N O V O S T I
O   M E D I A W A T C H
R E V I J A   M E D I J S K A   P R E Ž A
o   r e v i j i
s e z n a m
junij 2013
december 2012
junij 2012
december 2011
maj 2011
december 2010
maj 2010
december 2009
maj 2009
december 2008
maj 2008
december 2007
maj 2007
december 2006
maj 2006
november 2005
maj 2005
november 2004
uvodnik
mediji, javno, zasebno
rtv - programi posebnega pomena
novinarska stavka
parlamentarne volitve in mediji
medijski pregled
enakost spolov
podoba sčg v osrednjem časniku
mediji v svetu
šport in mediji
mediji, jezik, ideologija
recenzije in prikazi
seminarji in obvestila
fotografija
marec / april 2004
oktober 2003
marec 2003
december 2002
poletje 2002
zima 2002
poletje / jesen 2001
pomlad 2001
zima 2001
poletje-jesen 2000
pomlad 2000
jesen 1999 / zima 2000
poletje 1999
pomlad 1999
zima 1999
poletje 1998
pomlad 1998
zima 1998
u r e d n i š t v o
E D I C I J A   M E D I A W A T C H
S P R E M L J A N J E   N E S T R P N O S T I
N O V I N A R S K I   V E Č E R I
O M I Z J A
M E D I J S K O   S O D E L O V A N J E
T E M E
A V T O R J I
P O V E Z A V E

Saša Banjanac Lubej
Dopisniki kot bojevniki za nove slovenske trge
Srbska apokalipsa dopisnika Dela
»Umazanija, razpadajoča živila in pasji iztrebki, neznosno ozračje v občasno pasje vročih dneh, ulična prodaja živil, tudi mesnih izdelkov, ki se tako kot v marsikateri mesnici, ki več da na to, kar je mogoče razkazati v izložbi, kakor v prodajalni, cvrejo na soncu ...« Takšno podobo apokalipse zaostale, primitivne in umazane srbske prestolnice vztrajno razširja beograjski dopisnik Dela, uglednega dnevnika z najvišjo naklado v Sloveniji.1 Pozitivne novice niso novice, to že dolgo vemo, problematično pa je, če je skoraj vsak članek iz dneva v dan začinjen s stereotipi, z nepreverjenimi dejstvi, brez navajanja virov. (Zagotovo pa se prof. Manca Košir tukaj ne bi strinjala z uporabo besede članek v smislu žanra, saj mora slednji po definiciji vsebovati veliko dejstev in nasprotnih mnenj, kar za izdelke Petra Potočnika ne moremo trditi). Primerov pozitivnega ali pa vsaj korektnega poročanja je zelo malo, čeprav obstajajo. Začnimo pa z najbolj problematičnimi teksti, v katerih avtor navijaško, tendenciozno in brez prepotrebne novinarske distance zagovarja prav vsako potezo slovenskih gospodarstvenikov ali predstavnikov oblasti.

Dlake v jajcu, nizki udarci in nacionalni interesi
Zaradi vse večjega interesa in slovenskega vlaganja na srbskem trgu postajajo gospodarske teme vse bolj prisotne v Delu, in to ne le na gospodarskih straneh časopisa. Med poletnimi meseci (analiza zajema obdobje od 1. julija do 25. septembra) so se problematični naslovi večkrat znašli tudi na naslovnici Dela. Primer: Kdo je nahujskal delavce C Marketa? (22. 9.) Tudi sicer – najpogosteje na tretji strani – so bili naslovi daleč od korektnih. Uredniki in novinarji vedo, da je naslov t. i. teaser ali vaba, ki mora usmeriti pozornost bralca in ga prepričati, da bo prebral ves članek. Pa vendar, kaj reči o naslednjih rešitvah: Vlada proti Mercatorju, Srd srbske konkurence, Srbski protinapad za C Market, Protinapad države, Knjaza in Divca. Se je vojna začela ali se šele pripravlja? Če že morajo biti naslovi udarni, poglejmo podrobneje še nekaj reprezentativnih citatov iz tekstov, ki jih avtor ne utemelji z dejstvi, viri ali dokazi: »... s skladom se je država na neprimeren način vmešala v lastninjenje največje srbske polnilnice mineralnih vod ...«; »... neuradno smo slišali, da so propadli vsi poskusi pri oblikovanju srbskega konzorcija za prevzem C Marketa in da je edini resni kandidat slovenski Mercator. Če zaradi nedefiniranih nacionalnih interesov spet kdo v Mercatorjevi ponudbi ne bo našel kakšne pomanjkljivosti, da ne rečemo dlake v jajcu«; »… nizki udarci generalnega direktorja C Marketa Slobodana Radulovića, ki je pozval delničarje C Marketa, da podjetje obvarujejo pred ‘poceni razprodajo Slovencem, ki na srbskem trgu /.../ želijo samo prodajati svoje blago, mlade delavce spremeniti v poceni delovno silo, stare pa odpustiti ...«; »… ni nam uspelo izvedeti, kdo jih je nahujskal proti Mercatorju, med protestniki pa smo videli pražnje oblečene poslovodje, ki so bržkone na ukaz uprave C Marketa uravnavali potek protestnega zborovanja ...«; »… ‘Ne damo Srbije Slovencem,’ je prek svojih delavcev prvemu človeku Mercatorja Zoranu Jankoviću sporočil njegov kolega iz C Marketa Slobodan Radulović«; »… v ozadju so t. i. nacionalni interesi, ki so povsem nepotrebno in nezakonito prevladali pred dnevi…«; »… Zoran V pravzaprav edinem komentarju o dogajanju v gospodarstvu z naslovom Naš, balkanski biznis (predhodne trditve, ocene in stališča je avtor posredoval kar v »navadnih« poročilih) pa najdemo bistvo Potočnikove drže: »Na oblasti je manjšinska vlada, ki za vsako pošteno namero olastniniti kako večje podjetje s tujim kapitalom vidi nečiste, da ne rečemo sovražne namene.« »Tudi zato se vprašamo, zakaj vodstva slovenskih družb in podjetij tako zanima kapitalski trg na Balkanu, kjer se tudi civilna uprava ZN na Kosovu /.../ obnaša po balkansko.« Tukaj pa se zgodba še ne konča. Viri v Potočnikovih poročilih nastopajo zelo redko. Najbolj pogosta, če se jih kakopak sploh omenja, sta radio B-92 in njegova spletna stran, ki vsebuje tudi mnenja bralcev o posameznih vesteh, tako da avtorju ni treba delati ankete na ulici, in pro-Koštuničev Blic kot najzanesljivejši glasnik vladnih stališč. V »škandalih«, ki spremljajo slovensko gospodarsko invazijo na revni srbski trg, da se izrazim v avtorjevem slogu, pa so viri navedeni le v člankih, ki jih je pripravil s kolegicama iz gospodarske redakcije Dela Boženo Križnik in Vanjo Tekavec. Edino v duetu Potočnik (ali pa morda prav onidve?) uporablja oz. navaja uradne vire, kot je, na primer, srbska komisija za vrednostne papirje. Njen predsednik Milko Štimac pa je v Potočnikovih poročilih dobil besedo šele 29. septembra (po celem poletju besedne vojne), in sicer v trenutku, ko je prišel v Slovenski poslovni klub v Beogradu (deluje pri tamkajšnji pordužnici Gospodarske zbornice Slovenije) pojasniti stališča v zvezi s prodajo Knjaza Miloša. Novinarju se je ponudil na »krožniku« – bilo je treba samo priti na beograjsko GZS, toda nekdo drug je prepričal Štimca, da je javno spregovoril o težavah. Drug takšen primer je pogovor z Jožkom Čukom ob njegovem obisku Beograda, ki je bil prav tako objavljen šele 16. septembra: »Gospodarsko sodelovanje je uspešno, če poteka po dvosmerni cesti, mi pa nočemo enostranskih poslov, temveč partnerski odnos,« citira Potočnik Čukovo pomirljivo izjavo po treh mesecih gospodarske vojne. In tako v medijski prostor, nabit s čustvi, po dolgem razpihovanju razgretih izjav vendarle prinese vsaj nekaj umirjenih tonov. Ne trdim, da mora dopisnik iz Beograda klicati predstavnike GZS v Ljubljano, ampak bi to namesto njega morala storiti gospodarska redakcija Dela. Če strnem: pomenljivo za celotno Potočnikovo poročanje je popolna identifikacija z interesi slovenskega gospodarstva ali države. Dokler so razmere za njih neugodne ali nenaklonjene, so tudi zanj, ko pa se »oblaki« razidejo, Potočnik poroča popolnoma drugače kot pred »spremembo«. Tako je, na primer, ob obisku ministra Vajgla v Kosovu ob odpiranju slovenskega urada za sodelovanje z Unmikom zapisal, da je afera z borovničastim nektarjem pospešila odpiranje slovenskega predstavništva na Kosovu. Ob tem je zapisal tudi, da je »posredovanje diplomacije v enem dnevu rešilo problem, da ga na Kosovu ni več čutiti«. Četudi za hip odmislimo poročanje o gospodarskih temah, prav podoben slog poročanja opazimo tudi pri drugih, t. i. lahkih poletnih temah. Z eno besedo bi ga lahko opisala kot vzvišen. Najboljši primer za to je tekst o olimpijskih igrah in srbskih cestah z naslovom Zanimiva, a draga pot v Atene, v katerem avtor ugotovi, da je potovanje »še dokaj normalno, tu in tam tudi prijetno«, čeprav so »povsod nekakšne omejitve«. »Ponekod so si prometni strokovnjaki nerazumne omejitve kar izmislili,« ugotavlja Potočnik.

Svetle izjeme
Sicer obstajajo tudi primeri pozitivnega ali pa vsaj ne negativnega poročanja iz Beograda – ob napovedi podpisa socialnega sporazuma med državama, sodelovanju železnic ali ob izjavah srbskih politikov, ki pozdravljajo slovenske nakupe srbskih podjetij. A tudi pozitivni primeri kažejo na Potočnikov refleks, da a priori brani vse, kar je slovensko. Pri drugih dopisnikih Dela tega ni opaziti. Še več – poročanje iz Zagreba, Moskve, Dunaja ali Washingtona je veliko bolj umirjeno in argumentirano. Ker imam sama dopisniške izkušnje, vem, kako težko je ustreči zahtevam in željam različnih redakcij znotraj iste medijske hiše in se prilagoditi tempu, ki ga diktirajo sami dogodki, ter pravočasno in kakovostno poročati iz tuje države. Kot one man band, oddaljen od matične redakcije, je težko »igrati«, najti prave sogovornike in preverjene vire, pripravljene za izjave. A tukaj gre žal za to, da moj beograjski kolega tega niti ne poskuša. In to je narobe. Dopisnik, ki je po besedah odgovornega urednika Dela Darijana Koširja najbolj bran dopisnik časopisa, si tega ni bi smel privoščiti. Pa tudi medijska hiša, ki se ima za resno, ne. Če bi želela biti cinična, bi lahko tole analizo končala s trditvijo, da je poročanje Petra Potočnika »balkansko«. A to ni res. Je preprosto neprofesionalno.

1 Analiza pisanja Delovega dopisnika Petra Potočnika zajema obdobje od 1. 7. do 25. 9. 2004.

izpis

Sanja Prelević

O Črni gori črno …
Iz analize člankov je razvidno, da dopisnik v svojih tekstih redko objavlja in uporablja uradne vire informacij. Svoje teorije, komentarje in opažanja v glavnem kroji na podlagi pisanja črnogorskega tiska.
»Sem naročnik časopisa Delo in redno spremljam pisanje dopisnika Branka Jokića. Izbira tem je precej zanimiva, njegova besedila vselej preberem, a kar vedno znova zbode v oči, je, da vsako njegovo besedilo prikazuje Črno goro v negativni luči,« nam je na vprašanje o tem, kaj si misli o pisanju dopisnika Dela iz Črne gore, odgovoril Ljubljančan Matija Lepša. »Če bi se odločala na podlagi pisanja Dela, se nikoli ne bi odločila preživeti počitnic v Črni gori,« dodaja Barbara Oprečkal, ki je 14 dni letošnjega poletnega dopusta preživela na Budvanski rivijeri. Na uredništvu Dela smo neuradno izvedeli, da so besedila dopisnika iz Črne gore med najbolj branimi. Konkretnih podatkov, kakšni so komentarji in pripombe, ki bi jih uredništvo Dela utegnilo dobiti v zvezi s pisanjem Branka Jokića, nam na uredništvu niso povedali. Na naša vprašanja nam je Damijan Slabe, urednik rubrike Svet v Delu, odgovoril, da je »smešno spraševati po čem takem ...« Avtorica te analize se s tem ne strinja. Če spremljamo pisanje dopisnika iz Črne gore (isti avtor pokriva tudi Makedonijo), brez težav ugotovimo, da v zadnjih treh mesecih avtor ni objavil niti enega samega besedila, v katerem bi opisal kakšno pozitivno spremembo te dežele v tranziciji. Analiza kaže, da avtor v svojih tekstih redko objavlja in uporablja uradne vire informacij. V glavnem avtor Branko Jokić kroji svoje teorije, komentarje in opažanja na osnovi pisanja črnogorskega tiska. Najpogosteje so njegove teme prevzete iz medijev, pri tem uporablja tiste dele in teme že objavljenih besedil, ki mu gredo najbolj »na roko«, da bi iz njih sestavil različne teze (pogosto gre za prave teorije zarote), ki jih običajno kar sam postavlja, razlaga in ne preveč prepričljivo argumentira. Izjemoma sta v besedilih zastopani dve plati zgodbe. Navadno Jokić uporablja fraze »govori se, piše se, sliši se, nekateri analitiki pravijo, javnost misli« ipd. Tekste iz trimesečnega obdobja med 20. junijem in 20. septembrom 2004 lahko po obravnavanih temah razdelimo na štiri dele: politične, turistične, gospodarske in »razvedrilne«.

Neresnice za lahkotne novice
V sklopu »razvedrilnih« tem najdemo tudi besedili »Lagodno življenje brez dela« – o črnogorski lenobi (Delo, 6. 7. ) in o vzgojnem kadilskem zakonu (Delo, 3. 8.). V prvem tekstu novinar brez vsakega konkretnega podatka razglablja, kako mladi v Črni gori ničesar ne delajo in živijo zgolj na račun staršev. Opisuje polne letne vrtove lokalov, ki so, objektivno gledano, po videzu in atmosferi popolnoma primerljivi z lokali v katerem koli drugem mestu po Evropi. »Da mladi zares počivajo, ne le dopoldne, ampak kar do poznih popoldanskih ur, je opaziti v vsakem črnogorskem mestu. Ponoči napolnijo terase, ter druge gostinske lokale, kjer se ob glasbi in pijači zabavajo do poznih nočnih oziroma do najzgodnejših jutranjih ur, podnevi pa spijo.« Nato nadaljuje: »V improviziranih trgovinah (?!) je videti predvsem starejše – matere in očete, dokler mladi slabo ali nikakor ne delajo.« Svojih trditev avtor ne utemelji s konkretnimi številkami – izgovarja se, da takih statističnih podatkov ni na voljo. To z vidika objektivnosti pomeni, da če v reportaži ni niti enega imena, institucije ali anketiranca (namesto tega nam postreže s šalo o črnogorski lenobi), lahko celotno zgodbo razumemo zgolj kot subjektivno dojemanje posameznika. Taka zgodba bi lahko ali celo izključno sodila v rubriko Pisma bralcev. Dopisnik Jokić uporablja podatke, ki niso resnični; tega povprečni slovenski bralec seveda ne ve. V besedilu »Med najbogatejšimi in najrevnejšimi hkrati« (Delo, 30. 6.), v katerem govori o samohvali kot značilni lastnosti Črnogorcev, navaja podatek, da je »skoraj 20 odstotkov Črnogorcev, med njimi večina žensk – nepismenih«. Ta podatek ni točen. Po rezultatih popisa iz leta 1991 je bilo nepismenih 5,9 odstotkov Črnogorcev, po še vedno neuradnih podatkih letošnjega popisa prebivalstva pa se je to število povišalo na 6,5 odstotka prebivalstva Črne gore.

Grozljivka za potencialne turiste
Vzrok za besedilo »Morilci z gliserji« (Delo, 17. 8.) je smrt potapljača, ki ga je povozil voznik gliserja. Jokić nadaljuje s trditvami, da na črnogorski obali vlada panika med gosti, ker je ta nesreča že četrta svoje vrste v zadnjih dvajsetih dneh. Pri tem se avtor ne zadržuje pri vzrokih ali pojasnilu prejšnjih nesreč, ki so prav tako lahko posledica nesrečnih okoliščin, temveč nadaljuje: »Brezobzirni vozniki, ki pogosto nimajo niti izpita za vožnjo s čolnom niti ustreznih dovoljenj, pa se še vedno izživljajo s hitrimi čolni, skuterji. /…/ Na veliko razkazujejo nasilnost in divjaštvo (nekateri tudi pod vplivom alkohola in drog) /…/. Medtem ko kopalci bežijo, se spotikajo in kričijo od groze, se ‘športniki’ očitno dobro zabavajo.« Sledi filmska srhljivka, oprostite – pisanje dopisnika Dela. »Ko gre za nevarne gliserje, so obiskovalci črnogorskega primorja še posebno prestrašeni zaradi zgodbe (?!), da je med vozniki gliserjev menda moški, ki namenoma išče in ubija osamljene plavalce, ki so se preveč oddaljili od obale.« Na koncu teksta avtor poudari, da zgodba ni povsem izmišljena. Zaključi z dejstvom, da je neki moški, voznik gliserja, pred časom ubil D. T. iz Budve, ki je plaval nedaleč od obale, in da kljub dobremu opisu gliserja in njegovega voznika policijska preiskava še ni našla povzročitelja. S tem je zaokroženo vse avtorjevo prizadevanje za podajanje uradnih podatkov, ki bi jih bil v omenjenem primeru zaradi velike teže teme in pomena, ki mu ga je sam prisodil, vsekakor dolžan poiskati pri pristojnih institucijah. V besedilu »Na obali več zidarjev kot turistov« se novinar ukvarja s črnogorskimi turističnimi razmerami; ugotavlja, da »že zdaj je mogoče predvideti, da letošnja turistična sezona v Črni Gori ne bo kdove kako uspešna«. Nadaljuje s kritiko cestne infrastrukture, umazanije, kritizira stare hotele, pomanjkanje vode, visoke cene in neprijaznost domačinov. Navaja podatek, da »v Črni gori odvržejo ljudje vsak dan okoli 40.000 kubičnih metrov smeti, večinoma na neurejena odlagališča ...« Pri tem zaman iščemo informacijo, da je pred omenjeno turistično sezono – po več letih priprav in najav – začela delovati prva deponija smeti v Črni gori, na kateri se po evropskih standardih reciklirajo odpadki z večjega dela obmorskih mest. Lahko bi rekli, da je to bistveni podatek za takšno zgodbo ... Ali bi lahko vsaj bil ... Jokić, čeprav morda tudi nezavedno, s svojim negativističnim pisanjem lahko zelo vpliva na izoblikovanje negativne podobe potencialnih turistov o Črni gori. Vsekakor se vsem vceplja tudi občutek, da v Črni gori niso pretirano dobrodošli: »Tukajšnji gostitelji na različne pripombe dokaj predrzno odgovarjajo, češ da so slovenski (pa tudi vsi drugi) turisti preveč zahtevni ...«

Edini nesumljivi – Slovenci
Do Slovencev (to je do neke mere pričakovano in logično) ima obravnavani dopisnik poseben odnos. Tako v tekstu »Luksemburžan zasluži več kot sto zaposlenih« (Delo, 6. 9.) piše o investitorjih, ki prihajajo na Balkan, »prepričani, da so balkanske države raj za pranje denarja«. Naprej opisuje delo direktorja mlekarne v Beranah (ki je iz Luksemburga), poslovanje Grka v naftni družbi Jugopetrol iz Kotorja, piše o potencialnih investicijah »sumljivih Rusov« v neke objekte po mestih Žabljak in Budva. Skratka, vsi so označeni v bolj ali manj sumljivem kontekstu, razen slovenskih poslovnežev, ki jih omenja mimogrede in precej nejasno (»nekateri »slovenski Črnogorci« so prav tako zaslužili veliko več kot kateri koli strokovnjak v Sloveniji, poleg tega se jim je povečal ugled, ker so te posle razglašali kot »naložbe desetletja«). To je bolj ali manj vse, kar lahko v tem besedilu izvemo glede Slovencev, čeprav bi bralec utegnil pričakovati precej več, glede na to, da so po vloženem denarju slovenska podjetja med tujimi investitorji daleč na prvem mestu. V Delu, 12. 9., v najbolj navadni in enostavni novici, Jokić ne more brez svojih enostranskih opazk in obrambe Slovencev. Pri poročanju o prijetju slovenskega državljana v Baru zaradi tihotapljenja velike količine cigaret navaja izjavo direktorja carine, ki pravi, da gre za največjo količino zaplenjenih cigaret v zadnjem času. Šesti in zadnji stavek v članku je takšen: »Vendar pa je le malo verjetno, da je ta podatek točen in da je carinska služba zadnja leta tako skrbno opravljala svoj posel.« Slavi, seveda, Jokić.

Afera Fructal in teorije zarote
Jokićev »objektivni« odnos do Slovencev je najbolj očiten v člankih o »aferi Fructal« glede prepovedi prodaje borovničevega soka z večjim deležem radioaktivne substance od tiste, ki jo dovoljujejo zakoni Srbije in Črne gore. O tej aferi je Jokić napisal kar sedem besedil. V njih podrobno opisuje hajko, ki so jo izvajali proti Fructalu v Črni gori. Navaja, da so »to afero širili črnogorski in beograjski mediji, zdravstvene oblasti niso zamudile nobene priložnosti, da jo vsakič znova pogrevajo«, in da so »črnogorski mediji so zagnali velik hrup«, piše Jokić, čeprav ta tema ni bila manj prisotna v slovenskih medijih. Dopisniku Dela afera Fructal, ne da bi se obremenjeval z omembo izvora informacij, služi za tezo, ki jo pozneje ponovi v drugih besedilih: »Prihodnje dni se bo videlo, ali je to povezano z domnevnim načrtovanjem prepovedi uvoza mleka (največ ga uvozijo iz Slovenije).« (Delo, 23. 7.). »Najbrž ne bo nihče kdove kako presenečen, če bo v kratkem izbruhnil ogorčen boj proti mleku, mlečnim izdelkom in suhomesnatim izdelkom iz Slovenije«. (Delo, 16. 8.). Na podlagi izjave direktorice podgoriškega centra za ekotoksikologijo Ane Mišurović, »da v Črni gori ne potrebujejo tujih sokov, saj imajo dovolj svojih«, Jokić razvija teorijo, da se v ozadju afere skriva kampanja proti uvozu hrane v Črno goro. Druga, nič manj »resna« teorija, govori o tem, da so afero izzvali srbski proizvajalci, da bi s tržišča izrinili konkurenčni Fructal. Nadaljuje: »Edina hrana, ki je nihče ne preverja, prihaja iz Srbije … Črnogorske trgovine so polne srbskih izdelkov. Čeprav jih zasebniki pogosto pridelujejo v zasebnih improviziranih obratih ali zadrugah, ki niso usposobljeni za takšno proizvodnjo, teh živil nihče ne preverja.« To je zaključek enega od besedil, ki se konča ravno v trenutku bralčevega pričakovanja, da bo avtor za tako drzno teorijo našel utemeljitev v obliki izjave kakšne kompetentne osebe za to področje ali odgovora na zastavljeno vprašanje pristojni osebi. Lahko je tako, kot pravi Jokić, ni pa nujno tako. Dejstvo je, da se na meji med Srbijo in Črno goro ne opravljajo podrobni carinski pregledi, vendar pa je precej manj verjetno, da so na policah trgovin izdelki, ki jih ne bi preverile številne inšpekcijske službe. Jokić to tezo kot »nedvomno resnico« uporabi vsakič, ko je govora o ogroženih interesih Fructala. Kljub temu da je javnost podrobno obveščal o številnih podatkih o merjenju, neusklajenih standardih, vračanju soka v Slovenijo ipd., je Jokić »pozabil« omeniti zavajanje pristojnih iz Fructala (dejstvo je pozneje izzvalo plaz negodovanja v črnogorskih medijih, op. a.), da so borovnice uvožene z Nizozemske (kar sicer drži), vendar pa izvirajo iz Ukrajine in baltskih držav; to so v Fructalu priznali šele pozneje. Afero s Fructalom Jokić omenja tudi pozneje v članku o poslovanju slovenskega podjetja Era. Tekst je nastal zaradi vandalskega napada na prostore tega podjetja v Podgorici. Dopisnik podrobno navaja, kaj vse je bilo v napadu zlomljeno (mize, okno, vrata, stoli), nikjer pa ne navede, kolikšna je dejanska škoda. V besedilu ni nikakršnega vira, vseeno pa se mu zapiše: »Gotovo pa bo vse skupaj še bolj neprijetno, če se bo izkazalo, da gre za še en napad na tuje izdelke – tokrat proti navzočnosti slovenske trgovine ...« Na koncu naj na kratko omenim le še Jokićevo pisanje o političnih temah. Tukaj je zanimivo, da se, kadar piše o srbsko-črnogorskih odnosih, odločno nagiba na stran črnogorskih interesov (glede na Srbijo). S kritiko pa ne varčuje, ko piše o vladi, ali o osebi in delu, recimo premiera Djukanovića (»Premier Djukanović, tihotapec ali ne?« – Delo, 4. 7., ali pa »Djukanović napoveduje svoj odhod« – Delo, 21. 7.).

izpis

 S O R O D N E   T E M E

profesionalna etika in samoregulacija

Medijska preža
Andrej Pavlišič
Mediji ponovno gradijo legitimnost politike, ki so jo vstaje razgradile
Renata Šribar
Ženski vstop: Vstajništvo in spol v medijih
Jernej Rovšek
Zahteva, da se preveri in zagotovi integriteta tudi v medijski industriji
Renata Šribar
Premalo in preveč spola
Darja Kocbek
V medijih krizo razlagajo vedno isti ljudje
Blaž Zgaga
Izobčene vrednote
Jovanka Matić
Novinarji kot gibalo reform medijev*
Gregor Strojin
Megleni predlog neposrednih prenosov kazenskih obravnav
Alenka Arko
Opiranje na kodeks in zavedanje, da vplivamo na življenja ljudi
Boris Vezjak
Politična pristranost medijev in njena imputacija
Gojko Bervar
Morda smo imeli srečo: nauk posnemanja modelov samoregulacije v državah nekdanje Jugoslavije
Brankica Petković
Človekove pravice in mediji
Gorazd Kovačič
Medijska vaja hujskanja proti javnemu sektorju in socialni državi
Mirt Komel
Sektorji ali bojna polja
Sandra Bašić-Hrvatin
Odnos med mediji in politiko je »pokvarjen«
Simona Habič
Slovenija: Nizka ocena integritete medijev
Goran Ivanović
Hrvaška televizija in očitki korupcije
Goran Ivanović
Hrvaška: Mediji kot zavezniki korupcije
Snježana Milivojević
Srbija: Prvo in zadnje poročilo o medijih in korupciji
Ranka Ivelja
Kakor da mrtvi v medijih nimajo nobenih pravic
Renata Šribar
Regresija javnega diskurza o spolih, spolni usmerjenosti, starševstvu in družini
Renata Šribar
Portretiranje »levih« političark in potentnost desne politike
Janez Markeš
V čigavem imenu torej?
Grega Repovž
Gibanje 99 odstotkov ima sporočilo tudi za novinarje
Stefano Lusa
Čas tranzicije brez premisleka o novi vlogi novinarstva
Viktor Ivančić
Prodor v odlagališče demonov
Gojko Bervar
Bojan Kranjc: Rupel bo živi spomenik, Janković gostilničar
Mirko Lorenci
Trpki (po)smeh
Darinko Kores Jacks
Za hec? Ne se hecat'!
Andrej Pavlišič, Nikolai Jeffs
Nujnost radikalnih medijev
Andrej Pavlišič
Stavka, droben medijski eksperiment in možnosti novih medijev
Gregor Strojin
Javnost sodnih postopkov v zadevi Patria
Nenad Jelesijević
Medijske ukane levega kapitalo-parlamentarizma
Gorazd Kovačič
Je razlog za razredno zmedenost novinarjev v izobrazbi?
Sandra Bašić-Hrvatin
Medijska kriza? Udarec nameriti proti koreninam!
Nikolai Jeffs, Andrej Pavlišič
Neprofitno novinarstvo financirati iz javnih virov
Eva Vrtačič
Neslane internetne šale z veliko soli
Jernej Rovšek
Ali je sovražni govor sploh mogoče omejiti?
Sonja Merljak Zdovc
Samoregulacija spletnih medijev: kodeks, moderiranje in celostna registracija uporabnikov
Špela Mihevc
So situacije z mediji, ki bi jih želeli spremeniti
Erik Valenčič
Osebna izpoved skesanega dopisnika
Gojko Bervar
Ogledalo medijev
Saša Banjanac Lubej
Novinarji nismo mrhovinarji, če terjamo odgovore od institucij socialne skrbi
Sonja Merljak Zdovc
Novinarji nismo usposobljeni za odkrivanje zlorab otrok
Jernej Rovšek
Čas za soglasje o samoregulacijski obliki medijske industrije
Gojko Bervar
Nova praksa v novinarskem samoomejevanju
Dejan Jontes
Od psov čuvajev do čuvajev psov: Novinarstvo, tabloidizacija in moralna panika
Gorazd Kovačič
Otroške sanje vrhunskih športnikov in slovenska nacija
Sonja Merljak Zdovc
Novinar kot človek
Viktor Ivančić
Devet točk proti raziskovalnemu novinarstvu[1]
Sonja Merljak Zdovc
Novinarska zbornica
Saša Banjanac Lubej
Odgovornost novinarjev v vojni v nekdanji Jugoslaviji – Lustracija, sojenje ali pozaba
Tomaž Klipšteter
(Ne)občutljivost medijev za varstvo zasebnosti
Ranka Ivelja
Pasti »konkretizacije in personalizacije« incesta
William Gore
Nesprejemljivost predlogov za vseevropski sistem urejanja medijske odgovornosti(1)
Daphne Koene
Na Nizozemskem vsak dan bolj cenimo dobro delovanje tiskovnega sveta(1)
Bojan Dobovšek, Jure Škrbec
Novinarji in korupcija
Sonja Merljak Zdovc
Preiskovalci ali razpihovalci: družbena odgovornost novinarjev, ki poročajo o družinskem nasilju
Matic Munc
Na dnu se srečata sociala in mediji
Dušan Rebolj
Ali je prav, da novinarji volijo?
Gorazd Kovačič
So mediji odločili volitve?
Gorazd Kovačič
Slovenski mediji o Kosovu – skozi prizmo velikih sil
Sonja Merljak Zdovc
ZDA: Za Amy Goodman je naloga novinarjev, da gredo tja, kjer vlada molk
Marta Gregorčič
Morebiti pa
Igor Vobič
Medosebna interaktivnost – redkost v slovenskem spletnem novinarstvu
Eva Vrtačič
Svoboda je suženjstvo
Rok Praprotnik
Resnica o vlogi novinarjev v aferi Patria
Ian Mayes
Samoregulacija informativnih medijev: pot do novega razmerja z bralci
Gojko Bervar
Novinarstvo: kaj je prav in kaj ne
Ian Mayes
Cena zgodbe iz prve roke
Ian Mayes
Senegal: oddaljena katastrofa
Ranka Ivelja
Časopisi zahtevajo transparentnost in odgovorno ravnanje od drugih, kaj pa glede tega naredijo sami?
Taja Kramberger
Afera Dreyfus in tiskani mediji
Tanja Petrović
Spomin, izkušnja in raba jezika: primer Jugoslovanske ljudske armade
Lana Zdravković
Za antihumanizem človekovih pravic ali kdo dopušča dve plati enega sveta
Gojko Bervar
Združevanje ali cepljenje novinarskih moči
Gorazd Kovačič
Zunanjepolitično ali svetovno novinarstvo?
Julija Somrak, Aleš Zobec
Selekcija informativnih vsebin na televizijah
Jože Vogrinc
Ostanek sveta: kolateralna škoda poročevalskih rutin
Boštjan Nedoh
Antiintelektualizem in destrukcija javne razprave v medijih
Simón Tecco
Krivična in nevarna demonizacija novinarjev – Odgovor na članek Marte Gregorčič
Boris Vezjak
»Vroči stol« kot paradigma politično pristranske oddaje
Robert Bobnič
Nezdrava mitologija tv-oddaje Na zdravje!
Iztok Jurančič
Virus politične zarote v medijski diagnozi predsednika vlade Janeza Janše
Janez Polajnar, Marko Zajc
»Brcajo, rohne in škripajo z zobmi«
Aldo Milohnić, Eva Metlikovič
Hvala za trud, toda ostanimo raje pri dejstvih
Nika Nikolič, Danijela Tamše
Vloga medijev pri marginaliziranju avtonomnih družbenih gibanj
Gorazd Kovačič
Janez Markeš – Izstop iz sence
Sonja Zdovc
Nagrada Saharov sudanskemu borcu za človekove pravice
Gorazd Kovačič
Nežmahova rdeča nit
Marta Gregorčič
Izbrisani – Afirmacija revolucionarnih praks na političnem plakatu?
John Pilger
Svoboda pa prihodnjič
Sonja Zdovc
Brezplačniki
Uroš Blatnik
Vloga urednikov v množičnih medijih
Marta Gregorčič
O diktaturi medijev in kontrarevolucionarnih učinkih
Nina Djordjević
Medijske reprezentacije kosovske krize v letu 1999
Jurij Popov
O prostituciji in trgovini z ljudmi površno in senzacionalistično
Renata Šribar
Pornografizacija spolnosti
Mateja Boldin
Vsebine za odrasle, promocija za otroke
Brankica Petković
NMS – Naš mali svet
Kaja Jakopič
Big Brother: proizvodnja resničnosti
Igor Vobič
Je RTS Janeza Ujčiča res medij, najbolj v »javnem interesu«?
Julija Sardelić, Miro Samardžija, Ksenija H. Vidmar
Medijski spektakel o družini Strojan
Dejan Pušenjak
Ko je novinar na oblasti
Lucija Bošnik
Gaspari za guvernerja – Delo vs. Dnevnik
Andrea Kosenjak
Drnovšek in mediji
Renata Šribar
Škodljive vsebine na mobilnih telefonih
Renata Šribar
Zaščita otrok in mladoletnikov v noveli zakona o medijih
Ana Jud
Tabloid Direkt, orožje posameznikov
Sonja Merljak
O samocenzuri, cenzuri in ustrahovanju
Britanski multikulturalizem, samoregulacija in mediji
Vili Einspieler
Ključnega pomena je učinkovitost samoregulacije
Neva Nahtigal
Ni samo regulacija
Lana Zdravković
Medijska slika delavskih demonstracij
Aldo Milohnić, Eva Metlikovič
Narisani izbrisani
Renata Šribar
Oglaševanje časopisa Direkt - Nemoč regulacijskih orodij
Brankica Petković
Bi lahko zdaj ustanovili tiskovni svet v Sloveniji?
Brankica Petković
Raznovrstnost tiskovnih svetov v Evropi
Brankica Petković
Družba se spreminja in z njo tudi meje sprejemljivega v medijih
Ben Wilson
Nuja samoregulacije v finančnem novinarstvu
Gojko Bervar
Svoboda in odgovornost
Renata Šribar
Destruktivno razmerje med feminizmom in mediji
Vlasta Nussdorfer
Kje so meje medijskega poročanja o kaznivih dejanjih?
Maks Kaš
Ponuditi bralcu, kar bo kupil
Sonja Merljak
Ko so novinarji v moralnih dvomih
Kaja Jakopič
Realna televizija kot laboratorijski eksperiment
Majda Hrženjak
»Materinstvo in kariera« kot oglasna priloga
Tanja Taštanoska
Pravica do imena, do jezika in do medija
Iztok Šori
Medijska percepcija smrti Olene Popik
Boštjan Nedoh
Neoliberalizem kot izhodišče medijskega diskurza o delu
Tomaž Dimic
Ali lahko kupiš prispevek v elektronskem mediju posebnega pomena?
Saša Banjanac Lubej
Dopisniki kot bojevniki za nove slovenske trge
Sanja Prelević
O Črni gori črno …
Sonja Merljak
Mediji in travmatični dogodki
Zlatko Skrbiš
Avstralija: Zaliv Guantanamo in politika avstralske pripadnosti1
Nika Susman
Francija: Kako nadaljevati poročanje iz Iraka?
Branka Bezjak, Matija Stepišnik
Tiranija "radovednosti"
Matija Stepišnik
Kaj sploh lahko štejemo za novinarstvo?
Jernej Rovšek
Nihalo se je od svobode izražanja obrnilo v prid varstvu zasebnosti
Renata Šribar
Simobilove prsi in Severinin video
Janez Tekavc
Odškodninska odgovornost novinarja
Primož Krašovec
Zakaj so mediji nujno nevtralni in kaj je s tem narobe?
Gojko Bervar
Kdaj varuh poklicne etike na slovenski javni radioteleviziji?
Sonja Merljak
Časopisni ombudsmani – da se sliši glas bralcev
Sabina Žakelj
Samoregulacija oglaševanja
Nina Nagode
Prikrito oglaševanje v slovenskem tisku
Maks Kaš
Proizvodnja javnega jezika – Mi o Romih
Primož Krašovec
Mediji, propaganda, manipulacija, zarota
Brankica Petković
Medijski linč – Domnevni posiljevalec osumljen, obtožen in obsojen
Urška Mlinarič
O silhueti džamije in trpljenju Slovencev
Gorazd Kovačič
Izbrisani prikazani kot problem, ne kot oškodovanci
Lea Širok
Medijska slika odstopa italijanskega poslanca v slovenskem parlamentu
Matej Kovačič
Zmago Jelinčič na RGL
Sandra Bašić-Hrvatin
Delo in izbrisani: kdo »zlorablja« medijski prostor?
Vladislav Stres
Preverjeno prevaran
Jaka Repanšek
Kraja avtorskih del: avtorji lajajo, karavana gre dalje
Gojko Bervar
Velika Britanija: Prenova pritožne komisije za tisk?
Gojko Bervar
V zapor zaradi klevete?
Gojko Bervar
Mediji vzbudijo strah, politiki zahtevajo višje kazni
Rok Kajzer
Klevetanje in praksa Novinarskega častnega razsodišča
Neva Nahtigal
»Obrekovalci« pred Evropskim sodiščem
Marta Gregorčič
Medi(k)alije o Živem ščitu
Alenka Kotnik
Poročanje o Iraku: "Naši lepo napredujejo"
Matevž Krivic
Mediji o izbrisanih
Tonči Kuzmanić
Potrošniška ali kapitalska suverenost
Mojca Pajnik
Polarizacija prostitucije: biznis ali javna nemorala
Olga Cvetek
Nasilje v medijih - da ne zatiskamo oči
Nikola Janović
Balkan v podobi
Simona Bandur
Mit o Balkanu v poročilih o umoru Đinđića
Barbara Bizjak
Antiintelektualizem v prispevkih o kulturi
Neva Nahtigal
Pravila brez nadzora
Sonja Merljak
Interni etični kodeksi v medijih
Neva Nahtigal
Sistemi medijske odgovornosti v Sloveniji
Claude-Jean Bertrand
Odličen kodeks, toda …
Claude-Jean Bertrand
Pregled sistemov medijske odgovornosti
Gojko Bervar
Novinarska etika v arabskih državah: tako daleč, a tako znano
Dušan Rebolj
Nianse nasilja: ulovimo in ubijmo Billyja Raya Cyrusa!
Suzana Žilič-Fišer
Urad za komunikacije – nov medijski regulator v Veliki Britaniji
Urša Chitrakar
Ko javna osebnost laže
Saša Bojc
Koregulacija medijev v Evropi – naslednja epizoda Velikega brata iz EU?
Neva Nahtigal
Ombudsmani, največji samotarji z najvišjimi cilji
Novi kodeks slovenskih novinarjev
Peter Jančič
Kako je nastal novi kodeks novinarske etike?
Marko Milosavljević
Zakaj je dobro, da je ukinjena avtorizacija intervjuja
Peter Frankl
Ples ene pomladi?
Boris Vezjak
Primer Petek: simptom zloma medijske avtonomije
Brankica Petković
Kaj smejo početi novinarji?
Gojko Bervar
So-regulacija na pohodu?
Brankica Petković
Kdo se noče pogovarjati o tiskovnem svetu?
Lucija Bošnik
Po čem sta Zahović in Katanec?
Renata Šribar
Nezgode s spolom
Mojca Pajnik
Kaj je ekstra v oddaji Ekstra magazin?
Dragan Petrovec
Poročanje o spolnih zlorabah
Barbara Šurk
Sovražijo novinarje
Aldo Milohnić
Oglaševalska pornografija na Kanalu A in POP TV
Karina Cunder
Delo po novem restriktivno pri oglaševanju vročih linij
Petra Šubic
Pritisk Porsche Slovenija na Delo
Nika Deu
Spoštujemo zakonodajo
Igor Ž. Žagar
Pet minut za (novinarski) suspenz
Gojko Bervar
Kako deluje nemški tiskovni svet?
Grega Repovž
Iskanje lastne pasti
Matthew A. Killmeier
Mobiliziranje ameriške javnosti
Sonja Merljak
Si Američan ali novinar
Zoran Kanduč
Srhljiva ideološka sporočila vojne proti terorizmu
Rastko Močnik
Posredna propaganda
Saša Bojc
Pri Fairu se sprašujejo, kaj sploh je terorizem
Rok Kajzer
Kakovostno, hitro, cenejše
Brankica Petković
Pobuda za ustanovitev tiskovnega sveta v Sloveniji
Borut Bernik Bogataj
Novinarji ne poznajo svojih pravic
Branko Maksimovič
Vrste znanih novinarjev ni v DNS
Gojko Bervar
Kdo je izgubil ugled – društvo ali novinarji?
Grega Repovž
Profesionalizacija je nujna
Roman Kuhar
Tabloidna metaforika v črni kroniki Dela – Drugič
Barbara Bizjak, Barbara Kelbl, Alenka Veler
Modeli tiskovnih svetov
Gojko Bervar
Kdaj bomo ustanovili medijski svet v Sloveniji?
Branko Čakarmiš
Samoregulativni korak slovenskih televizij
Cene Grčar
Beseda velja
Barbara Bizjak
So novinarji podkupljivi?
Špela Šipek
Skaggsova »lekcija« za novinarje
Jaka Repanšek
Svoboda tiska in pošteno sojenje
Janez Tekavc
Medijsko sojenje
Vlado Miheljak
Zloraba v »piarovske« namene
Suzana Tratnik
Kot da prvič slišijo za pravice homoseksualcev
Branko Maksimovič
Ustreznejši bi bil medijski svet
Zoran Medved
Najprej ustanovimo varuha medijskih pravic
Rajko Gerič
Kdo potrebuje tiskovni svet - mediji ali javnost?
Matea Verhovčak
Vprašalnik o tiskovnem svetu
Matevž Krivic
Lastniški poseg v uredniško politiko?
Simona Zatler
Uredniška neodvisnost in ugovor vesti
Mojca Lorenčič
Novinarji pa, kot da so izgubili spomin
Nikolai Jeffs
Podoba Afrike v slovenskih medijih
Lord Wakeham
Globalni novinarski kodeks? Ne, hvala.
Zoran Medved
Nova pravila igre
Uroš Lipušček
Naj to postane notranja ustava
Rosvita Pesek
Strožja pravila za javno RTV
Matevž Krivic
Kdo bo bdel nad uresničevanjem kodeksa?
Sandra Bašić-Hrvatin
Pritožna komisija za tisk - Ljudem služi hitro in brez stroškov
Sandra Bašić-Hrvatin
Vladavina številk
Mojca Pajnik
Boj za vernike tudi z mediji
Jana Nadoh
Posilstvo v dokumentarni drami
Zoran Kanduč
Dramatizacija nasilja na televiziji
Roger Blum
Kdo naj bi nadzoroval medije?
Zoran Medved
Na razpotju
Diana Zajec
Za odličnost v novinarstvu
Ana-Marija Bosak
Zaščititi novinarstvo ali novinarje?
Mojca Širok
Medijske selitve
Boris Čibej
Prihodnost neke iluzije
Marjeta Doupona Horvat
Nedoslednost pri pisanju o Kosovu
Proti evropskem novinarskem kodeksu
Gojko Bervar
Komu koristi samoregulacija?
Sandra Bašić-Hrvatin
Novinarsko častno razsodišče v Sloveniji
Lord Wakeham
Svoboden tisk je odgovoren tisk
V službi javnosti - zaščita ranljivih
Robert Warren
Naše vodilo je resnica
Brian McArthur
Kodeks je del novinarske pogodbe o delu
Par-Arne Jigenius
Ne obstaja en sam evropski model
Alan Chastagnol
Želimo dekriminalizirati tisk v Franciji
Frank Cullen
Zastareli irski zakoni
Licence za novinarje
Lutz Tillmanns
Uspešnost samoregulacije v Nemčiji
Ronald Koven
Svetovna komisija za svobodo tiska
Posvet o samoregulaciji v Saarbrücknu
Borut Mehle
Konkurenčna klavzula po slovensko
Borut Cajnko
Pravila novinarjevega delovanja
Gašper Lubej
Naj bi, menda, govori se...
Polona Križnar
»Pa še kaj lepega o meni zapiši.«
Sonja Merljak
Neupravičene in odvečne zahteve
Tonči Kuzmanić
Holmec: zmaga slovenskih timokratov
Gregor Fras
Riba, imenovana Zofa
Darja Zaviršek
Benettonova telesa
Sandra Bašić-Hrvatin
Trideset let pozneje
Mojca Lorenčič
Mediji o spolnem zlorabljanju
Saša Banjanac Lubej
Zaupniki, strokovnjaki ali preusmerjevalci klicev?
Edo Pajk
Fotoblamaža
Sandra Bašić-Hrvatin
Višja matematika novinarske korektnosti
Sandra Bašić-Hrvatin
Primer Jonesboro
Suzana Žilič-Fišer
Zakaj potrebujemo nadzornika medijskih vsebin
Edo Pajk
»Poroča neki Otto Grum iz Prištine«
Katja Bašič
Ko mediji obmolknejo
Vito Flaker
Duševna bolezen kot novinarska raca
Saš Jovanovski
Razlike so bile v poudarkih
Edo Pajk
Sumljivi državljani
Goran Ivanović
Zgaga nikogaršnja zmaga
Zavezujem se...
Aidan White
Novinarji so del družbe
Branko Podobnik
Boj za zaupanje bralcev
Edicija MediaWatch
Brankica Petković, Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić, Iztok Jurančič, Marko Prpič, Roman Kuhar
Mediji za državljane
Roman Kuhar
Medijske podobe homoseksualnosti
Dragan Petrovec
Mediji in nasilje
Gojko Bervar
Svoboda neodgovornosti
Matevž Krivic, Simona Zatler
Svoboda tiska in pravice posameznika
Novinarski večeri
21.11.2005
David Brindle, Ervin Hladnik-Milharčič, Stephen Whittle, Mojca Menart
Vloga medijev v večkulturni družbi
04.03.2004
Peter Preston, Darijan Košir
Kaj dela odgovorni urednik?
22.10.2003
Ilinka Todorovski, Aleksander Stanković, Bruno Lopandić
Hrvaška in Slovenija v medijskem ogledalu
05.12.2002
Serge Halimi, Rastko Močnik
Novinarji – čigavi psi čuvaji?
04.09.2000
Gojko Bervar, Claude-Jean Bertrand, Roger Blum
Samoregulacija - up ali pokora sodobnega novinarstva
24.09.1998
Paul Johnson, Darijan Košir
Kaj je novica dneva?
08.05.1998
Joey Skaggs
Kako naplahtati novinarje? Drugič.
24.03.1998
Velimir Veka Ilić, Igor E. Bergant
Šport. Kaj so ti storili!
04.12.1997
Rick Thompson
Nasilje v medijih
25.04.1997
Joey Skaggs
Kako naplahtati novinarje
Omizja
22.04.2008
Zdenka Čebašek Travnik, Uroš Slak, Alma M. Sedlar, Elizabeta Zorman, Zoran Pavlovič, Liana Kalčina, Brankica Petković, Kristina Plavšak Krajnc
Omizje: Poročanje medijev o otrocih
12.10.2006
Brankica Petković, Marko Prpič, Rajko Gerič, Darja Zgonc, Jože Vogrinc, Tomaž Perovič, Roman Kuhar, Jani Sever, Ahmed Pašić, Mitja Blažič, Ksenija H. Vidmar, Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić, Iztok Jurančič, Lou Lichtenberg, Granville Williams, Božo Zorko, Branko Grims, Rina Klinar
Mediji za državljane
02.02.2006
Boris Bergant, Vili Einspieler, Ranka Ivelja, Neva Nahtigal, Admir Baltić
Mediji, samoregulacija in multikulturalizem
18.09.2003
Suzana Tratnik, Tatjana Pirc, Katarina Stojanović, Jani Sever, Gorazd Suhadolnik, Miha Lobnik, Marko Milosavljević, Roman Kuhar
Mediji in homoseksualnost
15.05.2003
Ivan Pal, Sandra Bašić-Hrvatin, Marjan Bauer, Uroš Šoštarič, Tomaž Perovič, Vlado Miheljak
Nasilje, pornografija, mediji in poklicna etika
25.11.2002
Aidan White, Ian Mayes, Grega Repovž, Peter Jančič, Gojko Bervar
Samoregulacija in odgovornost medijev
mediji v vzhodni in jugovzhodni Evropi
Medijska preža
Zrinjka Peruško
Kaj je bilo narobe z reformami medijev v postsocialistični Evropi?*
Snežana Trpevska
Razdrobljenost trga v jugovzhodni Evropi in degradacija profesionalnega novinarstva*
Jovanka Matić
Novinarji kot gibalo reform medijev*
Tarik Jusić
Bosna in Hercegovina: Med stagnacijo in tranzicijo*
Judit Bayer
Nauki medijskih reform v srednji in vzhodni Evropi: Vsaka družba ima tak medijski sistem, kot si ga zasluži*
Brankica Petković
Zakaj primerjati reforme medijskih sistemov?
Saša Banjanac Lubej
Grški vstop na televizijski trg v Sloveniji: Nafta, ladjedelništvo, šport in mediji
Biljana Žikić
S skuterji do televizije:TV Pink Si – TV3 Pink – TV3 Medias
Rastko Močnik
Kaj je vse pomenil izraz »civilna družba«?
Lucio Magri
Revolucija na Zahodu*
Gojko Bervar
Morda smo imeli srečo: nauk posnemanja modelov samoregulacije v državah nekdanje Jugoslavije
Nikolai Jeffs, Andrej Pavlišič
Komunikacijski modeli mirovnih gibanj v bivši Jugoslaviji: avtentični in spregledani
Tanja Petrović
Tako evropsko
Goran Ivanović
Hrvaška televizija in očitki korupcije
Snježana Milivojević
Srbija: Prvo in zadnje poročilo o medijih in korupciji
Ana Frank
Turčija: Mediji kot žrtev zgodovinskih notranjepolitičnih bojev
Goran Ivanović
Ali je WAZ izgubil sapo na Balkanu?
Janez Polajnar
Vse dobro o mrtvih ljudeh, vse slabo o mrtvih državah
[1]
Goran Ivanović
»Krezubi trozubac« danes: kje so pristale tri nekdanje mladinske radijske postaje iz Ljubljane, Zagreba in Beograda?
Zoran Pusić
O sodbah, pričah in krivcih
[1]
Sandra Bašić-Hrvatin
Kronika napadov na hrvaške novinarje
Jovana Mihajlović Trbovc
»Jugosfera« pod televizijo Pink: od pozabe problematične preteklosti do povezovanja v potrošništvu in zabavi
Ines Kuburović
Slovenski mediji o volitvah v Bosni in Hercegovini: Utrjevanje podobe brezperspektivne države
Saša Banjanac Lubej
Maltretiranje bralcev z resnico
Tanja Petrović
Strokovnjaki brez spomina: Slovenija in »zahodni Balkan«
Ivan Čolović
Kaj bi Srbija v Evropi?[1]
Marko Zajc, Janez Polajnar
»Noseč to zapadno kulturo doli na slovanski jug«
Andrej Stopar
Rusija: »V tem primeru ste nas prehiteli!«
Gordan Malić
Hrvaška: Sodni dan neodvisnega časopisnega založništva
Stipe Ćurković
Hrvaška: Mediji, javnost in študentska zasedba fakultet
Kaja Jakopič
Hrvaška: Novinarji kot tarče
Saša Banjanac Lubej
Odgovornost novinarjev v vojni v nekdanji Jugoslaviji – Lustracija, sojenje ali pozaba
Viktor Ivančić
Hrvaška in Slovenija: Nacionalistična jugonostalgija
Sanja Prelević
Fikser – desna roka tujemu novinarju
Saša Panić
Feral Tribune: Ugasnil forum kritične javnosti
Saša Panić
Na silo izgnani s tako imenovanega medijskega trga
Predrag Lucić
Laku moć, voljena Hrvatska
Viktor Ivančić
1996: Kako je bil obrekovan Feral Tribune
Senad Pećanin
Bosna in Hercegovina: Klientelizem in mediji
Snežana Trpevska
Makedonija: Največje televizijske postaje v službi političnih obračunov
Milka Tadić Mijović
Črna gora: Mediji brez distance do vladajočih krogov
Lana Zdravković
Ante Gavranović: Medijska obratnica – Novi čitatelji traže drugačije novine
Boris Čibej
Demokratične čistke
Neva Nahtigal, Nena Skopljanac, Martina Valdetara
Desetletje za vključitev Romov (2005–2015)
Brankica Petković
Raznovrstnost tiskovnih svetov v Evropi
Lana Zdravković
O televiziji v srednji in vzhodni Evropi
Lana Zdravković
Link, revija za razvoj elektronskih medijev
Ksenja Hahonina
Ukrajina Oranžni preobrat
Toni Gabrić
ZaMirZINE
Saša Bojc
Poročilo Mednarodnega tiskovnega inštituta (IPI)
Dušan Rebolj
Mrtvi ilegalci in preplašeni ostali
Regionalna konferenca o koncentraciji lastništva v medijih
Mojca Planšak
FM@dia Forum 2004
Saša Banjanac Lubej
Dopisniki kot bojevniki za nove slovenske trge
Sanja Prelević
O Črni gori črno …
Vlasta Jeseničnik
Rusija: Laž in resnica o Beslanu
Ksenja Hahonina
Rusija: Od Nord Osta do Beslana
Ksenja Hahonina
Rusija: Primer informacijskega boja – poročanje o številu prebivalcev Čečenije
Sandra Bašić-Hrvatin
Kako WAZ pritiska na novinarje v jugovzhodni Evropi?
Boris Čibej
Rusija: Ponarejeni intervjuji in črni novinarski PR1
Dušan Rebolj
Tuji lastniki medijev v srednji in vzhodni Evropi
Saša Bojc
Regulacija medijskega lastništva v državah vzhodne Evrope
Petar Luković
Srbija: Polemika o soočenju s pretklostjo – Kdo bi še kopal po dreku?
Veran Matić
Srbija: Mediji in »zdravljenje« družbe – nerealna pričakovanja
Beata Klimkiewicz
Poljska
Od liberalizacije do stroge regulacije
Velislava Popova
WAZ osvojil bolgarski časopisni trg
Boris Rašeta
Štirinajst časopisov in distribucijska hiša
Dragan Novaković
WAZ v Beogradu
Petar Luković
Srbija - Povedati fašistu, da je fašist
Snježana Milivojević
Srbija - Molk ne zabriše preteklosti
Aleksandra Maček
Makedonija - Mediji kot "varuhi nacije"
Saša Banjanac Lubej
Hrvaška, Srbija - Konec ilegalnega uvoza tiska
Jasmina Popović
Ko novinarji čistijo stranišča
Zoya Dimitrova
Bolgarija - Preiskovalni novinarji, združite se
Gašper Lubej
Makedonija
Profesionalizem zamenjala etnična lojalnost
Ranko Vujović
Črna gora
Kako medije izmakniti državnem nadzoru
Goran Ivanović
Hrvaška
Nevihta nad Latinico
Tamara Spaić
Seksgate na srbski način
Ahmed Burić
Čigavo je Oslobođenje?
Lucija Bošnik
Novinarji, sodobni gladiatorji
Beata Klimkiewicz
Biti državen ali ne?
Peter Bajomi-Lazar
Cena za državno podporo
Kaja Jakopič, Saša Banjanac Lubej
V etru Nove Evrope
Jan Moláček, Petr Kopecky
Svet in generalni direktor – generatorja krize
Danail Danov
Upor na nacionalnem radiu
Damir Matković
HRT ostaja gospodar medijskega prostora
Peter Bajomi-Lazar
Državna televizija na kolenih
Tadej Labernik
Ukinitev sedanje Radiotelevizije BiH
Ahmed Burić
Reformo diktira mednarodna skupnost
Saša Andonovski
Predlog medijskega zakona kot skrivnost
Denis Latin
Soočenja okrog konkretnih problemov
Snježana Milivojević
Bila je to najbolj umazana kampanja doslej
Milan Milošević
Napovedi so bile točne
Beata Klimkiewicz
Neškodljiva parodija
Gordana Suša
Skozi gozd do nove televizije Srbija
Laszlo Seres, Barbara Bizjak
So javni mediji sredstvo vladanja?
Lucija Bošnik
Načrtno potiskanje v kaos
Snježana Milivojević
Kako uničiti javnost
Sandra Bašić-Hrvatin
Dosje o represiji
Ognjen Tvrtković
Analiza pisanja beograjske Politike
Remzi Lani
Pismo koordinatorju Pakta stabilnosti
Boris Rašeta
Kaj bo z državnimi mediji na Hrvaškem?
Beata Klimkiewicz
Medijski imperij Radio Maryja
Arturas Mankevicius
Ugled in uspeh gresta skupaj
Boris Rašeta
Brutalna akumulacija kapitala
Tatjana Mandić
Nadzorovanje in kaznovanje novinarjev
Gabor Holmai
Državni uradniki morajo prenesti kritiko
Senad Pećanin
Skrivanje za zasebnimi tožbami
Zlatan Karabegović
Razkrivanje nepravilnosti je brez odmeva
Sandra Bašić-Hrvatin
The Baltic Media Monitor
Hrvaške parlamentarne volitve 2000 - monitoring televizije
Dragan Bisenić
Kriza neodvisnega novinarstva v Srbiji
Vladan Mićunović
»Jeklena« kontrola državnih medijev
Miklós Sükösd
Največ tujega lastništva
Petio Zekov
Waz narekuje pravila bolgarskega časopisnega trga
Milan Šmid
Preizkusni poligon za deregulacijo medijev
German Filkov
Elektronski »bum« v makedonskih medijih
Alexandre Lévy
Smrt neodvisnega informiranja v Srbiji
Dragiša Drašković
Slovenija v očeh srbskih medijev
Brankica Petković
Komu vasi lepo gorijo?
Snježana Milivojević
Politično življenje Srbije v informativnih medijih
Sandra Bašić-Hrvatin
Hard-Core politika in X-rated mediji
Sandra Bašić-Hrvatin
»No Story, Sorry.«
Brankica Petković
Šola profesionalne solidarnosti
Sandra Bašić-Hrvatin
Republika
Veran Matić
Moč in smisel mreže sorodnih medijev
Edicija MediaWatch
Mitja Velikonja
Titostalgija
Novinarski večeri
22.10.2003
Ilinka Todorovski, Aleksander Stanković, Bruno Lopandić
Hrvaška in Slovenija v medijskem ogledalu
29.05.2003
Snježana Milivojević, Dejan Anastasijević
Srbski mediji po atentatu
19.06.2000
Jacek Žakowski, Tomaž Gerden
Vzhodno od "raja"?
18.04.2000
Veton Surroi, Jurij Gustinčič
Kosovo: so se za to borili?
17.02.2000
Velibor Čović, Uroš Lipušček
Dober večer, gospod predsednik
23.04.1999
Anna Zarkova, Mojca Širok
Kaj hoče ženska
10.11.1998
Senad Pećanin, Jani Sever
Politika z drugačnimi sredstvi
30.01.1998
Milka Tadić, Blerim Shala, Blanka Doberšek
Smrt velike Srbije
14.05.1997
Aleksandar Tijanić, Mišo Alkalaj
Novinarstvo in nacionalni interes