar
Državna televizija na kolenih
Tadej Labernik
Ukinitev sedanje Radiotelevizije BiH
Ahmed Burić
Reformo diktira mednarodna skupnost
TV3 bo preživela
RTV Slovenija
Bojan Golčar
Radio Marš naj bo!
Grega Repovž
Televizijska soočenja in podobe političnih tekmecev
Bojan Krajnc
Zakaj bi televizija bila servis lova na volilce?
Matjaž Gerl
Logika kapitala na televizijskem trgu
Marjan Ogrinc
Mediji ignorirajo rock
Bojan Golčar
Zakaj si univerza lasti Radio Marš?
Barbara Bizjak
Število obiskov razkriva edino Večer
Omejevanje je nedemokratično
Gregor Belušič
TV Duh
Beata Klimkiewicz
Medijski imperij Radio Maryja
Sandra Bašić-Hrvatin
British Journalism Review
Sandra Bašić-Hrvatin
The Baltic Media Monitor
Marjan Moškon
Priložnost za primerjanje
Mojca Širok
Medijske selitve
Boris Čibej
Prihodnost neke iluzije
Matjaž Gerl
Kakšno javno televizijo potrebujemo in kakšno si lahko privoščimo
Brankica Petković
Usoda »vaških televizij«
Goran Ivanović
Televizija na internetu
Kaja Jakopič
Neuradno o medijih
Sandra Bašić-Hrvatin
Trideset let pozneje
Goran Ivanović
Radio v vsako vas
Vera Grebenc
Radio-aktivna civilna družba
Matjaž Gerl
Veliki bratje slovenske radiodifuzije
Zoran Medved
Gledanost informativnih oddaj upada
Matjaž Gerl
Gneča v etru
Igor Brlek
Utapljanje v valu komerciale
Borut Savski
Internetovska radijska kreativnost
Marko Prpič
Več omejitev in večji pritiski
Veran Matić
Moč in smisel mreže sorodnih medijev
Pro Plus
Za POP TV so najbolj pomembni gledalci
Marjan Moškon
Kaj naredi denar
Matjaž Gerl
Med cenzuro in anarhijo
Rastko Močnik
Javne betice
Breda Luthar
Kakšen je politični učinek apolitičnega žurnalizma
Edicija MediaWatch
Brankica Petković, Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić, Iztok Jurančič, Marko Prpič, Roman Kuhar
Mediji za državljane
Sandra Bašić-Hrvatin
Državni ali javni servis
Breda Luthar
Politika teletabloidov
Novinarski večeri
15.09.2005
Mirko Galić, Sandra Bašić-Hrvatin
Javne radiotelevizije in učinki zakonodaje
11.10.2004
Wolfgang Soergel, Simona Rakuša, Edi Pucer, Igor Drakulić
Zakaj novinarska stavka?
10.05.2002
Josri Fouda
Al Džezira – arabski CNN?
23.11.2001
Gwyneth Henderson, Veran Matić, Danail Danov, Goran Gavrilov, Sandra Bašić-Hrvatin
Privatni vs. javni elektronski mediji: kdo bolje služi javnosti?
12.03.2001
Vlasta Jeseničnik, Aleksander K. Simonov
Kdo obvladuje rusko "glasnost"?
01.02.2001
Petr Kopecky, Rajko Gerič
Ne dam svoje televizije!
12.09.2000
Denis Latin, Bojan Krajnc
Televizijsko odpiranje tabujev
17.02.2000
Velibor Čović, Uroš Lipušček
Dober večer, gospod predsednik
23.09.1999
Robert Ottenhoff, Boris Bergant
Javnovizija
25.09.1997
Peter Knowles, Tomaž Perovič
Televizija hitre prehrane
Omizja
25.11.2008
Edvard Žitnik, Miha Lampreht, Miha Drozg, Ervin Hladnik Milharčič, Gorazd Kovačič, Marta Gregorčič, Jože Vogrinc
Podoba sveta v televizijskih poročilih
12.10.2006
Brankica Petković, Marko Prpič, Rajko Gerič, Darja Zgonc, Jože Vogrinc, Tomaž Perovič, Roman Kuhar, Jani Sever, Ahmed Pašić, Mitja Blažič, Ksenija H. Vidmar, Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić, Iztok Jurančič, Lou Lichtenberg, Granville Williams, Božo Zorko, Branko Grims, Rina Klinar
Mediji za državljane
12.05.2005
Karol Jakubowicz, Werner Rumphorst, Branko Grims, Sašo Gazdić, Boris Bergant, Rosvita Pesek, Tatjana Pirc
Prihodnost javne radiotelevizije v Sloveniji
19.04.2001
Janez Kocjančič, Božidar Zorko, Vlado Senica, Rajko Gerič, Matevž Krivic, Marko Milosavljević
Perspektive javne radiotelevizije v Sloveniji