N O V O S T I
O   M E D I A W A T C H
R E V I J A   M E D I J S K A   P R E Ž A
o   r e v i j i
s e z n a m
junij 2013
december 2012
junij 2012
december 2011
maj 2011
december 2010
maj 2010
december 2009
maj 2009
december 2008
maj 2008
december 2007
maj 2007
december 2006
maj 2006
november 2005
maj 2005
november 2004
marec / april 2004
oktober 2003
marec 2003
december 2002
poletje 2002
zima 2002
poletje / jesen 2001
pomlad 2001
zima 2001
poletje-jesen 2000
pomlad 2000
uvodnik
kodeks rtv slovenija
novi zakon o medijih
analize medijskega poročanja
raziskovalno novinarstvo
intervju in avtorizacija
varstvo novinarjevega vira
katoliška cerkev in mediji
otroci in televizija
novinarsko cestno razsodišče
populizem v avstriji
režimske tv v srbiji
državni mediji na hrvaškem
pakt stabilnosti in mediji
medijski pregled
recenzije
ekskrementi
jesen 1999 / zima 2000
poletje 1999
pomlad 1999
zima 1999
poletje 1998
pomlad 1998
zima 1998
u r e d n i š t v o
E D I C I J A   M E D I A W A T C H
S P R E M L J A N J E   N E S T R P N O S T I
N O V I N A R S K I   V E Č E R I
O M I Z J A
M E D I J S K O   S O D E L O V A N J E
T E M E
A V T O R J I
P O V E Z A V E

Snježana Milivojević
Kako uničiti javnost
Čeprav je na srbskih televizijah jezik sovraštva v zadnjih desetih letih uničil še zadnje sledi televizijske olike, se vsakič znova sporoča, kako je možno uničevati javnost in razvrednotiti toleranco in svobodo govora
Ena od strank vladne koalicije v Srbiji, Srbska radikalna stranka (SRS), je na gledani komercialni televiziji TV Palma dobila »svoje valove«. Nedeljska oddaja Radikalni valovi je logičen proizvod medijske politike v Srbiji, kjer oblast meni, da je televizija last političnih strank. Ta model politične uporabe televizije je oblast vzpostavila na državni televiziji - Radioteleviziji Srbija (RTS). Večletno popolno prevlado Socialistične stranke Srbije (SPS) pa je po vstopu Jugoslovanske levice (JUL) in SRS v vlado nacionalne enotnosti leta 1998 zamenjal »pluralizem v okviru oblasti«. Opozicijske in druge režimu nenaklonjene stranke so še naprej popolnoma izključene iz programa.

Socialistična partija in RTS
Politična razdelitev televizijske scene se v skladu z internim medstrankarskim dogovorom ni uveljavila samo na RTS. Vladajoče stranke lahko prepoznamo po medijskem rokopisu: SPS je še vedno najbolj zastopana na RTS, ki arhaično »brani ugled države«, predvsem predsednika Slobodana Miloševića in institucij, ki so njegova kulisa. Za RTS je Milošević nesporna in glavna infomativna vrednota, ki z vsemi močni podpira njegovo strategijo graditve popularnosti, ki temelji na »karizmi odsotnosti«, ko pa se pojavi na televiziji, gre predvsem za ritualne nagovore ob svečanih priložnostih. Tudi prevlada njegove stranke v programu televizije pomeni le podporo samemu Miloševiću.

Jugoslovanska levica in TV Pink
jul je izbral agresivni kič TV Pink, kjer je prostora samo za »mlade, lepe, srečne in uspešne« iz države, za katero ne vemo, kje je. Nagovarjanje nove, mlade, »cool« generacije cvetno-rožnate TV Pink se sklada z arogantno politično ponudbo majhne, toda priviligirane stranke, katere visoki funkcionar je tudi lastnik televizije. Tako nesorazmerno veliko število ministrov v vladi glede na majhno podporo volilcev kot tudi velik vpliv jul v državnih medijih kaže na to, da je ta stranka »ideološko najbolj zavedni« član koalicije.

Radikalna stranka in TV Palma
SRS je glede na svojo moč potisnjena iz državnih medijev, jasno pa jo je lahko prepoznati v agresivnem malomeščanskem radikalizmu TV Palme. To je še posebej opazno po tem, ko se je stranki medijski prostor zožil, ker so se neodvisni mediji odločili, da ne bodo spremljali aktivnosti stranke (akcija Stop terorju). Njen predsednik Vojislav Šešelj je namreč grozil novinarjem. Oddaja Radikalni valovi je le en primer medijske strategije SRS. Glavni urednik oddaje je minister za informiranje srbske vlade, ki to funkcijo opravlja kot strankarsko nalogo, saj so radikalci s koalicijskim dogovorom dobili ta ministrski resor. Minister zdaj kaže svoje novinarsko znanje, čeprav nima profesionalnih izkušenj v novinarstvu. Ponarejanje profesionalne biografije naj bi povečalo ministrov strokovni ugled, njegov podpis pod oddajo pa politično kredibilnost programa. Namesto tega je oboje razvrednoteno - odkrita osebna politična povezava kaže na to, da je »ukvarjanje z mediji« za stranko ena od napomembnejših stvari. Ker ima oblast ima vse manj ugleda, kar potrjuje tudi vse manjša podpora volilcev, je vse težje je najti ugledne novinarje - prostovoljce, zato v igro vstopajo tudi navišnji strankarski funkcionarji. Oddaja je zamišljena kot tedenski politični televizijski mozaik, v katerem o političnih temah razpravljajo na popularen način. Na nesrečo v oddaji ni tem, ampak le 90 minut žalitev, podcenjevanja, smešenja in napadanja vsega, kar naj bi bilo drugačno. Čeprav je na srbskih televizijah jezik sovraštva v zadnjih desetih letih uničil še zadnje sledi televizijske olike, je omenjena oddaja vendarle novost, saj vsakič znova sporoča, kako je možno uničevati javnost in razvrednotiti toleranco in svobodo govora. Minister, ki se podpisuje pod takšen strankarski propagandni program, dokazuje, da razume svoj resor kot ministrstvo za propagando, ne pa za informiranje. To pa tudi pomeni, da v politiki vladajo politiki, ki so popolnoma nenaklonjeni svobodnemu komuniciranju in nepripravljeni izpostaviti se izzivom svobode govora.

Oddaja Peta kolona
Kako izgleda, ko se lotijo takšne avanture, pa smo lahko videli v dveh škandalih, ki sta se zgodila na televizijah, ki se sicer razlikujeta samo po stilu poročanja. RTS je dolgo napovedovala oddajo Odprti studio z naslovom Peta kolona, v kateri naj bi o delovanju opozicije govorili trije predstavniki vladajoče koalicije in dva opozicijska politika. Odprti studio je bil sicer ponujeni nadomestek opoziciji za nikoli organizirano okroglo mizo med oblastjo in opozicijo, ki naj bi dokazala, da je dialog vseeno mogoč. Vuk Draškovič je sodelovanje odklonil z obrazložitvijo, da ne želi dati legitimnost programu RTS, Zoran Djindjić pa je povabilo sprejel. S televizije so v zadnjem trenutku odpovedali njegovo sodelovanje, češ da naj bi ga zaščitili pred neenakopravnim pogovorom. Ko pa so v oddajo prišli predstavniki oblasti, podpredsednika vlade Vojislav Šešelj in Nikola Šainovič ter minister Milovan Bojič, so gledalcem povedali, da si opozicija ne upa priti na pogovor ter na dolgo in široko govorili v še enem terminu, v katerem je javna beseda spet izgubila svoj pomen.

Oddaja Obračun pod Palmo
Negativen odziv na ta dogodek je morda spodbudil TV Palmo, da je na prvomajski večer pripravila prvega v seriji pogovorov z naslovom Obračun pod Palmo, v katerem se je en podpredsednik vlade, Vojislav Šešelj, soočil s tremi opozicionalci, Vladanom Batičem, Nenadom Čankom in Veljo Iličem. Oddajo so na veliko napovedovali, pokazala pa naj bi, kako se lahko »en naš zoperstavi trem njihovim«. V nasprotju s pričakovanji avtorjev oddaje so Šešlja, zaslužnega borca za »srbsko »stvar« in nekdanjega nenadkriljivega verbalnega jurušnika režima, trije gostje demantirali, kritizirali in celo smešili. Lastnik televizije in voditelj oddaje je miril goste, se nemirno presedal, namerno prekinjal odddajo z reklamami in se opravičeval. Kasneje je pojasnjeval, kaj se je zgodilo, pripeljal v studio goste (Borisav Mieklić), da bi zanikali kaj od povedanega in ovrgli tisto, kar so gledalci jasno videli - brezobzirnost in besedna agresija nista večni in nezaustavljivi. Spodbudila ju je oblast, ki je načrtno onemogočala pogovore med različno mislečimi, strašila svoje nasprotnike in onemogočala spremembe.

To, kar so gledalci videli na TV Palma, je bilo za oblast nevarno. Čeprav je bila napovedana serija podobnih pogovorov, se niso nadaljevali, ker se je takšnim izzivom bolje izogniti: televizije zato nadaljujejo s preizkušenim pravilom, da je najboljši pogovor tisti med enako mislečimi.

izpis

 S O R O D N E   T E M E

mediji v vzhodni in jugovzhodni Evropi

Medijska preža
Zrinjka Peruško
Kaj je bilo narobe z reformami medijev v postsocialistični Evropi?*
Snežana Trpevska
Razdrobljenost trga v jugovzhodni Evropi in degradacija profesionalnega novinarstva*
Jovanka Matić
Novinarji kot gibalo reform medijev*
Tarik Jusić
Bosna in Hercegovina: Med stagnacijo in tranzicijo*
Judit Bayer
Nauki medijskih reform v srednji in vzhodni Evropi: Vsaka družba ima tak medijski sistem, kot si ga zasluži*
Brankica Petković
Zakaj primerjati reforme medijskih sistemov?
Saša Banjanac Lubej
Grški vstop na televizijski trg v Sloveniji: Nafta, ladjedelništvo, šport in mediji
Biljana Žikić
S skuterji do televizije:TV Pink Si – TV3 Pink – TV3 Medias
Rastko Močnik
Kaj je vse pomenil izraz »civilna družba«?
Lucio Magri
Revolucija na Zahodu*
Gojko Bervar
Morda smo imeli srečo: nauk posnemanja modelov samoregulacije v državah nekdanje Jugoslavije
Nikolai Jeffs, Andrej Pavlišič
Komunikacijski modeli mirovnih gibanj v bivši Jugoslaviji: avtentični in spregledani
Tanja Petrović
Tako evropsko
Goran Ivanović
Hrvaška televizija in očitki korupcije
Snježana Milivojević
Srbija: Prvo in zadnje poročilo o medijih in korupciji
Ana Frank
Turčija: Mediji kot žrtev zgodovinskih notranjepolitičnih bojev
Goran Ivanović
Ali je WAZ izgubil sapo na Balkanu?
Janez Polajnar
Vse dobro o mrtvih ljudeh, vse slabo o mrtvih državah
[1]
Goran Ivanović
»Krezubi trozubac« danes: kje so pristale tri nekdanje mladinske radijske postaje iz Ljubljane, Zagreba in Beograda?
Zoran Pusić
O sodbah, pričah in krivcih
[1]
Sandra Bašić-Hrvatin
Kronika napadov na hrvaške novinarje
Jovana Mihajlović Trbovc
»Jugosfera« pod televizijo Pink: od pozabe problematične preteklosti do povezovanja v potrošništvu in zabavi
Ines Kuburović
Slovenski mediji o volitvah v Bosni in Hercegovini: Utrjevanje podobe brezperspektivne države
Saša Banjanac Lubej
Maltretiranje bralcev z resnico
Tanja Petrović
Strokovnjaki brez spomina: Slovenija in »zahodni Balkan«
Ivan Čolović
Kaj bi Srbija v Evropi?[1]
Marko Zajc, Janez Polajnar
»Noseč to zapadno kulturo doli na slovanski jug«
Andrej Stopar
Rusija: »V tem primeru ste nas prehiteli!«
Gordan Malić
Hrvaška: Sodni dan neodvisnega časopisnega založništva
Stipe Ćurković
Hrvaška: Mediji, javnost in študentska zasedba fakultet
Kaja Jakopič
Hrvaška: Novinarji kot tarče
Saša Banjanac Lubej
Odgovornost novinarjev v vojni v nekdanji Jugoslaviji – Lustracija, sojenje ali pozaba
Viktor Ivančić
Hrvaška in Slovenija: Nacionalistična jugonostalgija
Sanja Prelević
Fikser – desna roka tujemu novinarju
Saša Panić
Feral Tribune: Ugasnil forum kritične javnosti
Saša Panić
Na silo izgnani s tako imenovanega medijskega trga
Predrag Lucić
Laku moć, voljena Hrvatska
Viktor Ivančić
1996: Kako je bil obrekovan Feral Tribune
Senad Pećanin
Bosna in Hercegovina: Klientelizem in mediji
Snežana Trpevska
Makedonija: Največje televizijske postaje v službi političnih obračunov
Milka Tadić Mijović
Črna gora: Mediji brez distance do vladajočih krogov
Lana Zdravković
Ante Gavranović: Medijska obratnica – Novi čitatelji traže drugačije novine
Boris Čibej
Demokratične čistke
Neva Nahtigal, Nena Skopljanac, Martina Valdetara
Desetletje za vključitev Romov (2005–2015)
Brankica Petković
Raznovrstnost tiskovnih svetov v Evropi
Lana Zdravković
O televiziji v srednji in vzhodni Evropi
Lana Zdravković
Link, revija za razvoj elektronskih medijev
Ksenja Hahonina
Ukrajina Oranžni preobrat
Toni Gabrić
ZaMirZINE
Saša Bojc
Poročilo Mednarodnega tiskovnega inštituta (IPI)
Dušan Rebolj
Mrtvi ilegalci in preplašeni ostali
Regionalna konferenca o koncentraciji lastništva v medijih
Mojca Planšak
FM@dia Forum 2004
Saša Banjanac Lubej
Dopisniki kot bojevniki za nove slovenske trge
Sanja Prelević
O Črni gori črno …
Vlasta Jeseničnik
Rusija: Laž in resnica o Beslanu
Ksenja Hahonina
Rusija: Od Nord Osta do Beslana
Ksenja Hahonina
Rusija: Primer informacijskega boja – poročanje o številu prebivalcev Čečenije
Sandra Bašić-Hrvatin
Kako WAZ pritiska na novinarje v jugovzhodni Evropi?
Boris Čibej
Rusija: Ponarejeni intervjuji in črni novinarski PR1
Dušan Rebolj
Tuji lastniki medijev v srednji in vzhodni Evropi
Saša Bojc
Regulacija medijskega lastništva v državah vzhodne Evrope
Petar Luković
Srbija: Polemika o soočenju s pretklostjo – Kdo bi še kopal po dreku?
Veran Matić
Srbija: Mediji in »zdravljenje« družbe – nerealna pričakovanja
Beata Klimkiewicz
Poljska
Od liberalizacije do stroge regulacije
Velislava Popova
WAZ osvojil bolgarski časopisni trg
Boris Rašeta
Štirinajst časopisov in distribucijska hiša
Dragan Novaković
WAZ v Beogradu
Petar Luković
Srbija - Povedati fašistu, da je fašist
Snježana Milivojević
Srbija - Molk ne zabriše preteklosti
Aleksandra Maček
Makedonija - Mediji kot "varuhi nacije"
Saša Banjanac Lubej
Hrvaška, Srbija - Konec ilegalnega uvoza tiska
Jasmina Popović
Ko novinarji čistijo stranišča
Zoya Dimitrova
Bolgarija - Preiskovalni novinarji, združite se
Gašper Lubej
Makedonija
Profesionalizem zamenjala etnična lojalnost
Ranko Vujović
Črna gora
Kako medije izmakniti državnem nadzoru
Goran Ivanović
Hrvaška
Nevihta nad Latinico
Tamara Spaić
Seksgate na srbski način
Ahmed Burić
Čigavo je Oslobođenje?
Lucija Bošnik
Novinarji, sodobni gladiatorji
Beata Klimkiewicz
Biti državen ali ne?
Peter Bajomi-Lazar
Cena za državno podporo
Kaja Jakopič, Saša Banjanac Lubej
V etru Nove Evrope
Jan Moláček, Petr Kopecky
Svet in generalni direktor – generatorja krize
Danail Danov
Upor na nacionalnem radiu
Damir Matković
HRT ostaja gospodar medijskega prostora
Peter Bajomi-Lazar
Državna televizija na kolenih
Tadej Labernik
Ukinitev sedanje Radiotelevizije BiH
Ahmed Burić
Reformo diktira mednarodna skupnost
Saša Andonovski
Predlog medijskega zakona kot skrivnost
Denis Latin
Soočenja okrog konkretnih problemov
Snježana Milivojević
Bila je to najbolj umazana kampanja doslej
Milan Milošević
Napovedi so bile točne
Beata Klimkiewicz
Neškodljiva parodija
Gordana Suša
Skozi gozd do nove televizije Srbija
Laszlo Seres, Barbara Bizjak
So javni mediji sredstvo vladanja?
Lucija Bošnik
Načrtno potiskanje v kaos
Snježana Milivojević
Kako uničiti javnost
Sandra Bašić-Hrvatin
Dosje o represiji
Ognjen Tvrtković
Analiza pisanja beograjske Politike
Remzi Lani
Pismo koordinatorju Pakta stabilnosti
Boris Rašeta
Kaj bo z državnimi mediji na Hrvaškem?
Beata Klimkiewicz
Medijski imperij Radio Maryja
Arturas Mankevicius
Ugled in uspeh gresta skupaj
Boris Rašeta
Brutalna akumulacija kapitala
Tatjana Mandić
Nadzorovanje in kaznovanje novinarjev
Gabor Holmai
Državni uradniki morajo prenesti kritiko
Senad Pećanin
Skrivanje za zasebnimi tožbami
Zlatan Karabegović
Razkrivanje nepravilnosti je brez odmeva
Sandra Bašić-Hrvatin
The Baltic Media Monitor
Hrvaške parlamentarne volitve 2000 - monitoring televizije
Dragan Bisenić
Kriza neodvisnega novinarstva v Srbiji
Vladan Mićunović
»Jeklena« kontrola državnih medijev
Miklós Sükösd
Največ tujega lastništva
Petio Zekov
Waz narekuje pravila bolgarskega časopisnega trga
Milan Šmid
Preizkusni poligon za deregulacijo medijev
German Filkov
Elektronski »bum« v makedonskih medijih
Alexandre Lévy
Smrt neodvisnega informiranja v Srbiji
Dragiša Drašković
Slovenija v očeh srbskih medijev
Brankica Petković
Komu vasi lepo gorijo?
Snježana Milivojević
Politično življenje Srbije v informativnih medijih
Sandra Bašić-Hrvatin
Hard-Core politika in X-rated mediji
Sandra Bašić-Hrvatin
»No Story, Sorry.«
Brankica Petković
Šola profesionalne solidarnosti
Sandra Bašić-Hrvatin
Republika
Veran Matić
Moč in smisel mreže sorodnih medijev
Edicija MediaWatch
Mitja Velikonja
Titostalgija
Novinarski večeri
22.10.2003
Ilinka Todorovski, Aleksander Stanković, Bruno Lopandić
Hrvaška in Slovenija v medijskem ogledalu
29.05.2003
Snježana Milivojević, Dejan Anastasijević
Srbski mediji po atentatu
19.06.2000
Jacek Žakowski, Tomaž Gerden
Vzhodno od "raja"?
18.04.2000
Veton Surroi, Jurij Gustinčič
Kosovo: so se za to borili?
17.02.2000
Velibor Čović, Uroš Lipušček
Dober večer, gospod predsednik
23.04.1999
Anna Zarkova, Mojca Širok
Kaj hoče ženska
10.11.1998
Senad Pećanin, Jani Sever
Politika z drugačnimi sredstvi
30.01.1998
Milka Tadić, Blerim Shala, Blanka Doberšek
Smrt velike Srbije
14.05.1997
Aleksandar Tijanić, Mišo Alkalaj
Novinarstvo in nacionalni interes