N O V O S T I
O   M E D I A W A T C H
R E V I J A   M E D I J S K A   P R E Ž A
o   r e v i j i
s e z n a m
junij 2013
december 2012
junij 2012
december 2011
maj 2011
december 2010
maj 2010
december 2009
maj 2009
december 2008
maj 2008
december 2007
maj 2007
december 2006
maj 2006
november 2005
maj 2005
november 2004
marec / april 2004
oktober 2003
marec 2003
december 2002
poletje 2002
uvodnik
analize medijskega poročanja
svoboda medijskega poročanja
radiotelevizija Slovenija
mediji in pravo
dostop do informacij javnega značaja
samoregulacija v medijih
raziskovalno novinarstvo
medijski pregled
medijski trg
položaj samostojnih novinarjev
mediji in manjšine
intervju
mediji v svetu
recenzije in prikazi
seminarji in obvestila
ekskrementi
fotografija
zima 2002
poletje / jesen 2001
pomlad 2001
zima 2001
poletje-jesen 2000
pomlad 2000
jesen 1999 / zima 2000
poletje 1999
pomlad 1999
zima 1999
poletje 1998
pomlad 1998
zima 1998
u r e d n i š t v o
E D I C I J A   M E D I A W A T C H
S P R E M L J A N J E   N E S T R P N O S T I
N O V I N A R S K I   V E Č E R I
O M I Z J A
M E D I J S K O   S O D E L O V A N J E
T E M E
A V T O R J I
P O V E Z A V E

Ksenija Horvat
Josri Fouda
Nikoli se ne bom vključil v propagandno vojno
Veliko pritiskov je. Poskušajo nas diskreditirati. Obtožujejo nas, da nas financira Sadam Husein. Potem kdo reče, da nas plačujejo Izraelci, Američani ali Bin Laden. Ko to ne deluje, se začnejo politični pritiski - Težava ni najti vir financiranja, pomembnejše je najti nekoga, ki se ne bo vmešaval v tvoje delo, takšni viri pa so redki - Povzetek novinarskega večera z Josrijem Foudo, šefom londonskega dopisništva katarske televizije El Džezira
Pogosto slišimo, da je Džezira arabski CNN. Kaj mislite o tej primerjavi?
Za našo malo televizijo je to pravzaprav laskava primerjava. Nekaj podobnosti obstaja. Oboji imamo 24-urni program, ki je namenjen informiranju in analiziranju aktualnih dogodkov. V svet oddajamo z nekakšne svetovne perspektive. Toda v marsičem se razlikujemo. Oddajamo v različnih jezikih, tudi naše občinstvo je različno. Mislim, da se prej dopolnjujemo, kot pa da bi tekmovali med sabo.

Na Džeziri imate svojo oddajo Top Secret, ki temelji na raziskovalnem novinarstvu. Odpirate nekatere zelo sporne in zahtevne teme. Bi to lahko počeli na katerikoli drugi arabski televiziji?
Mislim, da bi bilo nekoliko težko. Večina arabskih televizij še nima poguma, da bi delali tako drzne raziskave in da bi bili res iskreni o svojih domačih težavah.

Kadar potujete po državah, kot so Iran, Irak, Palestina, kako tamkajšnje vlade obravnavajo novinarje Džezire?
Odzivi so mešani. Uradna stran se ponavadi odziva s sumničavostjo, z odporom, poskušajo ovirati naše delo. Po drugi strani pa so naši gledalci tisti, ki nam pomagajo in ki sodelujejo pri našem delu. Na začetku sem veliko časa porabil za iskanje idej za svojo oddajo. Zdaj, ko je uveljavljena, nenehno dobivam elektronsko pošto z zelo dobrimi idejami. Ljudje pogosto že kar sami raziščejo problem. Včasih je trajalo dolge mesece, preden sem lahko sploh začel snemati. Zdaj vsebinske priprave trajajo največ kak mesec, ker me toliko ljudi bombardira s podatki. Nekateri seveda pretiravajo, veliko pa je zelo koristnih.

Ali lokalne vlade in predstavniki na vas izvajajo pritisk?
Ja, veliko pritiskov je. Poskušajo nas diskreditirati. Obtožujejo nas na primer, da nas financira Sadam Husein. Potem kdo reče, da nas plačujejo Izraelci, Američani ali bin Laden. Ko to ne deluje, se začnejo politični pritiski. Nekatere vlade - Kuvajt, Maroko, Libija - so iz Katarja celo umaknile svoje veleposlanike. Nekaj drugih držav je zaprlo naša predstavništva. Celo Arafat je to enkrat napravil.

Zakaj?
Težko se je spomniti, gotovo je bil razlog smešen. Razmere so zelo hipokritične. S pomočjo Džezire se poskušajo ljudje privaditi ideji, da lahko povejo stvari po pravici. Mnogi tega ne morejo dojeti. Kar se tiče vlad, je zgodba drugačna. Mnoge vlade ne morejo sprejeti dejstva, da tako majhna zalivska država - in Zaliv je najbolj konservativen del arabskega sveta - začenja medijsko revolucijo. Konvencionalne in tradicionalne prestolnice arabskega sveta, kot so Kairo, Bejrut, Aman, Damask, Tunis pri tem zaostajajo. Del problema je ljubosumje, del pa v političnih razlikah. Največji zločin Džezire je, da je dosegla arabskega državljana v njegovi dnevni sobi, ne da bi prej vprašala za dovoljenje lokalnega ministra za informiranje. Toda hkrati mislim, da glavni vpliv Džezire ni na ljudi, ki jo gledajo. Bistvene so spremembe, ki jih opažam pri delu drugih televizij, ki jih gledajo Arabci. Džezira je prisilila druge, da so začeli stopati po poti, ki jo je odprla. Džezira ni samo medijski fenomen, je kulturni, politični in celo izobraževalni fenomen. Žalostno dejstvo o Bližnjem vzhodu, severni Afriki in arabskem svetu nasploh je, da večina ljudi ni pismena, da ne znajo pisati in brati. To ne pomeni, da so neumni, sploh ne. Takšni ljudje nas še bolj potrebujejo. Spodbujajo nas pri delu, ki jim toliko pomeni. Sami niso imeli možnosti in enakopravnih priložnosti za izobraževanje in za politično udejstvovanje. Zanikali so jim osnovne človekove in državljanske pravice. V Džeziri vidijo alternativo, kakršne jim arabske vlade ne ponujajo. Ko se torej sprehajam po ulici arabske prestolnice po odzivih ljudi vidim, kako priljubljeni smo. Ko vstopim v vladni urad, ugotovim, kako osovražena je naša televizija.

Velik del sveta je za Džeziro prvič slišal lani, po 11. septembru. Toda obstajate že šest let. Kako bi opisali ustanavljanje Džezire, ki je tako zelo spremenila arabsko medijsko podobo?
Dovolite, da se vrnem nazaj v leto 1991, v obdobje takoj po zalivski vojni. Takrat je svet izvedel za CNN. Takšen dogodek, kot je zalivska vojna, lahko naredi medijsko družbo. Takrat je CNN predstavljal oči in ušesa vsega sveta. Džezira pa je bila takoj po 11. septembru obtožena, da je bin Ladnovo trobilo. Se spomnite, da je med Zalivsko vojno Sadam Husein dajal ekskluzivne intervjuje za CNN, pa ta ni bil nikoli obtožen, da je Huseinovo trobilo. Takoj po zalivski vojni so se arabske države začele zavedati pomena satelitske televizije. Savdska Arabija se je tega zavedala še bolj kot druge države, zato je začela arabski televizijski kanal MBC (Middle East Broadcasting) s sedežem v Londonu. To je bilo leto 1991. MBC je iznašel koncept arabskega televizijskega novinarstva, toda bolj po tehnični kot po uredniški plati. Leta 1994 je sledil še bolj ambiciozen projekt. BBC je stopil v partnerstvo z savdsko medijsko družbo Orbit, s sedežem v Rimu. Sklenila sta sporazum, po katerem bi Savdijci financirali BBC-jev arabski informativni program, BBC pa bi obdržal pravico do nadzora nad uredniško politiko. Tudi to je bilo v sporazumu, da mora BBC paziti na občutljivost arabske publike. To je bilo problematično. Nihče ne more definirati, kaj je to občutljivost na takšnih težavnih območjih. Prišle so težave. Ko sem se pridružil BBC-ju se mi je zdelo, da to partnerstvo ne bo trajalo večno. Že zaradi razlik v mentaliteti. Razmišljal sem prav. Povezava Savdijcev in BBC-ja je bila slaba poroka, ki se je žal končala z najslabšo možno ločitvijo. Na koncu sta si obe strani govorili »loči se od mene«. BBC je bil bolj potrpežljiv. Ko je BBC v odmevni raziskovalni novinarski oddaji Panorama raziskoval človekove pravice v Savdski Arabiji, je bil projekt že zgodovina. Postal je last medijskih analitikov. Ironično je bilo, da sta pri projektu sodelovala dva partnerja, nato pa se je zgodilo, da eden od njiju ni želel distribuirati proizvoda, ki je bil plod njunega sodelovanja. Savdijci niso hoteli, da bi ljudje gledali Panoramo, ker je bila novinarsko za spoznanje predobra. Toda projekt je veliko prispeval k razvoju arabskega koncepta televizijskega novinarstva in uredniške politike. Toda nikoli mu ni bilo usojeno, da bi dozorel. Takrat je v Katarju prišel na oblast mlad emir. Izobražen je bil na Zahodu, imel je progresiven pristop do zunanjega sveta. Želel je uvesti nekaj reform v svoji, morda najbolj konservativni državi v že tako zelo konservativnem okolju - Zalivu. Pogledal je naokrog in opazil uspeh CNN-a, NBC-ja in BBC-ja po zalivski vojni in pomislil, da bi bil to lahko dober projekt. Ni bilo težko, kajti po koncu BBC-jevega projekta so bili mnogi novinarji brezposelni. Zelo hitro je pridobil te ljudi in postali so hrbtenica El Džezire. In Džezira je bila takojšen uspeh, kar zadeva arabsko publiko.

Kaj pa financiranje?
Televizija je drag posel, sploh če govorimo o informativnem programu. To je produkcija, ki občinstvo išče. Občinstvo ne prihaja k njej, tako kot v primeru razvedrila, filmov in športa. Z informativnim programom ne delaš denarja. Ponavadi ne prinaša dobička. Morda lahko ohraniš finančno neodvisnost, toda dobička ni. Zato je emir dal Džeziri državni denar za določeno obdobje, v tem času pa mora televizija najti druga sredstva financiranja. V tem času smo razvili nekaj drugih načinov, toda še vedno smo daleč od finančne neodvisnosti. Težava ni najti samega vira financiranja, pomembnejše je najti nekoga, ki se ne bo vmešaval v tvoje delo, takšni viri pa so redki.

Kaj pa oglasi? Glede na to, da vas gledajo v vseh arabskih državah, imate oglaševalskega priliva bržkone na pretek?
Ne toliko, kot bi lahko. V naših državah stvari niso prepuščene samo tržnim silam. Če bi bile, bi od oglasov dobili več, kot je naš tržni delež in bi lahko celo kaj zaslužili. Poslovnež, ki ima zasebno podjetje in ve, da ima Džezira občinstvo vse od srednje Azije do Amerike in od Skandinavije do južne Afrike, je naravno naklonjen ideji, da bi oglašal na Džeziri. A poslovneži ne pridejo k nam. Ne zato, ker si tega ne bi mogli privoščiti finančno, temveč zato, ker si tega ne morejo privoščiti politično. Bojijo se, da bodo z oglaševanjem pri nas antagonizirali arabske vlade. Vem, da so bili nekateri na to tudi opozorjeni.

Je Džezira zato prisiljena zatiskati oči pred notranjepolitičnimi razmerami v Katarju, da bi ohranila svoj finančni položaj?
Ja, to je pogosta kritika. Največkrat jo slišimo od držav, kot so Egipt, Tunizija, Sirija. Od držav, ki so razžaloščene, ker majhna država kot Katar prevzema vodilno vlogo v arabski medijski navzočnosti na svetovnem odru. Zato kritizirajo Džeziro, ker se ne ukvarja toliko s katarskimi zadevami, kot na primer z egiptovskimi. To je po mojem mnenju neumen argument. Kajti kaj je sploh v Katarju, kar je potrebno obravnavati? Dosti časa sem preživel v iskanju notranjepolitične katarske teme, ki bi me lahko novinarsko vznemirila.

In vi ste Egipčan in ne Katarec
 Hvala, ker ste to omenili. Nekoč sem bil skupaj s svojim šefom, ki je Katarec, v Kairu na Dnevih medijske kulture. On je pripotoval iz Dohe in jaz iz Londona. Te Medijske dneve vedno gosti predsednik Mubarak. Potem sem šel s svojim katarskim šefom na sprehod po Kairu in dejal mi je: »Veš, Josri, ideja o Džeziri bi se morala poroditi v Egiptu.« Ja, morda, če bi bili v petdesetih, šestdesetih letih bi tudi jaz mislil tako, toda zdaj je drugače. Svet je manjši, tehnologija je tu. In predvsem politična volja.

CNN je naredila zalivska vojna, vas pa Osama bin Laden. Kako se spominjate dogodkov med 11. septembrom in 7. oktobrom, ko ste imeli bin Ladna na vaših zaslonih in je ves svet gledal le vas?
Enajstega septembra je Džezira zaslovela, navzoča je bila že dolgo prej. V mnogih državah smo bili navzoči. Celo v Pakistanu so me ljudje prepoznavali na cesti, pa sploh ne govorijo arabščine. Prosijo nas, da bi oddajali tudi v angleščini, da bi nas lahko razumeli. Rekli so mi celo, da poskušajo razumeti vsebino po načinu, kako jo podajam. Ja, 7. oktober je datum, ko smo objavili bin Ladnov govor. Toda prezgodaj je za ocenjevanje tedanjih dogodkov. Počakati moramo nekaj let, da nam sociologi povedo, kaj se je pravzaprav dogajalo. Po grozljivih dogodkih 11. septembra se je takoj začela vzporedna propagandna vojna. Vsi vemo, da Džezira ni bila na strani nikogar, toda nekateri niso hoteli, da bi Džezira ohranila takšno neodvisnost. Govorili so nam, da smo lahko samo z njimi ali proti njim. To dokazuje popolno pomanjkanje razumevanja profesionalnega novinarstva, ko nočem biti s tabo ali proti tebi - ampak hočem samo opravljati svoje delo. Začelo se je z vzdušjem zastraševanja. To se je razvilo v mnogo resnejši pritisk. Državni sekretar Colin Powell, obrambni minister Donald Rumsefeld Vsi so javno govorili proti Džeziri. Nato je Condoleezza Rice na tiskovni konferenci zahtevala od urednikov ameriških medijev, da izrazijo privrženost skupnemu boju. Ta propagandna vojna je umetnost, ne glede na to, če se strinjaš z njo ali ne. Zelo zanimiva in vznemirljiva postane, ko analiziraš podrobnosti. Recimo retorične pogruntavščine. Na primer stavek, da »želimo uničiti nasprotnike zahodne civilizacije«. Toda kako lahko uničiš te nasprotnike, ne da bi kompromitiral samo zahodno civilizacijo, ki temelji na zelo dragocenih načelih, ki so se razvijala stoletja. V mislih imam državljanske svoboščine, svobodo govora, medijsko svobodo  To ni prav. Tega so se zavedali, ampak  Kaj bi vi naredili, če bi bili novinar, celo arabski novinar? Zastrašujejo nas ne le med tem ko delamo zgodbo, zastrašujejo nas celo na cesti, na letališču  To je po mojem mnenju zelo nevarno. Vsaka propagandna vojna se začne z demonizacijo sovražnika. Predstavljati si ga morate kot demona, ki ga morajo sovražiti vse, že ko ga pogledajo. Ko se to zgodi, t. i. teroristi zmagajo. Kajti prav to hočejo.

Ko je Džezira predvajala govore Osame bin Ladna, je sprožila veliko vprašanj o izvoru trakov z govori, če so ponarejeni, celo o tem ali je Džezirin kabulski dopisnik bin Ladnov človek?
 Ne, naš reporter ni ne talib in ne bin Ladnov človek. Zdaj so že vsi, ki so aretirani, obtoženi, da so njegovi tesni sodelavci. To je neumno, kako bi jih sploh lahko imel toliko? Naše načelo je zelo preprosto. Naš moto je predstaviti mnenje in proti-mnenje. To je najbolj osnovno načelo zahodne civilizacije. Enakopravnost, uravnoteženost, poštenost. Ko greste v zahodno novinarsko šolo, se učite o novinarskih osnovah, kot so upoštevanje dejstev, uravnoteženosti in nujnosti tega, da daš vsakemu enako možnost. Mimogrede, bin Ladnu nismo niti približno dali enakih možnosti. To je bil del propagandne vojne, ki smo se ga zavedali. Po človeški plati imam vse simpatije do Američanov in lahko razumem zakaj se je kdo čutil jeznega. Po novinarski plati pa si ne morem dovoliti, da bi sočustvoval z Američani ali z bin Ladnom, ker bi bil v tem primeru enostavno slab novinar. Zahod to dobro ve. Naj se vrnem k zgodbi o trakovih z bin Ladnovim govorom. Od 11. septembra do 7. oktobra so vsi sklepali, da je krivec bin Laden. Toda res bomo rabili od pet do osem let, da bi spoznali vse podrobnosti. Vse do zdaj nimamo dokaza, da je napad izvedel Osama bin Laden. To je dejstvo. Pravno gledano nimamo otipljivega dokaza. Imamo očitke, obtožbe, celo bin Ladna, ki hvali napad, nikoli pa ni rekel »jaz sem to storil«. Dokazov torej ni. Kot novinar - kaj boste storili? Zelo težko je ohraniti novinarsko integriteto, hkrati razumeti čustva ljudi in se braniti pred ameriškim pritiskom.

A kako ste pravzaprav prišli do bin Ladnovih govorov?
Naš naslov je znan vsem, vsak dan ga oglašamo. Sami veste, da so vaši novinarski stiki vaš kapital, in da se dober novinar meri po kakovosti njegovih stikov. Mnogi so takrat dejali - vaš dopisnik v Kabulu je videti kakor kak talib, nosi brado  Spomnimo se, da tudi Christiane Amanpour v Teheranu nosi ruto in izgleda zelo muslimansko. To ne pomeni, da je hipokritična, ampak kot dobra novinarka ve, da bo tako dobila zaupanje ljudi in jih bo tako lažje razumela. Pokazala bo, da spoštuje njihovo kulturo. To pomaga. In še eno pomembno dejstvo. Dosti preden se je vse to začelo dogajati, so sicer konservativni talibi ugotovili, da bi bilo dobro, če bi bila v Kabulu navzoča kaka mednarodna medijska organizacija. Enakopraven dostop so ponudili Džeziri in CNN-u. CNN je ponudbo zavrnil, mi pa ne. Ne vem sicer, zakaj so jo zavrnili, vem pa, zakaj smo jo mi sprejeli. Območje smo poznali in zavedali smo se, da se tu lahko kaj zgodi. In se tudi je zgodilo. Nato smo dobili bin Ladnov trak. Kolikor vem, ga je nekdo preprosto pustil v uradu. Kaj naj bi naredili? Rekli ne, bin Ladnovega govora ne rabimo? V takem primeru ima novinar tri možnosti. Prva je ta, da trak vrže v smeti, druga je ta, da ga podari CII, tretja pa je, da ravna dostojno, si ga ogleda, preceni in če ima informativno vrednost, ga uporabi. Kdo sem jaz, da bom razmišljal namesto ljudi in jim omejeval informacije. Kdo lahko trdi, da je bolj inteligenten od ljudi. Prav zdaj nas obtožujejo, da Palestince in Arabce ščuvamo proti Izraelcem, ker kažemo trupla v Ramali in v Dženinu, ki dneve in dneve gnijejo na ulicah in jih niti ne pokopljejo. Oprostite, jaz bi lahko izrekel podoben očitek, namreč, zakaj vi ne kažete teh trupel? Džezira ne ščuva arabskih ljudi, to počne Ariel Šaron. Mi samo poročamo in kažemo, kaj se dogaja. Ko nam je bin Laden poslal trak, je ves svet čakal na njegovo izjavo. Takrat se nisem mogel prenehati smejati, ko je Zahod zgroženo ugotavljal, da ima edini pravico do poročanja iz Kabula nek mali arabski televizijski kanal. Takrat so se začeli spraševati, če Arabci sploh znajo ravnati s kamero, jo dati na stativ in sliko poslati zunanjemu svetu? Takšne osnovne stvari. To se da povezati tudi z definicijo terorizma. Terorizem je nevednost. Več ko veš, bolj zmeren postajaš in obratno. Ko nečesa in nekoga ne poznaš, razviješ sovražen pristop, namesto da bi se podučil. To se nanaša na mnogo Američanov, katerih percepcija se ustavi na vzhodni obali in ne doseže niti Evrope. Ena redkih dobrih posledic zla 11. septembra je podatek, da so nekateri Američani vendarle šli v knjigarne, da bi kaj prebrali o islamu in o Arabcih. Džezira je postala predstavnik bolj uravnovešenega toka informacij med Vzhodom in Zahodom. Takrat smo se zavedali, da so vsi nestrpno čakali na odziv bin Ladna. Vsi so govorili o njem, od predsednika Busha do ljudi v krčmi. Vsi so hoteli vedeti ali bo priznal krivdo, ali bo dejanje obsodil, celo to, kako bo oblečen, kako bo deloval, bo jezen ... Vsa ta vprašanja so dokazovala, da je imel trak z njegovim govorom absolutno informativno vrednost. V to sem novinarsko popolnoma prepričan. Toda nikoli se ne bom vključil v propagandno vojno proti nekomu drugemu. Če bi bili mi tako slabi, zakaj so potem vsi čakali pred našimi uradi, da bi lahko plačali mastne denarce, samo da bi lahko predvajali naše posnetke bin Ladna? Da bi ga potem predvajali na svojih televizijah. Ni šlo torej za vsebino, ampak za to, kdo ima pravico do predvajanja, kdaj, kako in v kakšen namen. Ni šlo za vsebino.

Po 11. septembru je bil bin Laden »samo« glavni osumljenec. Zdaj je v zahodni kolektivni zavesti nenadoma že kar krivec. Kako na to gledate v arabskih državah?
Ne boste našli veliko ljudi, ki bi se strinjali z bin Ladnovim konceptom ubijanja civilistov. Boste pa našli veliko ljudi, ki se strinjajo z bin Ladnovimi opažanji nepravičnosti ameriške politike do Palestine, Iraka in do ameriške navzočnosti v Zalivu. To je bin Ladnova politika. Če je kriv ali ne - ni veliko razlike. Jaz mislim, da je bin Laden to napravil. Imam nekaj trdnih dokazov.

Katere?
Zdaj preiskujem primer  Gre predvsem za nov premislek o stvareh in ljudeh, ki so bili že velikokrat omenjeni ... Naj se vrnem k drugemu bin Ladnovemu govoru. Skrajšali smo ga in predvajali šele v večernih poročilih. Dobili smo ameriškega predstavnika, ki je poznavalec arabskih zadev, in je bil odposlanec na Bližnjem vzhodu, da bi se soočil z bin Ladnovim političnim sporočilom. Povabili smo tudi zmernega muslimanskega duhovnika, da bi komentiral bin Ladnovo versko sporočilo. Naredili smo vse, pa nas vseeno zastrašujejo. Spomnite se tiskovnega predstavnika Bele hiše, ko je govoril o kodiranih sporočilih. To sili k smehu. Toda mnogi novinarji si niso upali smejati. Se bodo pa čez nekaj let.

Katera so merila uredniškega odločanja o tem, kateri bin Ladnovi govori so primerni za objavo?
Merilo je informativna vrednost. Dobivali smo dolge minutaže govorov bin Ladna in njegovih predstavnikov. Arabščina je poleg tega drugačna od angleščine. Je zelo lep, barvit jezik. Ponavadi ljudje v svoje govore vključujejo odlomke iz korana, tudi poezijo. Si lahko mislite, da tudi bin Laden piše poezijo? Kot novinarja me na primer zanimajo predvsem tisti stavki, v katerih govori o Ameriki 

Kakšna so pravzaprav Džezirina uredniška merila?
Kot urednik nekega programa ste merilo tudi vi sami. Vse, kar ste se naučili, kar veste o svojem poklicu. Toda vedeti moramo, da realnosti ni. Je samo to, kar zaznavamo kot realnost. Kako lahko premagamo subjektivnost? Vedno bodo na naše odločitve vplivali tudi vzgoja, religija, vedno bo kak vpliv, če to želite ali ne. Poznal se bo na načinu pisanja, po izbiranju tem  Po mojem mnenju se mora vsak truditi za čim večjo profesionalnost in imeti mora dobre namene.

Kaj je zahodno-arabski model novinarskega poročanja?
Džezira ima veliko srečo, da je takoj našla toliko izkušenih arabskih novinarjev, ki so si izkušnje nabirali na Zahodu, še zlasti na BBC-ju, ki ima odličen sistem usposabljanja. Sam veliko dolgujem BBC-ju. Novost Džezire je v tem, da so novinarji Arabci, ki imajo več znanja o arabskih zadevah in ki poznajo občinstvo, za katerega delajo.

Kaj se je po 11. septembru zgodilo z zahodno demokracijo? Vemo, da so v ZDA zaprli številne muslimanske organizacije, posameznike, poskušali so celo zapreti Džeziro 
Mnogi aktivisti in novinarji so - kar zadeva človekove pravice - do ZDA zelo kritični. Država se predstavlja za varuha človekovih pravic, toda problem ima dva obraza. Veliko slišimo o Ameriki in o Zahodu, ki naj bi se zavzemala za človekove pravice v arabskih državah, toda pogosto lahko v ozadju zaznate politični dnevni red. Poglejte Guantanamo. Bil sem tam. Zaporniki nimajo nobenih pravic. Nimajo statusa vojnih ujetnikov. Nimajo pravic, katere jim podeljujejo ženevske konvencije. Med podpisnicami teh konvencij je večina zahodnih držav in prav te so prisilile tudi mnoge druge države k podpisu. Vse države, ki so podpisale ženevske konvencije, bi morale zdaj stopiti Američanom na prste in jih vprašati, kaj počnejo tem ljudem. Slišimo neke nove formulacije, kot je »nezakoniti bojevnik«. Kdo je to? Nekdo, ki se bojuje, to je jasno. Toda nezakonit? Kdo o tem odloča? Moral bi odločati zakon, toda zakon so ukinili. To je najbolj nevaren način razmišljanja. Ujetniki v Guantanamu nimajo niti statusa kriminalca, ki ima vsaj pravico do tega, da je obtožen.

Koliko poročate o Evropi in evropskih zadevah?
Kolikor predvidevamo, da bo zanimalo naše občinstvo. Poročali smo o Le Penovem volilnemu uspehu v Franciji, veliko je britanskih tem  Poročamo tudi o Afriki, Aziji 

Kako pokrivate izraelsko-palestinski spor?
Imeli smo intervjuje z mnogimi izraelskimi predstavniki. Na primer s Šimonom Peresom, z Ehudom Barakom  Pravzaprav z vsemi, z izjemo Ariela Šarona in to je prav. Morali bi videti, kako jezno je naše občinstvo, ker Džezira daje izraelskim in ameriškim predstavnikom priložnost, da razlagajo svoje ukrepe proti Palestincem. Ko se je bin Laden odločil, da bo trakove dal nam, je vedel, da dajemo priložnost za predstavitev mnenj vsem, tudi Washingtonu, Zahodu  Prezira nas, ker intervjuvamo Izraelce, toda hkrati ve, da smo odprti za vsa mnenja.

Kaj pa vera in Džezira?
Vera je najpomembnejši del arabske kulture. Arabci religijo živijo. Ramadan na primer je sveti mesec, ko se ljudje postijo. To ni le verski praznik, kot je božič pri vas, ramadan je del življenja. Vera je filozofija življenja, to kar si. Tega novinar ne more ignorirati. Ena temeljnih zahtev islama je govoriti resnico, in naše delo je tudi iskanje resnice.

Ali predvajate razprave o reformah islama?
Seveda. Veste, spomnim se debat o islamu na egiptovski televiziji, ko sem bil še otrok. Popoln dolgčas. Tiste razprave niso bile televizične. Statična kamera na šejku, ki pol ure pripoveduje, kaj sta dejala Alah in Mohamed? Otroci lahko na ta način religijo zasovražijo. Na Zahodu so me oddaje o krščanstvu navdušile. Zelo živi programi so bili. Islam je predvsem način življenja. Na Džeziri odpiramo debate. Imamo dveurno razpravo o šeriatskem pravu z zelo učenim šejkom, ki teorijo povezuje z današnjim življenjem. Razlaga samomorilske napade in kaj pomenijo za islam. Duhovščina to sprejema. Islam nikjer in nikakor ne prepoveduje razprave o islamu.

Kaj menite o poročanju zahodnih, tudi slovenskih medijev, ki Palestince pogosto opredeljujejo za teroriste in skrajneže?
To ni le slovenski in evropski problem. Zahodni mediji ponavadi izhajajo iz nekaterih predpostavk. Prva je ta, da je Izrael žrtev. Po drugi predpostavki so Palestinci zaostali fundamentalisti, ki kar tako, brez razloga sovražijo Izraelce. Tretja predpostavka je nepristranska Amerika. Če se teh predpostavk ne zavedamo, ne moremo razumeti nobenega zahodnega poročevalca. Njegova sicer dobra in iskrena poročila so plod teh predpostavk. Džezira teh predpostavk seveda nima. To je velika razlika med nami in zahodnimi mediji. Mi ne mislimo, da je Izrael žrtev. Verjamemo, da imajo Palestinci v nekaterih stvareh prav, in prepričani smo, da je Amerika pristranska. Toda hkrati ne izražamo teh stališč kar tako. Gradimo na dejstvih. Naredili smo na primer zgodbo o truplih, ki so gnila na ulicah. Zahodni novinar tega morda ne bi storil, ker se ne sklada z njegovo predpostavko, da so Palestinci slabi. Ne gre za cenzuro, gre za mentaliteto in za leta izgrajevanja takšnega miselnega ustroja sveta. Gre za selektivno zgodovino in spomin in selektivno pozornost do dogodkov. Ti dejavniki se aktivirajo in novinar bo spregledal zgodbo o truplih, ne da bi se sam zavedal.

Kaj lahko pričakujemo od Džezire v prihodnosti?
To, kar me najbolj plaši, je, da smo v arabskem svetu še vedno sami. Džezira je dobila mednarodni sloves zaradi napačnih stvari. Mnogi nas seveda ne razumejo. Nearabsko govoreči muslimani hočejo, da bi oddajali tudi v angleščini. Celo v britanski lordski zbornici je bila izražena takšna želja. Toda nekaj zmag je bilo tudi po 11. septembru. Britanski vladni uradi imajo zdaj posebne oddelke namenjene arabskim novinarjem. S svojimi kolegi smo pred 11. septembrom tudi po več tednov čakali na izjavo britanskega zunanjega ministrstva. Zdaj se jaz pritožujem njim, ker me ves čas iščejo. Zahod se je začel zavedati, da obstajajo tudi ljudje, kot je naše občinstvo, ljudje s katerimi mora prav tako imeti dialog.

izpis

 S O R O D N E   T E M E

mediji v svetu

Medijska preža
Munkhmandakh Myagmar
So novinarji pobudniki in aktivni udeleženci gibanj za reformo medijev?*
Guillermo Mastrini
Napredne vlade in mediji v Južni Ameriki*
Rodrigo Gómez García
Reforme medijev v Latinski Ameriki: med dekomodifikacijo in marketizacijo javnih komunikacijskih politik*
Larbi Chouikha
Mediji v ogledalu »tunizijske pomladi«: reforme, ki jih je težko izpeljati*
Brankica Petković
Zakaj primerjati reforme medijskih sistemov?
Pia Majbritt Jansen
Danska javna radiotelevizija – primerjalna zgodba o uspehu
Boris Čibej
Združene države Amerike: Predsedniške volitve v medijih kot športni spektakel
Mirt Komel
Združene države Amerike: No, You Kant
Boris Čibej
Združene države Amerike: Lisičje novinarstvo
Karmen Šterk
Združene države Amerike: Yes we Kant
Sonja Merljak Zdovc
»Upam, da mu ne bo uspelo«
Boris Čibej
Združene države Amerike: Kako so propadli časopisi
Gorazd Kovačič
Zunanjepolitično ali svetovno novinarstvo?
Jože Vogrinc
Ostanek sveta: kolateralna škoda poročevalskih rutin
Dare Pejić, Neža Prah
Izbor je odvisen od tega, kaj ponujajo agencije
Sonja Zdovc
Nagrada Saharov sudanskemu borcu za človekove pravice
Gojko Bervar
Radijsko tekmovanje Prix Europa 2007
John Pilger
Svoboda pa prihodnjič
Marko Jenšterle
Venezuela: Napoved odvzema frekvence nastarejši zasebni televiziji
Sonja Merljak
Novinarske usode: Jana Schneider, brezdomka
Goran Ivanović
Informacija je v ospredju demokratičnega komuniciranja
Neva Nahtigal, Nena Skopljanac, Martina Valdetara
Desetletje za vključitev Romov (2005–2015)
Borut Osonkar
Altermondializem v Le Monde diplomatique
Marta Gregorčič
Zakaj je Le Monde diplomatique v slovenščini bolj političen od francoskega originala?
Mitja Svete
Pomanjkanje koncepta
Gal Kirn
Celostranske podobe avtomobilov v altermondialnem časopisu?
Martín Becerra, Guillermo Mastrini
Koncentracija medijskega lastništva
Dušan Rebolj
Orwell se obrača v grobu
Gojko Bervar
Mediji in manjšine, Slovenija in Velika Britanija
Ksenja Hahonina
Ukrajina Oranžni preobrat
Brankica Petković, Helmut Peissl
Monopoli premaknejo medije v desno
Mojca Planšak
Skupnostni mediji v Evropi
Maruša Krese
Najboljše, kar lahko da radio
Saša Banjanac Lubej
Avantura, imenovana osrednja Azija
Saša Bojc
Napad na novinarski vir
Metka Dedakovič
4. svetovni vrh o medijih za otroke in mladostnike
Saša Bojc
Danski Media Watch
Ignatius Haryanto
Indonezija: Iz avtokracije v vojni kapitalizem
Dušan Rebolj
South Park: Egiptovski skakači in svete krave
Alenka Kotnik
Makedonija: Konflikt in mediji
Saša Bojc
Novinarstvo: smrtonosno polje
Gojko Bervar
Slovaški Press Watch
Sonja Merljak
Dve postaji za medijske informacije
Nika Susman
Le Monde vrača udarec
Sandra Bašić-Hrvatin, Suzana Žilič-Fišer
Velika Britanija: Huttonova preiskava – javni servis na zatožni klopi
Sonja Merljak
ZDA: Američani o aferi BBC
Neva Nahtigal
Irak: Politični in vojaški interesi teptajo svobodo tiska
Zorana Baković
Kitajska: Resnica v rdeči preobleki
Tanja Taštanoska
Italija: Gasparrijev zakon grožnja demokraciji
Aleksej Simonov
Rusija: Posebnosti ruskega lova na race
Nika Susman
V 80 časopisih okoli sveta
Saša Panić
Mediji in gibanje za globalno pravičnost
Marta Gregorčič
Fuck media. Be the media!
Ignacio Ramonet
Za svobodne medije*
Saša Panić
Mainstream in alternativni mediji v Veliki Britaniji
Shivani Chaudhry
Svetovni socialni forum, kot ga je nekdo občutil
Bibliowwwgrafija
Renata Šribar
Ta lahki predmet manipulacije: oblast in regulacija pornografije
Lucija Bošnik
Nepal: Novinarji med maoisti in oblastjo
Matjaž Manček
Brazilija: Državni in korporativni interesi zapirajo medijski prostor
Alison Harcourt
Regulacija medijskega lastništva - slepa ulica EU
Suzana Lovec, Katja Šeruga
Koncentracija medijskega lastništva v Evropi, ZDA in globalno
Catherine Guichard
Francija: Mediji proti vojni
Jean-Pierre Tailleur
Francija: Korektnost, omadeževana z dezinformacijami
Miro Petek
Velika Britanija: Lastništvo zagotavlja neodvisnost Guardiana
Saša Bojc
ZDA: Lokalne televizije – na poti k nepomembnosti
Uroš Urbas
ZDA: Tudi smešenje predsednika je del demokracije
Jasminka Dedić
Hrvaška: Tisk o diskriminaciji Romov
Ksenija Horvat
John Simpson: Poročila z nikogaršnje zemlje – Poročanje o svetu (1)
Suzana Žilič-Fišer
Velika Britanija: Channel 4 kot model javne komercialne televizije
Gojko Bervar
Novinarska etika v arabskih državah: tako daleč, a tako znano
Petar Luković
Srbija: Polemika o soočenju s pretklostjo – Kdo bi še kopal po dreku?
Veran Matić
Srbija: Mediji in »zdravljenje« družbe – nerealna pričakovanja
Gašper Lubej
Svoboda tiska ogrožena povsod po svetu
Lucija Bošnik
Islam v zahodnih medijih
Poul Erik Nielsen
Danska državna televizijska služba na prodaj
Suzana Žilič-Fišer
Urad za komunikacije – nov medijski regulator v Veliki Britaniji
Petra Oseli
Nove socialne dimenzije televizije
Judit Bayer
Madžarska: Položaj medijev po volitvah 2002
Uroš Urbas
Nemčija: Süddeutsche Zeitung – globoko v rdečih številkah
Kaja Jakopič
Lahko si hkrati patriot in novinar
Suzana Žilič-Fišer
Velika Britanija
Polemike o novi medijski zakonodaji
Barbara Šurk
Bližnji vzhod
Tudi medijska vojna
Sonja Merljak
ZDA
Patritotizem ameriških medijev
Herta Toth
Madžarska
Ženske v volilni kampanji
Georgios N. Papadakis
Grčija
Mediji brez manjšin
Natalia Angheli
Moldova
Etnična razpoka med mediji
Maria Yaneva
Bolgarija
Romi osovraženi tudi ko so bogati
Gordana Vilović
Hrvaška
Manjšine in novinarska etika
Marta Palics
Vojvodina
Izgubljen ugled manjšinskih medijev
Ksenija Horvat
Josri Fouda
Nikoli se ne bom vključil v propagandno vojno
Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić
Pošast hodi po Evropi
Horst Röper
Nemčija - V nenehnem sporu z uradom za varstvo konkurence
Uroš Urbas
Avstrija - WAZ od Krone Zeitunga zahteva distanco od Haiderja
Velislava Popova
WAZ osvojil bolgarski časopisni trg
Boris Rašeta
Štirinajst časopisov in distribucijska hiša
Dragan Novaković
WAZ v Beogradu
Sebastian Reinfeldt
Avstrija - Haider uničuje demokracijo
Sonja Merljak
ZDA - Navodila urednikom za uporabo novinarjev
Uroš Urbas
Nemčija - Kirchov medijski koncern se ruši
Saša Bojc
ZDA - Pritiski oglaševalcev na lokalne televizije
Suzana Žilič-Fišer
Velika Britanija - Nastaja enotni urad za komunikacije
Hannu-Pekka Laiho
Samostojni novinarji na Finskem
Sonja Merljak
Lahko ubijete novinarja, a dobili boste na grbo štirideset novih
Marko Prpič
Zgodovina radiotelevizije v Veliki Britaniji
Lucija Bošnik
Novinarji proti Miloševiću
Vlasta Jeseničnik
Afganistan v naših domovih
Gojko Bervar
Kako deluje nemški tiskovni svet?
Mojca Lorenčič
Slovenski tisk poroča o problemih, ameriški o ljudeh
Saša Bojc
Pri Fairu se sprašujejo, kaj sploh je terorizem
Lucija Bošnik
Digitalna sinergija že, kaj pa kakovostno novinarstvo?
Goran Ivanović
Vpliv ameriškega skupnostnega radia
Špela Mežnar
Parodija je dopustna predelava tujega avtorskega dela
Nadire Mater
Odpustili 3000 medijskih delavcev
Mojca Širok
Nadzorovana neodvisnost
Bernard Nežmah
Naravni spoj med novinarji in oligarhi
Lucija Bošnik
Ameriški mediji – tempirana bomba?
Lucija Bošnik
Novinarji, sodobni gladiatorji
Gašper Lubej
Subvencije medijem v Evropi
Lucija Bošnik
Cene novinarske resnice
Novinarski večeri
25.10.2002
Jean McCollister, Marcel Štefančič jr.
Amerika - koraki k miru ali k vojni ?
04.06.2002
Barbara Šurk, Jure Eržen
Bližnjevzhodna (tudi) medijska vojna
13.05.2002
Rafael Marques
Angola: Ko je cena neodvisnosti tudi življenje
10.05.2002
Josri Fouda
Al Džezira – arabski CNN?
29.10.1999
Nadire Mater
Polnočni ekspres
Omizja
25.11.2002
Aidan White, Ian Mayes, Grega Repovž, Peter Jančič, Gojko Bervar
Samoregulacija in odgovornost medijev
mediji in vojna
Medijska preža
Nikolai Jeffs, Andrej Pavlišič
Komunikacijski modeli mirovnih gibanj v bivši Jugoslaviji: avtentični in spregledani
Blaž Zgaga
Novinarsko preiskovanje trgovine z orožjem: Kako je nastala trilogija V imenu države?
Gorazd Kovačič
Vojna reportaža med spektakularnostjo in analizo
Janez Polajnar
Vse dobro o mrtvih ljudeh, vse slabo o mrtvih državah
[1]
Zoran Pusić
O sodbah, pričah in krivcih
[1]
Jovana Mihajlović Trbovc
»Jugosfera« pod televizijo Pink: od pozabe problematične preteklosti do povezovanja v potrošništvu in zabavi
Lana Zdravković
Zahteva za ukinitev vojske: kam je šla želja po družbenem nekonformizmu?
Dare Pejić, Neža Prah
Izbor je odvisen od tega, kaj ponujajo agencije
Lenart J. Kučić, Aljaž Marn
Proti terorizmu z nadzorom državljanov
Vlasta Jeseničnik
Rusija: Laž in resnica o Beslanu
Ksenja Hahonina
Rusija: Od Nord Osta do Beslana
Ksenja Hahonina
Rusija: Primer informacijskega boja – poročanje o številu prebivalcev Čečenije
Sonja Merljak
Mediji in travmatični dogodki
Zlatko Skrbiš
Avstralija: Zaliv Guantanamo in politika avstralske pripadnosti1
Nika Susman
Francija: Kako nadaljevati poročanje iz Iraka?
Boštjan Nedoh
Italija: Televizije trdno v Berlusconijevih vajetih
Valentin Areh
Nerelevantne kritike poročanja iz Iraka
Jože Vogrinc
Kako razumeti embedding?
John Lloyd, Ksenija Horvat
»Privrženo novinarstvo« v vojni
Alenka Kotnik
Makedonija: Konflikt in mediji
Neva Nahtigal
Irak: Politični in vojaški interesi teptajo svobodo tiska
Marta Gregorčič
Medi(k)alije o Živem ščitu
Marta Gregorčič
»To je bila najbolj napačna odločitev v mojem življenju«
Alenka Kotnik
Poročanje o Iraku: "Naši lepo napredujejo"
Catherine Guichard
Francija: Mediji proti vojni
Saša Bojc
ZDA: Lokalne televizije – na poti k nepomembnosti
Ksenija Horvat
John Simpson: Poročila z nikogaršnje zemlje – Poročanje o svetu (1)
Barbara Bizjak
Irak: Iraška kriza v slovenskem tisku
Barbara Bizjak
Enajsti september, leto pozneje
Barbara Šurk
Bližnji vzhod
Tudi medijska vojna
Sonja Merljak
ZDA
Patritotizem ameriških medijev
Ksenija Horvat
Josri Fouda
Nikoli se ne bom vključil v propagandno vojno
Barbara Šurk
Sovražijo novinarje
Lucija Bošnik
Svetovni mediji o 11. septembru in vojni v Afganistanu
Denis Mancevič, Marjana Grčman, Živa Pogačnik
Vojna medijskega spektakla
Vlasta Jeseničnik
Afganistan v naših domovih
Matthew A. Killmeier
Mobiliziranje ameriške javnosti
Zoran Kanduč
Srhljiva ideološka sporočila vojne proti terorizmu
Saša Bojc
Pri Fairu se sprašujejo, kaj sploh je terorizem
Kristina Plavšak
Svoboda govora tudi v vojni
Ksenija Horvat
Ko tudi dva novinarska vira nista dovolj
Lucija Bošnik
Novinarji, sodobni gladiatorji
Lucija Bošnik
Triindvajset mrtvih resnic
Lucija Bošnik
Že 23 ubitih novinarjev v letu 2000
Edo Pajk
Odgovor na »Odziv na pisanje o Kosovu«
Vojni zločini - Kaj bi javnost morala vedeti?
Nicole Lindstrom
Svetovna izdaja Bastarda o Kosovu
Darijan Košir
Vse oči usmerjene v Delo
Miran Lesjak
Površna analiza brez metodologij
Peter Žerjavič
Novinarski safari na Kosovu
Barbara Kelbl
Reporterji brez meja
Sandra Bašić-Hrvatin
»No Story, Sorry.«
Barbara Kelbl
Novinarska (ne)pristranost v poročanju o vojni
Svobodnjaku je veliko teže
Edo Pajk
Pomanjkanje lastnih zgodb s prizorišča
Saša Banjanac Lubej
Neposrečena presoja
Gašper Lubej
Pomanjkanje solidarnosti in podcenjevanje gledalcev
Novinarski večeri
26.02.2003
Dominika Pszczolkowska, Oral Calislar, Boris Jaušovec
Svetovna politika - čigava si?
25.10.2002
Jean McCollister, Marcel Štefančič jr.
Amerika - koraki k miru ali k vojni ?
04.06.2002
Barbara Šurk, Jure Eržen
Bližnjevzhodna (tudi) medijska vojna
13.05.2002
Rafael Marques
Angola: Ko je cena neodvisnosti tudi življenje
09.04.2002
Saša Vidmajer, Denis Staunton
Kdo lahko reče Natu ne?
16.10.2001
Melika Salihbeg Bosnawi
Živeti in razumeti islam
30.05.2001
Vildana Selimbegović, Željko Kopanja
Daytonska Bosna – nedokončana zgodba
18.04.2001
Branko Geroski, Artan Irfan Skenderi
Makedonija v ogledalu dveh svetov
10.11.2000
Seška Stanojlović, Mirko Galić
Desetletje balkanskih vojn
19.05.2000
Janko Baljak
Anatomija bolečine
18.04.2000
Veton Surroi, Jurij Gustinčič
Kosovo: so se za to borili?
02.12.1999
Aferdita Kelmendi, Vili Einspieler
Neodvisna republika Kosovo
26.05.1999
Baton Haxhiu, Dejan Anastasijević
Ko to tamo peva
12.03.1999
Mark Thompson, Andrej Gustinčič
Vojna na območju nekdanje Jugoslavije
12.02.1999
Vanja Vardjan
Kako lagati resnico?
03.07.1997
Chuck Sudetic, Ervin Hladnik-Milharčič
Ko predsodki poročajo
mediji in pravo
Medijska preža
Sandra Bašić-Hrvatin
Slovenija: En korak naprej, dva nazaj*
Zrinjka Peruško
Kaj je bilo narobe z reformami medijev v postsocialistični Evropi?*
Snežana Trpevska
Razdrobljenost trga v jugovzhodni Evropi in degradacija profesionalnega novinarstva*
Jovanka Matić
Novinarji kot gibalo reform medijev*
Tarik Jusić
Bosna in Hercegovina: Med stagnacijo in tranzicijo*
Judit Bayer
Nauki medijskih reform v srednji in vzhodni Evropi: Vsaka družba ima tak medijski sistem, kot si ga zasluži*
Paolo Mancini
Reforme medijev ne nastanejo v praznem prostoru*
Guillermo Mastrini
Napredne vlade in mediji v Južni Ameriki*
Rodrigo Gómez García
Reforme medijev v Latinski Ameriki: med dekomodifikacijo in marketizacijo javnih komunikacijskih politik*
Larbi Chouikha
Mediji v ogledalu »tunizijske pomladi«: reforme, ki jih je težko izpeljati*
Justin Schlosberg
Reforma lastništva medijev v Veliki Britaniji: kako naprej?*
Brankica Petković
Zakaj primerjati reforme medijskih sistemov?
Gorazd Kovačič
Kaj so mediji za Janšo in Pahorja?
Andrej Pavlišič
Mediji ne delujejo v praznem prostoru
Domen Savič
Zapiranje pašnika: spletna cenzura doma in po svetu
Tomaž Gregorc
Onemogočanje avtonomnih digitalnih praks – »trda plat« zgodbe
Brankica Petković
Človekove pravice in mediji
Andreja Tratnik
»Na tisoče Madžarov pije to sranje s ponosom, celo s predanostjo«
Zoran Medved
Prihodnost ali pogreb javne RTV?
Gregor Strojin
Javnost sodnih postopkov v zadevi Patria
Andreja Tratnik
Kdo naj presodi, ali naj se od novinarja zahteva razkritje vira?
Brankica Petković
Slaba vest evropske medijske politike
Renata Šribar
Regulacija avdiovizualnih medijev: kompleksnost in izmuzljivost potencialno spornih vsebin
Tanja Kerševan-Smokvina
Evropsko orodje za merjenje neodvisnosti regulatorjev
Toby Mendel
Uvrstitev Slovenije v mednarodni raziskavi o dostopu do informacij javnega značaja
Saša Banjanac Lubej
Inšpektorat za delo novinarjem odgovarja na svoji spletni strani
Sandra Bašić-Hrvatin
Kako je privatizacija medijev omogočila privatizacijo politike
Gorazd Kovačič
Polom reforme medijske zakonodaje
Andreja Tratnik
Korak naprej pri varovanju pravice novinarjev do nerazkritja vira informacij
Lenart J. Kučić
Jezdeci medijske apokalipse
Blaž Zgaga
Po stopnji svobode medijev Evropa razdeljena na dva dela
Jernej Rovšek
Čas za soglasje o samoregulacijski obliki medijske industrije
Sandra Bašić-Hrvatin
Kriza časopisne industrije je posledica napačnih odločitev lastnikov
Lana Zdravković
Sprejemanje medijske zakonodaje: In temu pravite javna razprava?
Rina Klinar
Lokalni mediji v Sloveniji: nacionalna mreža, medijske regije ali umiranje na obroke?
Jasna Babić
Osnutek zakona o medijih: Bluz slovenskih glasbenikov
Renata Šribar
Zaščita otrok pred spornimi vsebinami v osnutku zakona o medijih: nadaljevanje regulacijske stihije
Sandra Bašić-Hrvatin, Marko Milosavljević
Slovenskih medijskih 20 let: Quid pro quo
Gojko Bervar
Nova oblast in mediji – Kaj se je spremenilo?
Brankica Petković
Slovenija: Boljša medijska zastopanost legitimna težnja 200.000 ljudi
Sandra Bašić-Hrvatin
Vztrajati pri vsebini in načinu sprejemanja medijskih zakonov
Roman Kuhar
V imenu družine potvarjajo podatke
Nina Zidar Klemenčič
Dva primera, množica stališč, problem nerešen
Andraž Teršek
Pasti in spodrsljaji svobode izražanja[1]
Andrej Stopar
Rusija: »V tem primeru ste nas prehiteli!«
Jernej Rovšek
Posledica spremenjene sestave Ustavnega sodišča?
Jure Aleksič
Mozaik neke gangrene
Andreja Tratnik
Evropsko sodišče za človekove pravice o nedopustnosti političnih pritiskov na medije
Ustavno sodišče
Del odločbe Ustavnega sodišča v primeru Prijatelj proti Mladini[1]
Ciril Ribičič, Marija Krisper Kramberger
Prijatelj proti Mladini: Zastraševalni učinek obsodbe Mladine
Iztok Jurančič
Kanarčki v rudniku demokracije
Zoran Medved
Novi zakon o RTV Slovenija: Potrebujemo popolnoma nov koncept
Peter Lah
Pluralizem medijev: predmet arbitrarnih ocen ali empiričnih meritev?
Tadej Praprotnik
Nizozemska: Učinkovit sistem zaščite otrok pred škodljivimi medijskimi vsebinami
Sonja Merljak Zdovc
Novinarska zbornica
Tomaž Klipšteter
(Ne)občutljivost medijev za varstvo zasebnosti
Ranka Ivelja
Pasti »konkretizacije in personalizacije« incesta
Brankica Petković
Narobe
William Gore
Nesprejemljivost predlogov za vseevropski sistem urejanja medijske odgovornosti(1)
Daphne Koene
Na Nizozemskem vsak dan bolj cenimo dobro delovanje tiskovnega sveta(1)
Marko Milosavljević
Razsodba delovnega sodišča odpira možnosti za odpuščanje neposlušnih novinarjev
Bojan Dobovšek, Jure Škrbec
Novinarji in korupcija
Goran Novković
Kje so meje pravice? Kje so meje molka?
Jože Vogrinc
Spremenimo informativne medije v javna glasila!(1)
Nataša Pirc Musar
Pravica vedeti – Prvi mednarodno zavezujoči akt na področju dostopa do javnih informacij na svetu
Toby Mendel
Ali sprejeta konvencija izpolnjuje pričakovanja?
Helen Darbishire
Prepoznavanje pravice
Simona Zatler
Ali je učinkovita regulacija sploh možna?
Tanja Kerševan-Smokvina
Direktiva kot preskus za medijske politike držav članic EU
Renata Šribar
Protiregulacijski kompleks bo med pripravo novele zakona o medijih gotovo še živ
Marko Milosavljević
Napake, iz katerih bi se (že) morali kaj naučiti
Nika Susman
Francija: Usoda javne televizije odvisna od dobičkov komercialne tekmice
Renata Šribar
Ko mediji premikajo meje v prid pornokapitala
Mateja Boldin
Sistem koregulacije na preizkušnji
Renata Šribar
Različno branje zakona izgovor za neukrepanje
Renata Šribar
Kdo je pristojen za ukrepanje, če oglaševanje vsiljuje porno seksualnost otrokom?
Miran Lesjak
Človekove pravice zatirane države in nemočnih gospodarskih družb
Cene Grčar
Hudobni mediji in uboga država: ali lahko državni organi zahtevajo objavo popravka?
Janez Markeš
Zakon, ki popravlja mnenja
Jernej Rovšek
Od pravice do popravka do medijskega sveta
Barbara Verdnik
»Tožena stranka redno objavlja članke ...«
Sandra Bašić-Hrvatin
Kakšen javni medij potrebujejo državljanke in državljani Slovenije?
Sandra Bašić-Hrvatin, Iztok Jurančič, Brankica Petković, Grega Repovž, Jernej Rovšek, Špela Stare, Matej Šurc, Blaž Zgaga, Društvo novinarjev Slovenije, Sindikat novinarjev Slovenije
Za prenovo medijske politike
Ian Mayes
Samoregulacija informativnih medijev: pot do novega razmerja z bralci
Ian Mayes
Dejstva v zadevi
Ian Mayes
Po navedbah vira
Slavko Vizovišek
Guardianov zgled in slovenska realnost
Viktor Ivančić
1996: Kako je bil obrekovan Feral Tribune
Jernej Rovšek
Pot do zaupanja vrednega regulatorja medijev
Jernej Rovšek, Brankica Petković
Ali je v primeru Stres proti POP TV medijski inšpektor prevzel vlogo sodišča?
Ivan Pal
Več prijav inšpektorju za medije
Neva Nahtigal
Problemi s socialno, pravno in profesionalno varnostjo novinarjev v jugovzhodni Evropi
Iztok Jurančič
Dninarstvo na novinarskem trgu delovne sile
Sandra Bašić-Hrvatin
Politika razvoja radia in televizije v Sloveniji – Tiranija status quo
Sandra Bašić-Hrvatin
Paralelni svetovi
Iztok Jurančič
Pravna zaščita kaznovanih novinarjev – Novinarji kot postranska škoda?
Jože Vogrinc
Medijska politika kot demokratura
Renata Šribar
Mobitel, WTF?
Blaž Zgaga
Pismo o cenzuri: v tujini objavljeno, doma cenzurirano
Boris Vezjak
Še vedno neutemeljen disciplinski ukrep proti novinarju
Matej Šurc
Peticija – da nam ne bo žal za to, česar nismo storili
Brankica Petković
Njihova svoboda, naša pravica
Mateja Boldin
Vsebine za odrasle, promocija za otroke
Zoran Medved
Zakaj je zahteva po uravnoteženosti javne televizije neutemeljena?
Iztok Jurančič
Tehnologije obvladovanja slovenskih medijev v letih 2006–2007
Barbara Verdnik
Primorske novice – Plen političnih in ekonomskih interesov
Klavdija Figelj
Kje so pristali novinarji?
Predlog ureditve poklicne avtonomije v kolektivni pogodbi za poklicne novinarje
Sandra Bašić-Hrvatin
V Sloveniji brez javne razprave o novi medijski direktivi
Renata Šribar
Škodljive vsebine na mobilnih telefonih
Hans-Martin Tillack
Ali uradniki EU pretepajo pse?
Mediji za državljane – Priporočila
Jasmina Potokar Rant
Novinarske usode: Delo preko avtorskih pogodb
Sandra Bašić-Hrvatin
Po razpisu za subvencije medijem: Uravnoteženi in komunikativni
Andrew Taussig
Organizirajte Glas poslušalca in gledalca
Boris Vezjak
Dedemokratizacija Slovenije pod krinko demokratizacije RTV Slovenija
Neva Nahtigal
Kdaj oddaje za Rome na RTV Slovenija?
Maja Bogataj Jančič, Maja Lubarda
Licence Creative Commons tudi v Sloveniji
Jasmina Potokar Rant
Avtorske pravice v pogodbah med mediji in novinarji
Jernej Rovšek, Sandra Bašić-Hrvatin, Brankica Petković
Kakšen sklad za medije?
Špela Stare
O subvencijah za medije naj ne odloča komisija
Gorazd Perenič
Na poti od odprtega k preglednemu javnemu sektorju
Nataša Pirc Musar
Zakonske novosti in dostop do informacij za novinarje
Pavel Gantar
Lahkotnost sprememb v dostopu do informacij javnega značaja
Jernej Rovšek
Neskladje glede zakona o dostopu do informacij javnega značaja
Lenart J. Kučić, Aljaž Marn
Proti terorizmu z nadzorom državljanov
Aljaž Marn
Kronologija sprejemanja evropske direktive o hrambi telekomunikacijskih podatkov
Aljaž Marn
Iniciativa "Hramba prometnih podatkov ni rešitev!"
Saša Bojc
Napad na novinarski vir
Brankica Petković
Ministri evropskih držav o medijski politiki
Jaka Repanšek
Bo prenovljeni kolektivni pogodbi za novinarje uspelo?
Miha Trampuž
Varstvo avtorskih pravic v predlogu dopolnitev in sprememb kolektivne pogodbe
Živa Humer, Mojca Sušnik
Politika enakih možnosti žensk in moških brez medijske pozornosti
Jernej Rovšek
Nihalo se je od svobode izražanja obrnilo v prid varstvu zasebnosti
Janez Tekavc
Odškodninska odgovornost novinarja
Jernej Rovšek
Pravica do popravka ali odgovora v medijih – Primer Vladislava Stresa
Lucija Bošnik
Poročanje medijev s sodišč
Urška Prepeluh
Procesni labirint do informacij javnega značaja
Urška Prepeluh
Dostop do javnih informacij pri organih EU
Jaka Repanšek
Pravni okvir avdiovizualne industrije v EU
Sandra Bašić-Hrvatin
Delo in izbrisani: kdo »zlorablja« medijski prostor?
Jaka Repanšek
Varovanje avtorskih pravic v kolektivni pogodbi: kako se miš spreminja v mačko
Jaka Repanšek
Kraja avtorskih del: avtorji lajajo, karavana gre dalje
Jaka Repanšek
Avtorske pogodbe zaposlenih v medijih
Renata Šribar
Ta lahki predmet manipulacije: oblast in regulacija pornografije
Melita Zajc
Mediji in avdiovizualna politika v strateških dokumentih ministrstva za kulturo
Rina Klinar
Medijska raznolikost v nacionalnem programu za kulturo 2004-2007
Brankica Petković
Razpršenost lastništva in raznolikost vsebin
Gojko Bervar
Velika Britanija: Prenova pritožne komisije za tisk?
Alison Harcourt
Regulacija medijskega lastništva - slepa ulica EU
Gojko Bervar
V zapor zaradi klevete?
Gojko Bervar
Mediji vzbudijo strah, politiki zahtevajo višje kazni
Rok Kajzer
Klevetanje in praksa Novinarskega častnega razsodišča
Neva Nahtigal
»Obrekovalci« pred Evropskim sodiščem
Sandra Bašić-Hrvatin
Zakon o RTVS za 20. ali 21. stoletje?
Miro Petek
Velika Britanija: Lastništvo zagotavlja neodvisnost Guardiana
Karol Jakubowicz
Zavrnite predloge o politični delitvi javne radiotelevizije!
Serge Halimi
Nova cenzura
Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić
Medijska koncentracija v Sloveniji
Sonja Merljak
Interni etični kodeksi v medijih
Dušan Rebolj
Nianse nasilja: ulovimo in ubijmo Billyja Raya Cyrusa!
Milada Mirković
Sprejet zakon o dostopu do informacij javnega značaja
Jernej Rovšek
Ali zakon o dostopu do informacij res ni pomemben za novinarje?
Saša Banjanac Lubej
Novinarji so za direktorje kakor delavci v tovarni
Sonja Merljak
Piarovci so dodatna ovira na poti do informacij
Gorazd Kovačič
Nato: »Zaustavite levico!«
Gal Kirn, Ana Jereb
Nato: Vidni in nevidni pritiski
Sandra Bašić-Hrvatin
Nato: Civilna družba proti državi
Renata Šribar
Pornografija: Po protipornografskemu ukrepu medijskega inšpektorja
Ian Mayes
Naš cilj je biti odgovoren časopis
Gašper Lubej
Svoboda tiska ogrožena povsod po svetu
Judit Bayer
Madžarska: Položaj medijev po volitvah 2002
Jaka Repanšek
Je moje res tvoje?
Neva Nahtigal
Tehnologija zahteva dodatno zaščito avtorskih pravic
Urša Chitrakar
Ko javna osebnost laže
Marko Milosavljević
Zakaj je dobro, da je ukinjena avtorizacija intervjuja
Jernej Rovšek
Je to zakonska podlaga za bolj odprto javno upravo?
Milada Mirković
Pomanjkljivosti predloga zakona o dostopu do informacij javnega značaja
Boris Vezjak
Primer Petek: simptom zloma medijske avtonomije
Brankica Petković
Kaj smejo početi novinarji?
Lucija Bošnik
Svoboda tiska v rokah policije
Suzana Žilič-Fišer
Velika Britanija
Polemike o novi medijski zakonodaji
Rajko Gerič
Postali smo javni uslužbenci
Tatjana Pirc
Bodimo uslužbenci javnosti
Jaka Repanšek
Konkurenčna klavzula v novinarskem poklicu
Saša Banjanac Lubej
Vpis v razvid medijev
Gorazd Kovačič
Pronatovski napadi na demokratični pluralizem
Ksenija Horvat
Josri Fouda
Nikoli se ne bom vključil v propagandno vojno
Senko Pličanič
Ustavna pravica doslej neuresničena
Milada Mirković
Zakon bi moral veljati za vse državne organe
Simona Zatler
Vsak je lahko novinar
Jaka Repanšek
Konkurenčna prepoved v novinarskem poklicu
Saša Banjanac Lubej
Medijski inšpektor - one man band
Aldo Milohnić
Oglaševalska pornografija na Kanalu A in POP TV
Karina Cunder
Delo po novem restriktivno pri oglaševanju vročih linij
Borut Zajc
Prikrito oglaševanje je zloraba medijev
Nika Deu
Spoštujemo zakonodajo
Rastko Močnik
Svoboda izražanja kot farsa
Darijan Košir
Delo ni zaprt medij
Simona Zatler
Kako zagotoviti dostop do medijev
Igor Ž. Žagar
Pet minut za (novinarski) suspenz
Maja Breznik
Kulturni krogi
Simona Zatler, Sandra Bašić-Hrvatin
Programski deleži po novi medijski zakonodaji
Marjan Moškon
Žagajo mar avtorji vejo, na kateri sedijo?
Špela Mežnar
Parodija je dopustna predelava tujega avtorskega dela
Brane Maselj
Pooblastila državi, omejitve medijem
Boris Bergant
Izrazito politični zakon
Rina Klinar, Irma Benko
Več vprašanj kot odgovorov
Aleš Gaube
Dopolnila za lažji spanec
Sandra Bašić-Hrvatin
Past prekomerne regulacije
Špela Šipek
Ko država prikriva informacije, jo lahko tožimo
Matjaž Jarc
Paranoja o državnem nadzoru nad mediji
Peter Jančič
Ozka zakonska ureditev dostopa do informacij
Rina Klinar
Naj lokalni radio ugasne?
Marjan Moškon
Zatreti lokalne programe je lahko
Dejan Jelovac
To bo konec Radia Študent
Petra Oseli
Prodajajo šampon v informativnih oddajah
Tanja Kerševan-Smokvina
Oglasi na televizijah po pravilih
Branko Čakarmiš
Samoregulativni korak slovenskih televizij
Cene Grčar
Beseda velja
Druga in tretja obravnava zakona o medijih
Bojan Golčar
Radio Marš naj bo!
Matevž Krivic
Lastniški poseg v uredniško politiko?
Simona Zatler
Uredniška neodvisnost in ugovor vesti
Aleš Gaube
Novinarski ceh na preži
Gojko Bervar
Novinarska zaščita ali jarem
Marjan Moškon
Onemogočiti lokalne televizije?
Simona Zatler
Brez sodne prakse, brez politične volje
Tomaž Ranc
Nadzorovani novinarji
Rainer Reichert
Nadzor zasebnih pogovorov
Boris Rašeta
Novinarjem so v Tuđmanovem obdobju redno prisluškovali
Jaka Repanšek, Simona Zatler
Intervjuvanec lahko preverja le natančnost
Boris Čibej
Želja po umiku ostrih izjav
Lidija Koman Perenič
Odškodninske tožbe naraščajo
Renata Šribar
Oglaševanje »vročih linij«
Igor Mekina
Daleč od brezhibnosti
Tatjana Mandić
Nadzorovanje in kaznovanje novinarjev
Gabor Holmai
Državni uradniki morajo prenesti kritiko
Senad Pećanin
Skrivanje za zasebnimi tožbami
Zlatan Karabegović
Razkrivanje nepravilnosti je brez odmeva
Matjaž Gerl
Za pravice gledalca
Tanja Kerševan-Smokvina
Kako prehiteti daljinca
Alexander Scheuer
Televizija čez državne meje
Simona Zatler
Pravica medijev in javnosti
Gojko Bervar
Izgubljena bitka za soglasje
Nadire Mater
Srečna sem, da sem obtožena
Rajko Muršič
Ženska in mati, Cerkev in podgana
Za svobodo umetniškega izražanja in proti represiji
Milka Pance
Konkurenčna prepoved in svoboda dela
Matjaž Jarc
Zlati rez
Borut Mehle
Poti slovenske medijske zakonodaje
Zoran Medved
Vrnitev k abecedi
Milada Mirković
(Ne)dostopnost javnih informacij
Stojan Zdolšek
Brez vrtoglavih odškodnin
Barbara Kelbl
Država proti novinarju
Na začetku je bil Zakon
Edicija MediaWatch
Jernej Rovšek
Zasebno in javno v medijih
Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić, Brankica Petković
Medijsko lastništvo
Sandra Bašić-Hrvatin, Marko Milosavljević
Medijska politika v Sloveniji v devetdesetih
Matevž Krivic, Simona Zatler
Svoboda tiska in pravice posameznika
Novinarski večeri
29.05.2003
Snježana Milivojević, Dejan Anastasijević
Srbski mediji po atentatu
28.01.1999
Alexandre Lévy
Novinarji brez meja
18.12.1998
Vesna Alaburić, Stojan Zdolšek
Pod udarom zakona
23.06.1998
Andras Sajo, Sandra Bašić-Hrvatin
Sedma sila na povodcu
18.02.1998
Jochen Frowein, Igor Mekina
Kako prerezati globoko grlo?
Omizja
29.03.2011
Sandor Orban, Attila Mong, Sandra Bašić Hrvatin, Grega Repovž, Marko Milosavljević, Vojko Stopar, Zdenko Duka, Gordana Vilović
Pasti medijske regulacije in očitki o političnem obvladovanja medijev – Madžarska, Slovenija, Hrvaška, podobnosti in razlike
22.04.2008
Zdenka Čebašek Travnik, Uroš Slak, Alma M. Sedlar, Elizabeta Zorman, Zoran Pavlovič, Liana Kalčina, Brankica Petković, Kristina Plavšak Krajnc
Omizje: Poročanje medijev o otrocih
29.09.2007
Snježana Milivojević, Snežana Trpevska, Sandra Bašić-Hrvatin, Vildana Selimbegović, Milka Tadić, Brankica Petković, Drago Hedl, Željko Bodrožić, Peter Preston, Jani Sever, Aleksandar Damovski, Stjepan Malović, Vanja Sutlić, Mehmed Agović, Dragoljub Vuković, Dubravka Valić Nedeljković, Mirko Štular, Saša Banjanac Lubej
Omizje: Oblike politične instrumentalizacije in klientelizma v medijih v državah jugovzhodne Evrope – primer držav nekdanje Jugoslavije
03.04.2007
Venčeslav Japelj, Barbara Verdnik, Peter Kolšek, Veso Stojanov, Simona Rakuša
Omizje: Tehnologija obvladovanja medijev v Sloveniji
25.11.2002
Aidan White, Ian Mayes, Grega Repovž, Peter Jančič, Gojko Bervar
Samoregulacija in odgovornost medijev
27.02.2002
Aljoša Pečan Gruden, Senko Pličanič, Alja Brglez, Marjan Antončič, Špela Šipek
Dostop do informacij javnega značaja
24.09.2001
Božidar Zorko, Irma Benko, Marjan Moškon, Bojan Veselinovič, Bojan Petan, Goran Novkovič, Marko Milosavljević
Država in mediji v Sloveniji
15.02.2001
Božidar Zorko, Rudolf Moge, Sandra Bašić-Hrvatin, Matevž Krivic, Janez Čadež, Gojko Bervar, Cene Grčar, Rosvita Pesek, Peter Jančič
Zakon o medijih v slepi ulici - Kakšen izhod obeta nov predlog, pripravljen v novi vladi?
svoboda izražanja
Medijska preža
Andrej Pavlišič
Mediji ponovno gradijo legitimnost politike, ki so jo vstaje razgradile
Judit Bayer
Nauki medijskih reform v srednji in vzhodni Evropi: Vsaka družba ima tak medijski sistem, kot si ga zasluži*
Boris Vezjak
Politična pristranost medijev in njena imputacija
Rastko Močnik
Kaj je vse pomenil izraz »civilna družba«?
Lucio Magri
Revolucija na Zahodu*
Andrej Pavlišič
Mediji ne delujejo v praznem prostoru
Goran Lukič
Postaviti se po robu privatizaciji informacij
Uroš Lubej
Vse drugo nam bodo ministri tvitnili
Lana Zdravković
Ali iščete kaj določenega?
Sara Pistotnik
Nihče nas ne predstavlja!
Nenad Jelesijević
Biti nekulturen
Andrej Pavlišič
Internet hočejo transformirati v še eno lovišče kapitala
Tomaž Gregorc
Onemogočanje avtonomnih digitalnih praks – »trda plat« zgodbe
Brankica Petković
Človekove pravice in mediji
Andreja Tratnik
»Na tisoče Madžarov pije to sranje s ponosom, celo s predanostjo«
Goran Ivanović
Hrvaška: Mediji kot zavezniki korupcije
Lenart J. Kučić
Iskanje čudežne rešitve
Stefano Lusa
Čas tranzicije brez premisleka o novi vlogi novinarstva
Mitar Milutinović
Ne spodbujajte k spremembi temeljnih lastnosti interneta!
Gojko Bervar
Bojan Kranjc: Rupel bo živi spomenik, Janković gostilničar
Mirko Lorenci
Trpki (po)smeh
Darinko Kores Jacks
Za hec? Ne se hecat'!
Ana Frank
Turčija: Mediji kot žrtev zgodovinskih notranjepolitičnih bojev
Andrej Pavlišič, Nikolai Jeffs
Nujnost radikalnih medijev
Andrej Pavlišič
Stavka, droben medijski eksperiment in možnosti novih medijev
Sandra Bašić-Hrvatin
Kronika napadov na hrvaške novinarje
Brankica Petković
Konferenca Evropske komisije o svobodi medijev v državah Zahodnega Balkana in Turčiji
Blaž Zgaga
Po stopnji svobode medijev Evropa razdeljena na dva dela
Brankica Petković
Prispevek k razpravi o novinarstvu
Sandra Bašić-Hrvatin, Marko Milosavljević
Slovenskih medijskih 20 let: Quid pro quo
Nina Zidar Klemenčič
Dva primera, množica stališč, problem nerešen
Andraž Teršek
Pasti in spodrsljaji svobode izražanja[1]
Andrej Stopar
Rusija: »V tem primeru ste nas prehiteli!«
Jernej Rovšek
Posledica spremenjene sestave Ustavnega sodišča?
Jure Aleksič
Mozaik neke gangrene
Andreja Tratnik
Evropsko sodišče za človekove pravice o nedopustnosti političnih pritiskov na medije
Gojko Bervar
Na črnem seznamu
Stipe Ćurković
Hrvaška: Mediji, javnost in študentska zasedba fakultet
Kaja Jakopič
Hrvaška: Novinarji kot tarče
Zoran Medved
Poslovni model za lokalne medije: poroka z razlogom
Daphne Koene
Na Nizozemskem vsak dan bolj cenimo dobro delovanje tiskovnega sveta(1)
Marko Milosavljević
Razsodba delovnega sodišča odpira možnosti za odpuščanje neposlušnih novinarjev
Miran Lesjak
Človekove pravice zatirane države in nemočnih gospodarskih družb
Brankica Petković
Glas poslušalcev in gledalcev
Ferenc Horváth
Perspektive časopisa madžarske manjšine v Sloveniji
Iztok Jurančič
Virus politične zarote v medijski diagnozi predsednika vlade Janeza Janše
Lana Zdravković
Čigavo predsedovanje? Tako kot Kafkov Grad je slovensko predsedovanje za »navadnega« človeka oddaljeni in nevidni koncentrat EU oblasti in mesto zbiranja EU oblastnikov, ki so oddaljeni in nevidni – Prava politika se dogaja in bi se morala dogajati v javnem prostoru med vsem nami, profesionalni nosilci političnega etstablišmenta pa javni prostor krčijo in se ga otepajo
Sandra Bašić-Hrvatin
Paralelni svetovi
Iztok Jurančič
Pravna zaščita kaznovanih novinarjev – Novinarji kot postranska škoda?
John Pilger
Svoboda pa prihodnjič
Lev Kreft
Klientelizem kot eksces ali sistem
Jože Vogrinc
Medijska politika kot demokratura
Blaž Zgaga
Pismo o cenzuri: v tujini objavljeno, doma cenzurirano
Boris Vezjak
Še vedno neutemeljen disciplinski ukrep proti novinarju
Matej Šurc
Peticija – da nam ne bo žal za to, česar nismo storili
Janez Polajnar, Marko Zajc
K zgodovini cenzure na Slovenskem
Marko Jenšterle
Venezuela: Napoved odvzema frekvence nastarejši zasebni televiziji
Zoran Medved
Zakaj je zahteva po uravnoteženosti javne televizije neutemeljena?
Iztok Jurančič
Tehnologije obvladovanja slovenskih medijev v letih 2006–2007
Barbara Verdnik
Primorske novice – Plen političnih in ekonomskih interesov
Hans-Martin Tillack
Ali uradniki EU pretepajo pse?
Maja Mihelič, Luka Hrovat
Oaxaca, Mehika: Vsi smo medij!
Brankica Petković
Mediji za državljane
Julija Magajna
Kaj bi lahko bilo alternativnega v delovanju medijev?
Sandra Bašić-Hrvatin
Po razpisu za subvencije medijem: Uravnoteženi in komunikativni
Ranka Ivelja
Razširiti novinarsko častno razsodišče?
Kaja Jakopič
Čakajoč na e-demokracijo v Sloveniji
Andrew Taussig
Organizirajte Glas poslušalca in gledalca
Jernej Rovšek
Svoboda tiska ali pravice posameznika
Maks Kaš
Ponuditi bralcu, kar bo kupil
Maja Breznik
Spletna stran Index prohibitorum
Janez Tekavc
Odškodninska odgovornost novinarja
Lucija Bošnik
Poročanje medijev s sodišč
Gojko Bervar
Velika Britanija: Prenova pritožne komisije za tisk?
Gojko Bervar
V zapor zaradi klevete?
Serge Halimi
Nova cenzura
Dušan Rebolj
Nianse nasilja: ulovimo in ubijmo Billyja Raya Cyrusa!
Gal Kirn, Ana Jereb
Nato: Vidni in nevidni pritiski
Sandra Bašić-Hrvatin
Nato: Civilna družba proti državi
Renata Šribar
Pornografija: Po protipornografskemu ukrepu medijskega inšpektorja
Gašper Lubej
Svoboda tiska ogrožena povsod po svetu
Tomaž Trplan
K praksi alternativnih medijev: Independent Media Center
Urša Chitrakar
Ko javna osebnost laže
Marko Milosavljević
Zakaj je dobro, da je ukinjena avtorizacija intervjuja
Lucija Bošnik
Svoboda tiska v rokah policije
Tomaž Trplan
K praksi alternativnih medijev
Gorazd Kovačič
Pronatovski napadi na demokratični pluralizem
Ksenija Horvat
Josri Fouda
Nikoli se ne bom vključil v propagandno vojno
Rastko Močnik
Svoboda izražanja kot farsa
Darijan Košir
Delo ni zaprt medij
Simona Zatler
Kako zagotoviti dostop do medijev
Maja Breznik
Kulturni krogi
Simona Zatler
Uredniška neodvisnost in ugovor vesti
Igor Mekina
Daleč od brezhibnosti
Tatjana Mandić
Nadzorovanje in kaznovanje novinarjev
Gabor Holmai
Državni uradniki morajo prenesti kritiko
Senad Pećanin
Skrivanje za zasebnimi tožbami
Zlatan Karabegović
Razkrivanje nepravilnosti je brez odmeva
Nadire Mater
Srečna sem, da sem obtožena
Rajko Muršič
Ženska in mati, Cerkev in podgana
Za svobodo umetniškega izražanja in proti represiji
Novinarski večeri
29.05.2003
Snježana Milivojević, Dejan Anastasijević
Srbski mediji po atentatu
Omizja
29.03.2011
Sandor Orban, Attila Mong, Sandra Bašić Hrvatin, Grega Repovž, Marko Milosavljević, Vojko Stopar, Zdenko Duka, Gordana Vilović
Pasti medijske regulacije in očitki o političnem obvladovanja medijev – Madžarska, Slovenija, Hrvaška, podobnosti in razlike
29.09.2007
Snježana Milivojević, Snežana Trpevska, Sandra Bašić-Hrvatin, Vildana Selimbegović, Milka Tadić, Brankica Petković, Drago Hedl, Željko Bodrožić, Peter Preston, Jani Sever, Aleksandar Damovski, Stjepan Malović, Vanja Sutlić, Mehmed Agović, Dragoljub Vuković, Dubravka Valić Nedeljković, Mirko Štular, Saša Banjanac Lubej
Omizje: Oblike politične instrumentalizacije in klientelizma v medijih v državah jugovzhodne Evrope – primer držav nekdanje Jugoslavije
03.04.2007
Venčeslav Japelj, Barbara Verdnik, Peter Kolšek, Veso Stojanov, Simona Rakuša
Omizje: Tehnologija obvladovanja medijev v Sloveniji
21.03.2006
Admir Baltić, Ahmed Pašić, Beatriz Bedrija Tomšič Čerkez, Ilinka Todorovski, Ervin Hladnik Milharčič
Omizje o islamu in muslimanih v medijih
radio in televizija
Medijska preža
Renata Šribar
Ženski vstop: Vstajništvo in spol v medijih
Gojko Bervar
Dnevnik svetnika RTV Slovenija
Biljana Žikić
S skuterji do televizije:TV Pink Si – TV3 Pink – TV3 Medias
Zoran Medved
Spregledano zavezništvo z državljani
Pia Majbritt Jansen
Danska javna radiotelevizija – primerjalna zgodba o uspehu
Gojko Bervar
Dnevnik svetnika RTV Slovenija
Marko Milosavljević
Giganti in palčki slovenskih medijev (če krematorijev raje ne omenjamo)
Gorazd Kovačič
Medijska vaja hujskanja proti javnemu sektorju in socialni državi
Goran Ivanović
Hrvaška televizija in očitki korupcije
Gojko Bervar
Dnevnik svetnika RTV Slovenija
Brankica Petković
Kar ni romantika
Admir Baltić
Pa tako lepo govorite naš jezik …
Saša Banjanac Lubej
TV Slovenija: pozitivne programske spremembe, a še veliko prostora za izboljšave
Zoran Medved
Prihodnost ali pogreb javne RTV?
Gojko Bervar
Dnevnik svetnika RTV Slovenija
Brankica Petković
Odpiranje RTV Slovenija za nove narodne skupnosti?
Jasna Babić
Spet se rola – Vrnitev »urbanih« glasbenih oddaj na TV Slovenija
Matjaž Ambrožič
Kdo pa je pri vas kreativni?
Dejan Jontes
Lepo je biti preprost: stereotipne reprezentacije razreda v situacijskih komedijah
Suzana Oreški
Reprezentacije norosti: Privabljanje gledalcev z omalovaževanjem podobe ljudi, potisnjenih na rob
Goran Ivanović
»Krezubi trozubac« danes: kje so pristale tri nekdanje mladinske radijske postaje iz Ljubljane, Zagreba in Beograda?
Andraž Poeschl
O Sloveniji na svetovnem prvenstvu
Zvezdan Martič
Vizija TV Slovenija: Strogi profesionalni standardi, več urbanih vsebin, večja vključenost gledalcev ...
Zoran Medved
Stavka na RTV Slovenija: Ostajajo problemi, zaradi katerih še nihče ni stavkal
Boštjan Nedoh
Kako stavkati brez materialnih posledic?
Jovana Mihajlović Trbovc
»Jugosfera« pod televizijo Pink: od pozabe problematične preteklosti do povezovanja v potrošništvu in zabavi
Jasna Babić
Osnutek zakona o medijih: Bluz slovenskih glasbenikov
Gojko Bervar
Dnevnik svetnika RTV Slovenija
Andreja Trdina
Spet doma: zamolčevanje razrednih razlik v konstrukciji slovenske običajnosti
Eva Vrtačič
Telo kot stroj, dr. House kot genialni mehanik
Gojko Bervar
Dnevnik svetnika RTV Slovenija
Eva Vrtačič
Zakaj se sploh igramo, če že vse vemo?
Claire Frachon
Francija: Boljša medijska zastopanost legitimna težnja milijonov ljudi
Eva Vrtačič
Ideologija v kuharskih oddajah
Eva Vrtačič
Razkrinkane izbire
Boris Čibej
Združene države Amerike: Lisičje novinarstvo
Iztok Jurančič
Kanarčki v rudniku demokracije
Zoran Medved
Novi zakon o RTV Slovenija: Potrebujemo popolnoma nov koncept
Dušan Rebolj
Ali je prav, da novinarji volijo?
Nika Susman
Francija: Usoda javne televizije odvisna od dobičkov komercialne tekmice
Eva Vrtačič
Svoboda je suženjstvo
Marko Milosavljević
Razdruženi propadajo
Sandra Bašić-Hrvatin
Kakšen javni medij potrebujejo državljanke in državljani Slovenije?
Brankica Petković
Glas poslušalcev in gledalcev
Miro Samardžija, Julija Sardelić
Preveč se ukvarjamo z visoko formalno politiko, dela na terenu je vedno manj
Julija Somrak, Aleš Zobec
Selekcija informativnih vsebin na televizijah
Robert Bobnič
Nezdrava mitologija tv-oddaje Na zdravje!
Roman Kuhar
»Voditelj oddaje pa ni Rom«
Enisa Brizani
Amare Droma, Amare Drumija, Mengere Droma, Naše poti
Zvezdan Martič
Medijske hiše srečajo nove medije
Sandra Bašić-Hrvatin
Politika razvoja radia in televizije v Sloveniji – Tiranija status quo
Tanja Kerševan-Smokvina
Strategija razvoja radijskih in televizijskih programov – bolje pozno kot nikoli?
Miha Krišelj
Digitalizacija in novi frekvenčni spekter – izziva za razvoj radijskih in televizijskih programov
Majda Juvan
Zakaj je v frizerskem salonu frizer in kaj ima s tem pokojni RGL?
Irena Vide
Lokalna novica je kraljica
Gojko Bervar
Radijsko tekmovanje Prix Europa 2007
Nagrada novinarju Gašperju Lubeju
Snežana Trpevska
Makedonija: Največje televizijske postaje v službi političnih obračunov
Milka Tadić Mijović
Črna gora: Mediji brez distance do vladajočih krogov
Kaja Jakopič
Bum časopisnih spletnih televizij
Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić
Spletne televizije izziv za medijske regulatorje
Marta Gregorčič
O diktaturi medijev in kontrarevolucionarnih učinkih
Anita Mikulič
Zakaj bi bili otroci žrtve medijev?
Marko Jenšterle
Venezuela: Napoved odvzema frekvence nastarejši zasebni televiziji
Brankica Petković
NMS – Naš mali svet
Kaja Jakopič
Big Brother: proizvodnja resničnosti
Igor Vobič
Je RTS Janeza Ujčiča res medij, najbolj v »javnem interesu«?
Lana Zdravković
Študentski radijski postaji – neprilagojeni in potrebni
Brankica Petković
Zakaj ni odzivov na procese zatona RŠ in Marš?
Zoran Medved
Zakaj je zahteva po uravnoteženosti javne televizije neutemeljena?
Marko Milosavljević
Vrnitev TV 3 – Največ koristi bo še vedno imel Holivud
Boris Vezjak
Poskusi ideologizacije in politično motiviran novinarski suspenz
Špela Stare
Zgovoren obseg kadrovskih menjav na RTV Slovenija
Gojko Bervar
Varuh poslušalcev in gledalcev RTV Slovenija
Boris Bergant
Avstrija: Vihar na javni radioteleviziji
Suzana Žilič-Fišer
Javnega interesa ne zagotavlja le RTV Slovenija
Brankica Petković
Kadrovski vrtiljak
Boris Vezjak
Dedemokratizacija Slovenije pod krinko demokratizacije RTV Slovenija
Tanja Taštanoska
Mlačna drža novinarjev RTVS
Boris Vezjak
Resnica sklicevanja na dr. Hoffmann-Riema
Marta Gregorčič
Javni prostor: Negujmo ga tam, kjer je in odpirajmo tam, kjer se je zaprl
Neva Nahtigal
Kdaj oddaje za Rome na RTV Slovenija?
Neva Nahtigal
Romi o medijskih vsebinah za Rome
Zoran Medved
Komentar - napačno pojmovanje ali ideološki konstrukt?
Kaja Jakopič
Realna televizija kot laboratorijski eksperiment
Sandra Bašić-Hrvatin, Brankica Petković
Javna radiotelevizija za vse!
Brankica Petković, Helmut Peissl
Monopoli premaknejo medije v desno
Maruša Krese
Najboljše, kar lahko da radio
Brankica Petković
Dodatna politizacija in državni nadzor nad RTV Slovenija
Gojko Bervar
Kdaj omdusman na javni radioteleviziji?
Brankica Petković
Nova vlada – nova medijska politika
Gašper Lubej
TV Slovenija praviloma »pokrije« več dogodkov kot POP TV
Marko Milosavljević
Predvolilna soočenja na RTV Slovenija – Bi lahko bila ožja, a bolj relevantna?
Tonči Kuzmanić
Televiziranje kot ničenje sveta
Bojan Golčar
»Mrtvorojeni otrok« države s prevelikim številom rtv-organizacij?
Boštjan Nedoh
Italija: Televizije trdno v Berlusconijevih vajetih
Gojko Bervar
Kdaj varuh poklicne etike na slovenski javni radioteleviziji?
Renata Šribar
Toliko o samoregulaciji pornografije
Bojan Golčar
Bo v etru še kaj programov posebnega pomena?
Andrej Stopar
Kako bo poslej EU odmevala v programih Radia Slovenija?
Gorazd Kovačič
Izbrisani prikazani kot problem, ne kot oškodovanci
Matej Kovačič
Zmago Jelinčič na RGL
Nataša Velikonja
Spopad stališč kot medijski konstrukt
Tomaž Zaniuk
Klic po celostni sanaciji Radia Študent
Saša Banjanac Lubej
Lokalne radijske postaje: Vse novice in oglasi iz istega računalnika
Anita Mikulič
Otroci in televizija
Melita Zajc
Mediji in avdiovizualna politika v strateških dokumentih ministrstva za kulturo
Suzana Žilič-Fišer
Velika Britanija: Državno financiranje in naročnina slabi neodvisnost in svobodo televizije
Rok Kajzer
Klevetanje in praksa Novinarskega častnega razsodišča
Sandra Bašić-Hrvatin
Zakon o RTVS za 20. ali 21. stoletje?
Marko Milosavljević
Nuja transparentnosti na RTV Slovenija
Tonči Kuzmanić
Potrošniška ali kapitalska suverenost
Saša Bojc
ZDA: Lokalne televizije – na poti k nepomembnosti
Ksenija Horvat
John Simpson: Poročila z nikogaršnje zemlje – Poročanje o svetu (1)
Suzana Žilič-Fišer
Velika Britanija: Channel 4 kot model javne komercialne televizije
Karol Jakubowicz
Zavrnite predloge o politični delitvi javne radiotelevizije!
Petra Šubic
Novi lastniki medijev: zakaj je Laško kupil delež v Delu?
Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić
Medijska koncentracija v Sloveniji
Neva Nahtigal
Pravila brez nadzora
Neva Nahtigal
Sistemi medijske odgovornosti v Sloveniji
Saša Banjanac Lubej
Novinarji so za direktorje kakor delavci v tovarni
Gal Kirn, Ana Jereb
Nato: Vidni in nevidni pritiski
Mojca Pajnik
Islam: Spektakularno o džamiji
Simona Zavratnik Zimic
Islam: Človekove pravice kot ljubiteljska dejavnost
Renata Šribar
Pornografija: Po protipornografskemu ukrepu medijskega inšpektorja
Mojca Pajnik
Pornografija: Ženske med spolnostjo in pornografijo
Brankica Petković
Romi: Lahko je nič ne vedeti o Romih
Poul Erik Nielsen
Danska državna televizijska služba na prodaj
Petra Oseli
Nove socialne dimenzije televizije
Dušan Rebolj
Prihodki radiotelevizij naraščajo
Rajko Gerič
Postali smo javni uslužbenci
Tatjana Pirc
Bodimo uslužbenci javnosti
Tomaž Gerden
Celina z imenom Slovenija
Marta Palics
Vojvodina
Izgubljen ugled manjšinskih medijev
Ksenija Horvat
Josri Fouda
Nikoli se ne bom vključil v propagandno vojno
Marko Prpič
Zgodovina radiotelevizije v Veliki Britaniji
Bojan Golčar
Radio Marš - konec ali začetek?
Simona Zatler, Sandra Bašić-Hrvatin
Programski deleži po novi medijski zakonodaji
Suzana Žilič-Fišer
Neprivlačnost slovenskega televizijskega trga
Rajko Gerič
Najlažje se je odreči programu
Katja Škoberne
Javna televizija in profilirane oddaje
Marjan Moškon
Žagajo mar avtorji vejo, na kateri sedijo?
Alenka Kotnik
Otroci in mladostniki v medijih
Petra Oseli
Ima tretji radijski sektor v Sloveniji prihodnost?
Goran Ivanović
Vpliv ameriškega skupnostnega radia
Boris Bergant
Izrazito politični zakon
Rina Klinar, Irma Benko
Več vprašanj kot odgovorov
Petra Oseli
Je TV 3 res »nezaželena« televizija?
Lucija Bošnik
Ameriški mediji – tempirana bomba?
Ksenija Horvat
Ko tudi dva novinarska vira nista dovolj
Bojan Golčar
V reševanje Marša se je vključila občina
Barbara Vodopivec
Tajnice, čistilke, gospodinje…
Rina Klinar
Naj lokalni radio ugasne?
Marjan Moškon
Zatreti lokalne programe je lahko
Dejan Jelovac
To bo konec Radia Študent
Suzana Žilič-Fišer
Prihodnost televizije
Ksenija H. Vidmar
Televizijska konstrukcija 20. stoletja
Petra Oseli
Prodajajo šampon v informativnih oddajah
Tanja Kerševan-Smokvina
Oglasi na televizijah po pravilih
Branko Čakarmiš
Samoregulativni korak slovenskih televizij
Cene Grčar
Beseda velja
Kaja Jakopič, Saša Banjanac Lubej
V etru Nove Evrope
Jan Moláček, Petr Kopecky
Svet in generalni direktor – generatorja krize
Rajko Gerič
Civilna družba rada glasuje tajno
Danail Danov
Upor na nacionalnem radiu
Damir Matković
HRT ostaja gospodar medijskega prostora
Peter Bajomi-Lazar
Državna televizija na kolenih
Tadej Labernik
Ukinitev sedanje Radiotelevizije BiH
Ahmed Burić
Reformo diktira mednarodna skupnost
TV3 bo preživela
RTV Slovenija
Bojan Golčar
Radio Marš naj bo!
Grega Repovž
Televizijska soočenja in podobe političnih tekmecev
Bojan Krajnc
Zakaj bi televizija bila servis lova na volilce?
Matjaž Gerl
Logika kapitala na televizijskem trgu
Marjan Ogrinc
Mediji ignorirajo rock
Bojan Golčar
Zakaj si univerza lasti Radio Marš?
Barbara Bizjak
Število obiskov razkriva edino Večer
Omejevanje je nedemokratično
Gregor Belušič
TV Duh
Beata Klimkiewicz
Medijski imperij Radio Maryja
Sandra Bašić-Hrvatin
British Journalism Review
Sandra Bašić-Hrvatin
The Baltic Media Monitor
Marjan Moškon
Priložnost za primerjanje
Mojca Širok
Medijske selitve
Boris Čibej
Prihodnost neke iluzije
Matjaž Gerl
Kakšno javno televizijo potrebujemo in kakšno si lahko privoščimo
Brankica Petković
Usoda »vaških televizij«
Goran Ivanović
Televizija na internetu
Kaja Jakopič
Neuradno o medijih
Sandra Bašić-Hrvatin
Trideset let pozneje
Goran Ivanović
Radio v vsako vas
Vera Grebenc
Radio-aktivna civilna družba
Matjaž Gerl
Veliki bratje slovenske radiodifuzije
Zoran Medved
Gledanost informativnih oddaj upada
Matjaž Gerl
Gneča v etru
Igor Brlek
Utapljanje v valu komerciale
Borut Savski
Internetovska radijska kreativnost
Marko Prpič
Več omejitev in večji pritiski
Veran Matić
Moč in smisel mreže sorodnih medijev
Pro Plus
Za POP TV so najbolj pomembni gledalci
Marjan Moškon
Kaj naredi denar
Matjaž Gerl
Med cenzuro in anarhijo
Rastko Močnik
Javne betice
Breda Luthar
Kakšen je politični učinek apolitičnega žurnalizma
Edicija MediaWatch
Brankica Petković, Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić, Iztok Jurančič, Marko Prpič, Roman Kuhar
Mediji za državljane
Sandra Bašić-Hrvatin
Državni ali javni servis
Breda Luthar
Politika teletabloidov
Novinarski večeri
15.09.2005
Mirko Galić, Sandra Bašić-Hrvatin
Javne radiotelevizije in učinki zakonodaje
11.10.2004
Wolfgang Soergel, Simona Rakuša, Edi Pucer, Igor Drakulić
Zakaj novinarska stavka?
10.05.2002
Josri Fouda
Al Džezira – arabski CNN?
23.11.2001
Gwyneth Henderson, Veran Matić, Danail Danov, Goran Gavrilov, Sandra Bašić-Hrvatin
Privatni vs. javni elektronski mediji: kdo bolje služi javnosti?
12.03.2001
Vlasta Jeseničnik, Aleksander K. Simonov
Kdo obvladuje rusko "glasnost"?
01.02.2001
Petr Kopecky, Rajko Gerič
Ne dam svoje televizije!
12.09.2000
Denis Latin, Bojan Krajnc
Televizijsko odpiranje tabujev
17.02.2000
Velibor Čović, Uroš Lipušček
Dober večer, gospod predsednik
23.09.1999
Robert Ottenhoff, Boris Bergant
Javnovizija
25.09.1997
Peter Knowles, Tomaž Perovič
Televizija hitre prehrane
Omizja
25.11.2008
Edvard Žitnik, Miha Lampreht, Miha Drozg, Ervin Hladnik Milharčič, Gorazd Kovačič, Marta Gregorčič, Jože Vogrinc
Podoba sveta v televizijskih poročilih
12.10.2006
Brankica Petković, Marko Prpič, Rajko Gerič, Darja Zgonc, Jože Vogrinc, Tomaž Perovič, Roman Kuhar, Jani Sever, Ahmed Pašić, Mitja Blažič, Ksenija H. Vidmar, Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić, Iztok Jurančič, Lou Lichtenberg, Granville Williams, Božo Zorko, Branko Grims, Rina Klinar
Mediji za državljane
12.05.2005
Karol Jakubowicz, Werner Rumphorst, Branko Grims, Sašo Gazdić, Boris Bergant, Rosvita Pesek, Tatjana Pirc
Prihodnost javne radiotelevizije v Sloveniji
19.04.2001
Janez Kocjančič, Božidar Zorko, Vlado Senica, Rajko Gerič, Matevž Krivic, Marko Milosavljević
Perspektive javne radiotelevizije v Sloveniji