Medijska preža št. 34-35, maj 2009

Razprave, ki sta jih glede prihodnje regulacije medijev in upravljanja interneta maja sprožila evropska komisija in Svet Evrope, izražajo zavedanje o prelomnosti obdobja in tudi negotovost glede vzdržnosti obstoječih sistemov regulacije in upravljanja. Hkrati pa omogočajo preverjanje političnih in demokratičnih standardov, vrednot in vizij zaradi izzivov, ki jih pred ustvarjalce javnih politik postavlja preplet tehnoloških inovacij, koncentracije lastništva, krize dosedanjega ekonomskega modela in razcveta vedno novih oblik medijskih in sorodnih komunikacijskih dejavnosti.

Verjetno potem ni čudno, da ima ministrska konferenca Sveta Evrope o medijski politiki, ki jo organizirajo vsaka štiri leta in bo konec maja v Reyjkaviku, naslov »Novo pojmovanje medijev?« (A new notion of media?) Ponekod v uradnih gradivih za konferenco pa se naslov pojavlja tudi brez vprašaja. Uvodni govor na konferenci bo imel Karol Jakubowicz. Nujnost, zahtevnost in tehtnost premisleka o tem, ali potrebujemo novo definicijo medijev, kaj vse lahko v sedanjih razmerah štejemo v medijsko dejavnost in kako naj javne politike uredijo to področje v skladu z javnim interesom, dokazuje tudi 50 strani dolgo Jakubowiczevo besedilo, objavljeno kot izhodišče za razpravo (www.ministerialconference.is/agenda/conference-documents/background_reports/).

Ključno vprašanje, ki se zastavlja, je, kako zagotoviti enake možnosti dostopa do medijev in sorodnih komunikacijskih dejavnosti, kako preprečiti izkoriščanje in monopole. In v kolikšni meri ter kako uresničiti veljavnost obstoječih standardov Sveta Evrope, ki so v veliki meri del medijskih zakonodaj držav članic, v novih oblikah medijskih in sorodnih komunikacijskih dejavnosti. O tem razpravljajo člani posvetovalnih organov Sveta Evrope, v katere so vključeni tudi predstavniki nevladnih organizacij, o tem bodo konec maja razpravljali ministri držav članic Svet Evrope, pristojni za medije in »nove komunikacijske storitve«.

Hkrati s tem je, kot bi šlo za pritrjevanje ocenam, da med Evropsko unijo in Svetom Evrope obstajajo velike razlike, in kot bi dejansko šlo za polnoma drugo politično in demokratično tradicijo in vizijo, evropska komisarka za informacijsko družbo in medije Viviane Reding v začetku maja pozvala k popolni privatizaciji sistema upravljanja interneta, nad katerim bi v prihodnje bedel medvladni forum »G-12«, torej predstavniki vlad izbranih držav. Septembra 2009 namreč poteče sporazum, ki je omogočal dosedanji sistem upravljanja interneta. Vrhnje domene in upravljanje sistema internetnih naslovov trenutno sprejema Organizacija za dodeljevanje spletnih imen in številk (ICANN), zasebna neprofitna organizacija, ustanovljena v Kaliforniji, na podlagi sporazuma z Ministrstvom za trgovino ZDA. Predstavniki »evropske internetne skupnosti« so bili 6. maja povabiljeni v Bruselj na javno predstavitev mnenj o predlogu evropske komisarke (zvočni posnetek razprave je dostopen na http://ec.europa.eu/information_society/policy/internet_gov/index_en.htm), do 29. maja pa lahko tudi drugi zainteresirani oddajo svoje poglede na to.

Predlog o popolni privatizaciji sistema upravljanja interneta in nadzorom izbranih vlad nad privatiziranim sistemom deluje strašljivo in postavlja na glavo načela, o katerih bodo evropski ministri razpravljali na konferenci Sveta Evrope. V kolikšni meri ministri evropskih držav, tistih, ki so članice Evropske unije, in tistih, ki to niso, vendar so članice Sveta Evrope, premorejo znanje in načela, da v skupnih dokumentih in še bolj v zakonodajah in ukrepih v svojih državah uredijo področje medijev in komunikacijske dejavnosti v prid interesom državljank in državljanov?

V Sloveniji pod vodstvom nove ministrice za kulturo nastaja nova medijska zakonodaja. Ministrica je proces nastajanja zakonodaje zastavila demokratično; vanj je že v generiranje idej, kaj bi bilo treba vključiti v zakonodajo, vključila širok nabor ljudi iz različnih institucij. Proces teče počasi, že iskanje ustrezne metodologija dela na pripravi zakonodaje je bilo več sestankov trajajoča vaja.

Med tem v slovenski medijski skupnosti tečejo procesi, ki nadaljujejo večletno malodušje in načetost verodostojnosti. Od ujetosti javne radiotelevizije v samosvoje politične in finančne kalkulacije, do vztrajanja kompromitiranih medijskih lastnikov v igri monopoli. Skaggs je uspel ponovno 1. aprila naplahtati slovenske novinarje. A hkrati v krogih skupnostnih in neprofitnih medijev, »na periferiji« medijske krajine, raste medij, ki z zanosom in ustvarjalnostjo uredništva in sodelavcev tematsko, žanrsko in vizualno izkazuje, da je možno delati kvalitetno, zanimivo in nekomercialno medijsko vsebino. Berite revijo Narobe (www.narobe.si).