 |
|
 |
Boris Čibej Demokratične čistke Slovenija ima srečo. Oblasti so se medijskih čistk lotile šele takrat, ko je ta nekdanja jugoslovanska republika že vstopila tako v Evropsko unijo kot v Nato. Zdaj pa premiera Janeza Janše nihče ne more več primerjati s kakim ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, pa čeprav lahko podobno mesari po medijih.
Nekako smešen, pretiran, celo histeričen se je včasih zdel odziv zahodnih medijev, ko so se v času mojega službovanja v Moskvi po Rusiji dogajale menjave medijskih lastnikov, čistke po uredništvih, najbolj goveji izvoljenci ljudstva pa so razlagali, kakšen da mora biti svoboden tisk. »Putin je zaprl še zadnji neodvisni medij,« se je utegnil celo tretjič v dveh letih ponoviti isti naNekako smešen, pretiran, celo histeričen se je včasih zdel odziv zahodnih medijev, ko so se v času mojega službovanja v Moskvi po Rusiji dogajale menjave medijskih lastnikov, čistke po uredništvih, najbolj goveji izvoljenci ljudstva pa so razlagali, kakšen da mora biti svoboden tisk. »Putin je zaprl še zadnji neodvisni medij,« se je utegnil celo tretjič v dveh letih ponoviti isti naslov v istem zahodnem mediju, čeprav sta takrat, ko so zapirali prvega, obstajala tudi druga dva, ki ju je bridka usoda še čakala. Kot da bi mediju neodvisnost priznali šele z odločitvijo oblasti, da ga ukine.
Le zakaj takšnega medijskega razburjenja ni bilo slišati iz Berlusconijeve Italije ali pa z onstran luže, kjer so tudi odstranili s pomembnih položajev svoje premalo domoljubne novinarje po za njih tako travmatičnem 11. septembru 2001? Tako v Rusiji kot v Italiji in ZDA imajo medije v lasti korporacije, ki so tako ali drugače (prek osebnih, poslovnih ali lastniških stikov) povezane z oblastmi, le pri televiziji je malce drugače, saj je v ZDA najbolj kakovostna in najbolj »neodvisna« prav »državna« televizija. A je že tako, da na demokratičnem Zahodu lahko lastnik počne s svojim medijem domala vse (znotraj meja zakona), kar hoče, pa je to dojeto kot običajni naravni pojav. Če se kaj takšnega zgodi na Vzhodu, se zahodni mediji spet oborožijo z zastarelimi orožji iz že skoraj pozabljenega arzenala iz časov hladne vojne in začnejo opletati s svobodo govora, človekovimi pravicami in podobnimi rečmi.
A to niso le naključni ostanki hladne vojne, ki bi še vedno obremenjevali ne pretirano inteligentno zahodno razumevanje vzhodnega sveta. Preveč selektivno so uporabljeni, da bi bili naključni. Najprej veljajo le za tiste, ki so še v tranziciji, ki še niso dosegli zahodne stopnje kapitalizma, kjer so čistke v medijih dojete kot del naravnega delovanja družbenega sistema. Drugič pa jih uporabljajo le za tiste »režime«, ki do Zahoda niso uslužni. Kakšno mesarjenje v ruskem medijskem prostoru bo deležno obsodb z vsega sveta, o podobnem dogodku iz »naše« Gruzije ali Ukrajine pa ne bo nihče poročal. Podobno velja tudi za kaka Irak in Iran v primerjavi z »našimi« Saudskimi Arabijami ali Kuvajti.
Cinik bi rekel, da se stopnja razvoja demokracije torej meri po tem, ali je neka država še tako nerazvita, da ne sme kratiti pravic, ali pa je že tako razvita, da ji je to dovoljeno početi. V to kratenje bodo razvite države celo prisiljene, saj brez tega v teh težkih časih boja proti vseprisotnemu, a hkrati nevidnemu sovražniku v podobi mednarodnega terorizma, ne bo šlo, trdijo nekateri teoretiki nove ureditve sveta. Praktiki pa to dokazujejo v ameriškem koncentracijskem taborišču v kubanskem zalivu Guantanamo in s pošiljanjem osumljencev na mučenja k prijateljskim režimom.
Slovenija ima srečo. Oblasti so se medijskih čistk lotile šele takrat, ko je ta nekdanja jugoslovanska republika že vstopila tako v Evropsko unijo kot v Nato. Če bi to storile prejšnje »sile kontinuitete«, bi tedanja opozicija zagnala tak vik in krik, da bi moral še kak State Department kako reči na to temo. A takrat še nismo bili člani kluba razvitih, v katerem so posegi v medijsko svobodo dojeti kot normalno delovanje kapitalskih trgov. Zdaj pa premiera Janeza Janše nihče ne more več primerjati s kakim ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, pa čeprav lahko podobno mesari po medijih. Nek avstrijski novinar, ki ga je več dni gostila slovenska država, ga je nehvaležno primerjal z Berlusconijem, a tega zapisa na srečo v prerojenemu časniku Delo niso hoteli objaviti.
Res smo lahko veseli v Sloveniji. Ob zlomu Jugoslavije bi se nam mešalo, če bi hotela takratna oblast iz slovenske javne televizije narediti državno ustanovo oziroma nekaj takega, kar so takrat storile nacionalistične oblasti v Srbiji ali na Hrvaškem. Zdaj smo lahko na nekaj, kar bi v tranziciji veljalo za grob poseg oblasti v medijsko svobodo, celo ponosni. V razvitem kapitalizmu je to, da oblasti osrednji dnevnik Delo spreminjajo v Vjesnik (iz Tudjmanovih časov) ali (Miloševićevo) Politiko, pač nekaj povsem normalnega.slov v istem zahodnem mediju, čeprav sta takrat, ko so zapirali prvega, obstajala tudi druga dva, ki ju je bridka usoda še čakala. Kot da bi mediju neodvisnost priznali šele z odločitvijo oblasti, da ga ukine.
Le zakaj takšnega medijskega razburjenja ni bilo slišati iz Berlusconijeve Italije ali pa z onstran luže, kjer so tudi odstranili s pomembnih položajev svoje pre-malo domoljubne novinarje po za njih tako travmatičnem 11. septembru 2001? Tako v Rusiji kot v Italiji in ZDA imajo medije v lasti korporacije, ki so tako ali drugače (prek osebnih, poslovnih ali lastniških stikov) povezane z oblastmi, le pri televiziji je malce drugače, saj je v ZDA najbolj kakovostna in najbolj »neod-visna« prav »državna« televizija. A je že tako, da na demokratičnem Zahodu lahko lastnik počne s svojim medijem domala vse (znotraj meja zakona), kar hoče, pa je to dojeto kot običajni naravni pojav. Če se kaj takšnega zgodi na Vzhodu, se zahodni mediji spet oborožijo z zastarelimi orožji iz že skoraj pozabljenega arzenala iz časov hladne vojne in začnejo opletati s svobodo govora, človekovimi pravicami in podobnimi rečmi.
A to niso le naključni ostanki hladne vojne, ki bi še vedno obremenjevali ne pretirano inteligentno zahodno razumevanje vzhodnega sveta. Preveč selektivno so uporabljeni, da bi bili naključni. Najprej veljajo le za tiste, ki so še v tranziciji, ki še niso dosegli zahodne stopnje kapitalizma, kjer so čistke v medijih dojete kot del naravnega delovanja družbenega sistema. Drugič pa jih uporabljajo le za tiste »režime«, ki do Zahoda niso uslužni. Kakšno mesarjenje v ruskem medijskem prostoru bo deležno obsodb z vsega sveta, o podobnem dogodku iz »naše« Gruzije ali Ukrajine pa ne bo nihče poročal. Podobno velja tudi za kaka Irak in Iran v primerjavi z »našimi« Saudskimi Arabijami ali Kuvajti.
Cinik bi rekel, da se stopnja razvoja demokracije torej meri po tem, ali je neka država še tako nerazvita, da ne sme kratiti pravic, ali pa je že tako razvita, da ji je to dovoljeno početi. V to kratenje bodo razvite države celo prisiljene, saj brez tega v teh težkih časih boja proti vseprisotnemu, a hkrati nevidnemu sovražniku v podobi mednarodnega terorizma, ne bo šlo, trdijo nekateri teoretiki nove ureditve sveta. Praktiki pa to dokazujejo v ameriškem koncentracijskem taborišču v kubanskem zalivu Guantanamo in s pošiljanjem osumljencev na mučenja k prijateljskim režimom.
Slovenija ima srečo. Oblasti so se medijskih čistk lotile šele takrat, ko je ta nekdanja jugoslovanska republika že vstopila tako v Evropsko unijo kot v Nato. Če bi to storile prejšnje »sile kontinuitete«, bi tedanja opozicija zagnala tak vik in krik, da bi moral še kak State Department kako reči na to temo. A takrat še nismo bili člani kluba razvitih, v katerem so posegi v medijsko svobodo dojeti kot normalno delovanje kapitalskih trgov. Zdaj pa premiera Janeza Janše nihče ne more več primerjati s kakim ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, pa čeprav lahko podobno mesari po medijih. Nek avstrijski novinar, ki ga je več dni gostila slovenska država, ga je nehvaležno primerjal z Berlusconijem, a tega zapisa na srečo v prerojenemu časniku Delo niso hoteli objaviti.
Res smo lahko veseli v Sloveniji. Ob zlomu Jugoslavije bi se nam mešalo, če bi hotela takratna oblast iz slovenske javne televizije narediti državno ustanovo oziroma nekaj takega, kar so takrat storile nacionalistične oblasti v Srbiji ali na Hrvaškem. Zdaj smo lahko na nekaj, kar bi v tranziciji veljalo za grob poseg oblasti v medijsko svobodo, celo ponosni. V razvitem kapitalizmu je to, da oblasti osrednji dnevnik Delo spreminjajo v Vjesnik (iz Tudjmanovih časov) ali (Miloševićevo) Politiko, pač nekaj povsem normalnega.
izpis
|
 |
S O R O D N E T E M E
medijski trg Medijska preža
 |
Tomaž Zaniuk
Radio Študent: Despotizem 1996–2006?
|
 |
Boris Čibej
Demokratične čistke
|
 |
Sandra Bašić-Hrvatin
Ali snovalci medijske politike razlikujejo pluralnost, različnost in raznolikost medijev?
|
 |
Luna Jurančič
Bo Kraljem ulice uspelo?
|
 |
Neva Nahtigal
Medijska kronika
|
 |
Neva Nahtigal
Pregled kadrovskih sprememb
|
 |
Neva Nahtigal
Novinarska avtonomija utopljena v kozarcu piva, temnega
|
 |
Boris Vezjak
Argumentativno varanje učinkuje politično pristransko
|
 |
Dejan Pušenjak
Zmagoslavna vrnitev ali poprava krivice
|
 |
Lucija Bošnik
Dva človeka: eden pred, drugi pa za televizijsko kamero
|
 |
Ana Kus
Mediji da niso kulturni fenomen, temveč gospodarske družbe
|
 |
Lenart J. Kučić
Neznanke digitalne televizije
|
 |
Sandra Bašić-Hrvatin
Čigavo bo Delo?
|
 |
Renata Šribar
Oglaševanje časopisa Direkt - Nemoč regulacijskih orodij
|
 |
Poul Erik Nielsen
Brezplačni časopisi - Izziv ali grožnja demokraciji?
|
 |
Martín Becerra, Guillermo Mastrini
Koncentracija medijskega lastništva
|
 |
Gojko Bervar
Svoboda in odgovornost
|
 |
Barbara Bizjak
Založniška industrija v EU
|
 |
Franja Arlič
Milijarda tolarjev letno za izvajanje zakona o medijih
|
 |
Boštjan Šaver
Šport, mediji in družbena konstrukcija junaštva - Primer Humar
|
 |
Gašper Lubej
Lahko bi bilo boljše Dobro jutro
|
 |
Dušan Rebolj
Orwell se obrača v grobu
|
 |
Iztok Jurančič
Gospodarski vestnik – Ko mediji obmolknejo
|
 |
Marko Milosavljević
Novinar Zmago Jelinčič – Plemeniti
|
 |
Sandra Bašić-Hrvatin
Delničarji pomembnejši od bralcev
|
 |
Klara Škrinjar
Samostojni in svobodni novinarji v primorskih lokalnih medijih
|
 |
Maja Breznik
Spletna stran Index prohibitorum
|
 |
|
 |
Rina Klinar
Delodajalec – tako odveč a hkrati potreben?
|
 |
Neva Nahtigal
Zakaj so stavkali novinarji?
|
 |
Igor Drakulič
(Ne)samostojni in (ne)svobodni?
|
 |
Neva Nahtigal, Uroš Škerl
Novinarski večer o stavki
|
 |
Jaka Repanšek
Bo prenovljeni kolektivni pogodbi za novinarje uspelo?
|
 |
Živa Humer, Mojca Sušnik
Politika enakih možnosti žensk in moških brez medijske pozornosti
|
 |
Sandra Bašić-Hrvatin
Zmeda zaradi Zmed-a
|
 |
Tomaž Dimic
Ali lahko kupiš prispevek v elektronskem mediju posebnega pomena?
|
 |
Alexander Baratsits
Zahteva za priznanje tretjega medijskega sektorja v Evropi
|
 |
Regionalna konferenca o koncentraciji lastništva v medijih
|
 |
Ignatius Haryanto
Indonezija: Iz avtokracije v vojni kapitalizem
|
 |
Sandra Bašić-Hrvatin
Kako WAZ pritiska na novinarje v jugovzhodni Evropi?
|
 |
Branka Bezjak, Matija Stepišnik
Tiranija "radovednosti"
|
 |
Matija Stepišnik
Kaj sploh lahko štejemo za novinarstvo?
|
 |
Renata Šribar
Simobilove prsi in Severinin video
|
 |
Dušan Rebolj
South Park: Egiptovski skakači in svete krave
|
 |
Aidan White
V viziji nove Evrope so mediji na zadnjem mestu
|
 |
Lenart J. Kučić
Styria v Sloveniji – kaj pa je Styria?
|
 |
Boris Rašeta
Styria na Hrvaškem
|
 |
Gorazd Kovačič
Politika zaposlovanja v medijih in očitano blodenje mladih novinarjev
|
 |
Sabina Žakelj
Samoregulacija oglaševanja
|
 |
Nina Nagode
Prikrito oglaševanje v slovenskem tisku
|
 |
|
 |
Primož Krašovec
Mediji, propaganda, manipulacija, zarota
|
 |
Saša Panić
Mediji in gibanje za globalno pravičnost
|
 |
Peter Preston
Bodo mediji boljši, ko bomo v Evropski uniji?
|
 |
Sandra Bašić-Hrvatin
Moč medijskih lastnikov v EU
|
 |
Tomaž Zaniuk
Klic po celostni sanaciji Radia Študent
|
 |
Aleksandra Banjanac-Lubej
Lokalne radijske postaje: Vse novice in oglasi iz istega računalnika
|
 |
|
 |
Alenka Kotnik
Sizifove muke sofinanciranja medijev
|
 |
Mediji in avdiovizualna kultura v osnutku nacionalnega kulturnega programa 2004-2007
|
 |
Rina Klinar
Medijska raznolikost v nacionalnem programu za kulturo 2004-2007
|
 |
Brankica Petković
Razpršenost lastništva in raznolikost vsebin
|
 |
Suzana Žilič-Fišer
Velika Britanija: Državno financiranje in naročnina slabi neodvisnost in svobodo televizije
|
 |
Alison Harcourt
Regulacija medijskega lastništva - slepa ulica EU
|
 |
Petra Šubic
Skrivnostne poteze DZS
|
 |
Brankica Petković
Bojan Petan: »Ni prostora za vse«
|
 |
Lucija Bošnik, Nataša Ručna
Evropski medijski trg - veliki se povezujejo
|
 |
Suzana Lovec, Katja Šeruga
Koncentracija medijskega lastništva v Evropi, ZDA in globalno
|
 |
Dušan Rebolj
Tuji lastniki medijev v srednji in vzhodni Evropi
|
 |
Saša Bojc
Regulacija medijskega lastništva v državah vzhodne Evrope
|
 |
Miro Petek
Velika Britanija: Lastništvo zagotavlja neodvisnost Guardiana
|
 |
Saša Bojc
ZDA: Lokalne televizije – na poti k nepomembnosti
|
 |
Suzana Žilič-Fišer
Velika Britanija: Channel 4 kot model javne komercialne televizije
|
 |
Petra Šubic
Novi lastniki medijev: zakaj je Laško kupil delež v Delu?
|
 |
Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić
Medijska koncentracija v Sloveniji
|
 |
Aleksandra Banjanac-Lubej
Novinarji so za direktorje kakor delavci v tovarni
|
 |
Brankica Petković
Romi
|
 |
Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić
Monopoly – družabna igra trgovanja z mediji
|
 |
Petra Šubic
Nemški časopisni založnik v Sloveniji, slovenski v Makedoniji
|
 |
Božidar Zorko
Nič več ni zastonj
|
 |
Poul Erik Nielsen
Danska državna televizijska služba na prodaj
|
 |
Uroš Urbas
Nemčija: Süddeutsche Zeitung – globoko v rdečih številkah
|
 |
Polona Bahun
Novinarji - odvečna delovna sila?
|
 |
Petra Šubic
Boj med Delom in Dnevnikom
|
 |
Alenka Veler
Otroška periodika in trg
|
 |
Brankica Petković
Koliko medijev manjšinam?
|
 |
Natalia Angheli
Moldova
Etnična razpoka med mediji
|
 |
Marta Palics
Vojvodina
Izgubljen ugled manjšinskih medijev
|
 |
Suzana Kos
Na drugo stran
|
 |
Petra Šubic
Kmalu novi časniki?
|
 |
Barbara Bizjak
Distribucija tiska v Sloveniji
|
 |
Zoran Trojar
Nova nacionalna raziskava branosti
|
 |
Aleksandra Banjanac-Lubej
Medijski inšpektor - one man band
|
 |
Bojan Golčar
Radio Marš - konec ali začetek?
|
 |
Suzana Žilič-Fišer
Neprivlačnost slovenskega televizijskega trga
|
 |
Petra Šubic
Lastniški premiki
|
 |
Petra Šubic
Osvajalci južnih medijskih trgov
|
 |
Gojko Bervar
Kako deluje nemški tiskovni svet?
|
 |
Petra Šubic
Premirje med Infondom in DZS
|
 |
Zoran Trojar
Mediji morajo sami financirati raziskave
|
 |
Tomaž Drozg
Tudi moški berejo
|
 |
Lucija Bošnik
V naši branži globalizacija ne velja
|
 |
Petra Oseli
Je TV 3 res »nezaželena« televizija?
|
 |
Medijski pregled
|
 |
Bojan Golčar
V reševanje Marša se je vključila občina
|
 |
Jurij Giacomelli
Bo Financam uspelo?
|
 |
Petra Oseli
Prodajajo šampon v informativnih oddajah
|
 |
TV3 bo preživela
|
 |
Novi dnevnik
|
 |
RTV Slovenija
|
 |
Druga in tretja obravnava zakona o medijih
|
 |
Petra Šubic
Nova razmerja med dnevniki
|
 |
Matjaž Gerl
Logika kapitala na televizijskem trgu
|
 |
Kaja Jakopič
Kdo so lastniki Mladine?
|
 |
Medijski pregled
|
 |
Medijski pregled
|
 |
Mojca Pajnik
Boj za vernike tudi z mediji
|
 |
Peter Frankl
Švedski kapital v Financah
|
 |
Arturas Mankevicius
Ugled in uspeh gresta skupaj
|
 |
Boris Rašeta
Brutalna akumulacija kapitala
|
 |
Grega Repovž
Medijski pregled
|
 |
Slavko Vizovišek
Selektivno uničevanje časnikov
|
 |
Sandra Bašić-Hrvatin, Tanja Kerševan-Smokvina
Lastniške mreže slovenskih časopisov in radijskih postaj
|
 |
Miklós Sükösd
Največ tujega lastništva
|
 |
Petio Zekov
Waz narekuje pravila bolgarskega časopisnega trga
|
 |
German Filkov
Elektronski »bum« v makedonskih medijih
|
 |
Jure Apih
Temelji papirnate hiše
|
 |
Božidar Zorko
Dnevniki danes in jutri
|
 |
Branko Bergant
Kako uravnati trg?
|
 |
Gregor Fras
Riba, imenovana Zofa
|
 |
Boris Čibej
Vojno novinarstvo
|
 |
Igor Vezovnik
S poplavo tožb nas poskušajo izločiti
|
 |
Marjan Jurenec
Hočemo subvencioniranje svojega informativnega programa
|
 |
Iztok Lipovšek
Koliko in kje se bo oglaševalo, lahko odloča le gospodarstvo
|
 |
Pro Plus
Za POP TV so najbolj pomembni gledalci
|
 |
Marjan Moškon
Kaj naredi denar
|
 |
Branko Podobnik
Boj za zaupanje bralcev
|
Edicija MediaWatch Novinarski večeri Omizja
 |
12.10.2006
Brankica Petković, Marko Prpič, Rajko Gerič, Darja Zgonc, Jože Vogrinc, Tomaž Perovič, Roman Kuhar, Jani Sever, Ahmed Pašić, Mitja Blažič, Ksenija H. Vidmar, Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić, Iztok Jurančič, Lou Lichtenberg, Granville Williams, Božo Zorko, Branko Grims, Rina Klinar
Mediji za državljane
|
 |
24.04.2006
Judit Takacs, Miha Lobnik, Brane Mozetič
Pluralizacija medijev ali kje je prostor za gejevske in lezbične medije?
|
 |
15.03.2004
Jure Apih, Miran Lesjak, Melita Forstnerič-Hajnšek, Grega Repovž, Iztok Jurančič, Peter Nikolič, Sašo Gazdić, Janez Damjan
S kapitalom nad novinarstvo
|
 |
06.12.2000
Boris Cekov, Branko Pavlin, Peter Frankl, Branko Čakarmiš, Cene Grčar, Iztok Lipovšek, Sandra Bašić-Hrvatin, Marko Milosavljević
Medijski lastniki: boj za dobiček ali vpliv na uredniško politiko
|
mediji v vzhodni in jugovzhodni EvropiMedijska preža
 |
Boris Čibej
Demokratične čistke
|
 |
Neva Nahtigal, Nena Skopljanac, Martina Valdetara
Desetletje za vključitev Romov (2005–2015)
|
 |
Brankica Petković
Raznovrstnost tiskovnih svetov v Evropi
|
 |
Lana Zdravković
O televiziji v srednji in vzhodni Evropi
|
 |
Lana Zdravković
Link, revija za razvoj elektronskih medijev
|
 |
Ksenja Hahonina
Ukrajina Oranžni preobrat
|
 |
Toni Gabrić
ZaMirZINE
|
 |
Saša Bojc
Poročilo Mednarodnega tiskovnega inštituta (IPI)
|
 |
Dušan Rebolj
Mrtvi ilegalci in preplašeni ostali
|
 |
Regionalna konferenca o koncentraciji lastništva v medijih
|
 |
Mojca Planšak
FM@dia Forum 2004
|
 |
Aleksandra Banjanac-Lubej
Dopisniki kot bojevniki za nove slovenske trge
|
 |
Sanja Prelević
O Črni gori črno …
|
 |
Vlasta Jeseničnik
Rusija: Laž in resnica o Beslanu
|
 |
Ksenja Hahonina
Rusija: Od Nord Osta do Beslana
|
 |
Ksenja Hahonina
Rusija: Primer informacijskega boja – poročanje o številu prebivalcev Čečenije
|
 |
Sandra Bašić-Hrvatin
Kako WAZ pritiska na novinarje v jugovzhodni Evropi?
|
 |
Boris Čibej
Rusija: Ponarejeni intervjuji in črni novinarski PR1
|
 |
Dušan Rebolj
Tuji lastniki medijev v srednji in vzhodni Evropi
|
 |
Saša Bojc
Regulacija medijskega lastništva v državah vzhodne Evrope
|
 |
Petar Luković
Srbija: Polemika o soočenju s pretklostjo – Kdo bi še kopal po dreku?
|
 |
Veran Matić
Srbija: Mediji in »zdravljenje« družbe – nerealna pričakovanja
|
 |
Velislava Popova
WAZ osvojil bolgarski časopisni trg
|
 |
Boris Rašeta
Štirinajst časopisov in distribucijska hiša
|
 |
Dragan Novaković
WAZ v Beogradu
|
 |
Petar Luković
Srbija - Povedati fašistu, da je fašist
|
 |
Snježana Milivojević
Srbija - Molk ne zabriše preteklosti
|
 |
Aleksandra Maček
Makedonija - Mediji kot "varuhi nacije"
|
 |
Aleksandra Banjanac-Lubej
Hrvaška, Srbija - Konec ilegalnega uvoza tiska
|
 |
Jasmina Popović
Ko novinarji čistijo stranišča
|
 |
Zoya Dimitrova
Bolgarija - Preiskovalni novinarji, združite se
|
 |
Gašper Lubej
Makedonija
Profesionalizem zamenjala etnična lojalnost
|
 |
Ranko Vujović
Črna gora
Kako medije izmakniti državnem nadzoru
|
 |
Goran Ivanović
Hrvaška
Nevihta nad Latinico
|
 |
Tamara Spaić
Seksgate na srbski način
|
 |
Ahmed Burić
Čigavo je Oslobođenje?
|
 |
Lucija Bošnik
Novinarji, sodobni gladiatorji
|
 |
Beata Klimkiewicz
Biti državen ali ne?
|
 |
Peter Bajomi-Lazar
Cena za državno podporo
|
 |
Kaja Jakopič, Aleksandra Banjanac-Lubej
V etru Nove Evrope
|
 |
Jan Moláček, Petr Kopecky
Svet in generalni direktor – generatorja krize
|
 |
Danail Danov
Upor na nacionalnem radiu
|
 |
Damir Matković
HRT ostaja gospodar medijskega prostora
|
 |
Peter Bajomi-Lazar
Državna televizija na kolenih
|
 |
Tadej Labernik
Ukinitev sedanje Radiotelevizije BiH
|
 |
Ahmed Burić
Reformo diktira mednarodna skupnost
|
 |
Saša Andonovski
Predlog medijskega zakona kot skrivnost
|
 |
Denis Latin
Soočenja okrog konkretnih problemov
|
 |
Snježana Milivojević
Bila je to najbolj umazana kampanja doslej
|
 |
Milan Milošević
Napovedi so bile točne
|
 |
Beata Klimkiewicz
Neškodljiva parodija
|
 |
Gordana Suša
Skozi gozd do nove televizije Srbija
|
 |
Laszlo Seres, Barbara Bizjak
So javni mediji sredstvo vladanja?
|
 |
Lucija Bošnik
Načrtno potiskanje v kaos
|
 |
Snježana Milivojević
Kako uničiti javnost
|
 |
Sandra Bašić-Hrvatin
Dosje o represiji
|
 |
Ognjen Tvrtković
Analiza pisanja beograjske Politike
|
 |
Remzi Lani
Pismo koordinatorju Pakta stabilnosti
|
 |
Boris Rašeta
Kaj bo z državnimi mediji na Hrvaškem?
|
 |
Beata Klimkiewicz
Medijski imperij Radio Maryja
|
 |
Arturas Mankevicius
Ugled in uspeh gresta skupaj
|
 |
Boris Rašeta
Brutalna akumulacija kapitala
|
 |
Tatjana Mandić
Nadzorovanje in kaznovanje novinarjev
|
 |
Gabor Holmai
Državni uradniki morajo prenesti kritiko
|
 |
Senad Pećanin
Skrivanje za zasebnimi tožbami
|
 |
Zlatan Karabegović
Razkrivanje nepravilnosti je brez odmeva
|
 |
Sandra Bašić-Hrvatin
The Baltic Media Monitor
|
 |
Hrvaške parlamentarne volitve 2000 - monitoring televizije
|
 |
Dragan Bisenić
Kriza neodvisnega novinarstva v Srbiji
|
 |
Vladan Mićunović
»Jeklena« kontrola državnih medijev
|
 |
Miklós Sükösd
Največ tujega lastništva
|
 |
Petio Zekov
Waz narekuje pravila bolgarskega časopisnega trga
|
 |
Milan Šmid
Preizkusni poligon za deregulacijo medijev
|
 |
German Filkov
Elektronski »bum« v makedonskih medijih
|
 |
Alexandre Lévy
Smrt neodvisnega informiranja v Srbiji
|
 |
Dragiša Drašković
Slovenija v očeh srbskih medijev
|
 |
Brankica Petković
Komu vasi lepo gorijo?
|
 |
Snježana Milivojević
Politično življenje Srbije v informativnih medijih
|
 |
Sandra Bašić-Hrvatin
Hard-Core politika in X-rated mediji
|
 |
Sandra Bašić-Hrvatin
»No Story, Sorry.«
|
 |
Brankica Petković
Šola profesionalne solidarnosti
|
 |
Sandra Bašić-Hrvatin
Republika
|
 |
Veran Matić
Moč in smisel mreže sorodnih medijev
|
Novinarski večeri
 |
22.10.2003
Ilinka Todorovski, Aleksander Stanković, Bruno Lopandić
Hrvaška in Slovenija v medijskem ogledalu
|
 |
29.05.2003
Snježana Milivojević, Dejan Anastasijević
Srbski mediji po atentatu
|
 |
19.06.2000
Jacek Žakowski, Tomaž Gerden
Vzhodno od "raja"?
|
 |
18.04.2000
Veton Surroi, Jurij Gustinčič
Kosovo: so se za to borili?
|
 |
17.02.2000
Velibor Čović, Uroš Lipušček
Dober večer, gospod predsednik
|
 |
23.04.1999
Anna Zarkova, Mojca Širok
Kaj hoče ženska
|
 |
10.11.1998
Senad Pećanin, Jani Sever
Politika z drugačnimi sredstvi
|
 |
30.01.1998
Milka Tadić, Blerim Shala, Blanka Doberšek
Smrt velike Srbije
|
 |
14.05.1997
Aleksandar Tijanić, Mišo Alkalaj
Novinarstvo in nacionalni interes
|
|
 |