N O V O S T I
O   M E D I A W A T C H
R E V I J A   M E D I J S K A   P R E Ž A
o   r e v i j i
s e z n a m
junij 2013
december 2012
junij 2012
december 2011
maj 2011
december 2010
maj 2010
december 2009
maj 2009
december 2008
maj 2008
december 2007
maj 2007
december 2006
maj 2006
november 2005
maj 2005
november 2004
marec / april 2004
oktober 2003
marec 2003
december 2002
poletje 2002
zima 2002
poletje / jesen 2001
pomlad 2001
zima 2001
poletje-jesen 2000
uvodnik
medijska zakonodaja
notranja svoboda tiska
mediji&volitve
medijski trg
tiskovni svet
mediawatch
mediji&kultura
internet
mediji v svetu
ekskrementi
foto
pomlad 2000
jesen 1999 / zima 2000
poletje 1999
pomlad 1999
zima 1999
poletje 1998
pomlad 1998
zima 1998
u r e d n i š t v o
E D I C I J A   M E D I A W A T C H
S P R E M L J A N J E   N E S T R P N O S T I
N O V I N A R S K I   V E Č E R I
O M I Z J A
M E D I J S K O   S O D E L O V A N J E
T E M E
A V T O R J I
P O V E Z A V E

Aleš Gaube
Umakniti slab predlog zakona o medijih
Verjetnost, da bo medijski zakon sprejet v takšni obliki, kot je napisan, je zmanjšana na nezavidljive možnosti - Dati možnost novega oblikovanja zakonskega predloga strokovnejši instituciji
To, da bo Drnovškova LDS glavni akter v novi vladi, še ni nikakršno zagotovilo, da se bo zakonu o medijih poslej pisalo kaj bolje. Prav pri LDS in njenemu nekdanjemu kulturnemu ministru gre namreč pripisati izvirni greh te zakonske zablode. Več kot dve leti trajajoče blodenje medijskega zakona je verjetnost za njegovo sprejetje v takšni obliki, kot je napisan, sedaj zmanjšalo na nezavidljive možnosti.

Greh avtorstva zakona o medijih
Prva napaka pri njegovem oblikovanju je bila narejena že na samem začetku, ko so se na ministrstvu odločili, da ga bo spisal en sam človek ob pomoči tedanje državne sekretarke Majde Širce. Čeprav bi od Širce kot bivše novinarke lahko pričakovali, da bo pisca zakona opozorila na nekatere očitne neumnosti v zakonu, je naše upanje, da bo delovala kot novinarski krt v državnem aparatu, bilo hitro postavljeno na realna tla. Zakon je v prvi fazi nastajanja dobil skoraj oznako največje državne tajnosti. že zaradi tega je bilo možno sklepati, da bodo vanj »zašli« posamezni členi, ki z novinarsko stroko nimajo kaj prida skupnega. Po številnih pritiskih novinarjev, naj ministrstvo pri oblikovanju zakona išče pomoč tudi od novinarske stroke, so se slednjič državni uslužbenci le vdali. Pri prvi verziji zakona, ki je priromala v naše roke, se nam je stemnil vid. Najbolj črnogledi so že menili, da si država ponovno želi prilastiti nadzor nad novinarji. A takšnega namena ne moremo pripisati zgolj LDS. Tudi Janševi socialdemokrati niso bili nič kaj boljši. Potem ko je novinarjem le uspelo prepričati ministrstvo o škodljivosti določenih členov zakona za neodvisno in samostojno medijsko delovanje in so ta določila pri vladnem predlogu za drugo branje v parlamentu tudi dejansko izpadla, pa se je v njem našel »Šeligov sklad« za pluralizacijo medijev. Deset milijard tolarjev, kolikor naj bi znašal letni proračun sklada, je bil le dokaz, da država lahko najde denar, če le hoče.

Sklad za pluralizacijo medijev
Seveda se je hkrati kar samo po sebi postavilo vprašanje, zakaj država ni mogla in še vedno ne zmore ali noče najti 600 milijonov tolarjev za različne obrobne kulture in ustanove, ki pa prav tako odločilno prispevajo k pluralizaciji mnenj v državi. Ta državni neposluh za to sfero civilne družbe je doslej izravnaval filantrop Soros, ki pa konec leta skoraj povsem zapira svojo finančno pipico za Slovenijo. Kaj bo potem s temi dejavnostmi, ostaja neznanka. Prav to dejstvo pa le potrjuje domnevo, da je državi malo mar za duhovno hrano ljudstvu, točneje rečeno marginalnim skupinam. Svoj pogled raje usmerja v večje oblikovalce javnega mnenja - medije, ki imajo vidnejši vpliv. Sklad za pluralizacijo medijev bo zato skoraj zagotovo tudi pod novo oblastjo ostal v zakonu, kar nenazadnje ni sploh napačno. A seveda le ob predpostavki, da se bo namen njegovega obstoja konkretiziral, dodatno pa je treba opredeliti tudi pogoje za upravičenost njegovih sredstev. Glede na številne kritike levice in strokovne javnosti na sestavo upravnega odbora sklada, ki bo držal roko nad njegovimi financami, pa z gotovostjo lahko napovemo, da bo vsaj to določilo spremenjeno.

Vsi politiki bi radi nadzirali medije
Predstavniki vseh parlamentarnih strank, ki naj bi jim v upravnem odboru sklada predsedoval minister za kulturo, so bili najočitnejši dokaz, da so vsi politiki enaki ne glede na njihovo politično prepričanje in usmerjenost. Vsi bi radi nadzorovali medije. Ta želja sicer ni posebnost slovenskih politikov, vendar pa se v tujini vsaj že zavedajo, da je neproduktivno izvajati tovrstne zakonske pritiske na novinarje, če obstaja iskrena želja, da družba v posamezni državi doseže visoko stopnjo demokratizacije, medijske pluralnosti in raznovrstnosti mnenj, ki se soočajo po argumentih in ne z izkrivljenimi medijskimi predstavitvami.

Prioriteta urejanja radiodifuzije
Nova garnitura na kulturnem ministrstvu bo morala pri nadaljnjem oblikovanju zakona bolje urediti nadzor nad radiodifuznem področju. Težave sveta za radiodifuzijo (SRDF) iz preteklih mesecev, ko so poskušali zaradi kršitev medijske zakonodaje in prekomernega oglaševanja kaznovati nekatere komercialne televizije, so le nazoren dokaz, da obstoječi zakon SRDF daje premajhne pristojnosti. A tudi zadnji predlog novega zakona se nič kaj spretno ne loteva tega problema. Sicer uvaja agencijo za radiodifuzijo, kar pa lahko v prihodnosti predstavlja novo točko trenj zaradi podvajanja pristojnosti s SRDF. K jasnejši ureditvi tega področja pa kliče prav nedavna združitev Pop TV in Kanala A. Zaradi slednje medijske poroke, ki sicer po zagotavljanju vodilnih ljudi Pop TV obema komercialnima televizijama ne bo prinesla večjega oglaševalskega prihodka, se boj za omejitev oglaševanja na TV Slovenija ne bo končal. Mogoče se bo ta sedaj, ko sta največji komercialni televiziji združili moči, še zaostril. Kakšen bo salomonski kompromis, si zaenkrat še ne gre predstavljati. Verjetno bosta skupno besedo morali najprej najti vodstvi nacionalke in Pop TV, preden bo ministrstvo »požegnalo« določilo o oglaševanju, saj je tudi že v prejšnjem postopku sprememb zakona dvignilo roke od omenjenega člena in dejalo, da bo odločitev bolj politična kot strokovna.

Nov predlog naj izdelajo strokovne institucije
Morebiti bi res bilo smiselno, da se obstoječi predlog zakona o medijih umakne iz postopka v državnem zboru in se da možnost njegovega oblikovanja kakšni drugi, strokovnejši instituciji, ki bo bolj pripravljena upoštevati mnenja strokovnih javnosti pri njenem oblikovanju. Zagotovila, da bo tako dobljen predlog zakona sicer boljši od obstoječega, seveda ni. A tudi ne more več biti kaj prida slabši, saj je ministrstvo naredilo že vse možne napake. Kot dokazilo za slednjo trditev dovolj nazorno priča podatek, da je obstoječi predlog krovnega medijskega zakona obsega 179 členov, nanj pa je vloženih kar 50 dopolnil, ki se jim bo po napovedih ZLSD iz njihove stranke pridružilo še najmanj deset dodatnih. Čas bi bil, da se začne razmišljati o razbitju krovnega medijskega zakona na zakona, ki posebej urejata področje tiskanih in radiodifuznih medijev. Vendar je tudi takšna odločitev odvisna od politične modrosti in pripravljenosti za priznanje strojenih napak. Bo torej uspelo presekati blodenje medijskega zakona? Horuk v nove avanture!

izpis

Saša Andonovski

Predlog medijskega zakona kot skrivnost
Preden se je v Republiki Makedoniji začela javna razprava o zakonu, so ga poslali v ekspertizo Svetu Evrope - Osnutek zakona, še posebno dva njegova člena vsiljujeta in omogočata cenzuro
Kot odvetnik v Makedoniji zastopam več tiskanih in elektronskih medijev in želim biti seznanjen z zakonsko regulativo, ki zadeva pravice in dolžnosti medijev in novinarjev, svobodo govora in javnega obveščanja. Ko sem izvedel, da se v Makedoniji pripravlja novi zakon o obveščanju, sem želel preučiti osnutek zakona in morda izreči pripombe ali komentarje. Ko sem se obrnil na medije in novinarje, so mi povedali, da je zakon v delovni različici in da te ni mogoče dobiti, vsaj po zakoniti poti ne. že to je v meni zbudilo sum. Zadeva je postala še bolj simptomatična, ko sem izvedel, da so besedilo poleti, še preden se je v Republiki Makedoniji začela javna razprava o zakonu, poslali v ekspertizo Svetu Evrope. Na glavo postavljen vrstni red, ki pa sem ga kljub vsemu poskušal opravičiti z razmerami v Makedoniji, s časovno stisko in domnevno nujno potrebo po sprejetju zakona. Toda razlaga je zvenela nelogično, kajti novinarstvo in mediji so pri nas učinkoviti tudi brez tega zakona, zato se zdi naglica neutemeljena. Novinarji so mi po svojih kanalih priskrbeli skrivnostni predlog zakona. Ko sem pozorno prebral delovno različico zakona (takšno oznako nosi), se mi je zazdelo še bolj nenavadno, da ni dostopna javnosti, saj je v 7. členu rečeno, da je »sredstvom javnega obveščanja zagotovljen dostop do informacij, ki so na voljo državnim organom ...« Zakona resda ne moremo obravnavati kot informacijo, a če je vsebina zakona, ki zadeva eno izmed področij življenja in delovanja v celoti, opredeljena kot tajnost, se zastavlja vprašanje, do katerih informacij bo novinarjem zagotovljen dostop.

Zakaj je osnutek zakona skrivnost?
In zdaj k vsebini delovnega besedila zakona, ki sama po sebi priča, zakaj je osnutek zakona skrivnost in zakaj ga ne bi smeli objaviti, preden bo dokončno sprejet v parlamentu, ko bo za pripombe in posege že prepozno.

Člen 8 v osnutku zakona pomeni neposreden nadzor nad sredstvi obveščanja in njihovo ubogljivostjo, pa tudi klasično preprečevanje posredovanja informacij javnosti. Omejevanje svobode obveščanja v imenu varovanja javnega reda in miru (beri varovanja oblasti, katere koli že, pred nezadovoljstvom ljudstva in obveščanjem javnosti o tem nezadovoljstvu), v imenu varovanja zdravja (v nezdravem okolju, v kakršnem živimo) in morale (če sploh obstaja, zlasti v politiki), še zlasti pa zaščite ugleda in pravic drugih oseb (mišljeni so predvsem nosilci javnih funkcij) pomeni neposreden napad na svobodo obveščanja in je v nasprotju s 16. členom Ustave Republike Makedonije. Če bo to določilo sprejeto, bomo pravniki imeli delo: zahtevali bomo, naj ga Ustavno sodišče Republike Makedonije razveljavi. Kot odvetnik menim, da je takšno omejevanje nepojmljivo, saj se za izrečene neresnice zagovarjamo po kazenskem zakoniku. O vsem, kar je res, ima javnost pravico biti obveščena.

Zakon naj upošteva mednarodne standarde
Tudi več drugih členov v osnutku zakona je spornih. Mislim, da je v Makedoniji treba sprejeti zakon o informiranju, vendar le pod pogojem, da bo dosledno upošteval določila Ustave Republike Makedonije, standarde o svobodi obveščanja in govora, določene z mednarodnimi konvencijami, in če bo res prispeval k splošnemu razvoju demokratičnih procesov v Republiki Makedoniji ter v okviru celotnega sistema poenostavil postopek in normiral odnose. Hkrati mislim, da predlagana delovna različica novega zakona o javnem obveščanju ne ustreza sodobnim tokom delovanja medijev in novinarjev, temveč lahko le poglobi prepad in oteži komunikacijo med novinarji in državnimi organi. Cilj sprejetja zakona ni le spremeniti bivše jugoslovanske zakone, ki še vedno veljajo v Makedoniji, temveč tudi odpraviti omejitve, ki jih je vsiljeval socialistični sistem. Takšen predlog zakona, še posebno dva njegova člena vsiljujeta in omogočata cenzuro novinarstva. Nikakor si ne želim, da bi »skozi stranska vrata«, z navidez običajnim zakonom znova v Makedoniji uvedli sankcioniranje verbalnega delikta, katerega odpravo smo imeli za največji dosežek v razvoju demokracije.

izpis

 S O R O D N E   T E M E

zakon o medijih

Medijska preža
Sandra Bašić-Hrvatin
Slovenija: En korak naprej, dva nazaj*
Zrinjka Peruško
Kaj je bilo narobe z reformami medijev v postsocialistični Evropi?*
Snežana Trpevska
Razdrobljenost trga v jugovzhodni Evropi in degradacija profesionalnega novinarstva*
Jovanka Matić
Novinarji kot gibalo reform medijev*
Tarik Jusić
Bosna in Hercegovina: Med stagnacijo in tranzicijo*
Judit Bayer
Nauki medijskih reform v srednji in vzhodni Evropi: Vsaka družba ima tak medijski sistem, kot si ga zasluži*
Paolo Mancini
Reforme medijev ne nastanejo v praznem prostoru*
Guillermo Mastrini
Napredne vlade in mediji v Južni Ameriki*
Rodrigo Gómez García
Reforme medijev v Latinski Ameriki: med dekomodifikacijo in marketizacijo javnih komunikacijskih politik*
Larbi Chouikha
Mediji v ogledalu »tunizijske pomladi«: reforme, ki jih je težko izpeljati*
Justin Schlosberg
Reforma lastništva medijev v Veliki Britaniji: kako naprej?*
Brankica Petković
Zakaj primerjati reforme medijskih sistemov?
Gorazd Kovačič
Kaj so mediji za Janšo in Pahorja?
Andrej Pavlišič
Mediji ne delujejo v praznem prostoru
Domen Savič
Zapiranje pašnika: spletna cenzura doma in po svetu
Tomaž Gregorc
Onemogočanje avtonomnih digitalnih praks – »trda plat« zgodbe
Renata Šribar
Regulacija avdiovizualnih medijev: kompleksnost in izmuzljivost potencialno spornih vsebin
Sandra Bašić-Hrvatin
Kako je privatizacija medijev omogočila privatizacijo politike
Brankica Petković
Konferenca Evropske komisije o svobodi medijev v državah Zahodnega Balkana in Turčiji
Gorazd Kovačič
Polom reforme medijske zakonodaje
Judit Bayer
Madžarska medijska reforma – diktat politične večine
Lenart J. Kučić
Jezdeci medijske apokalipse
Jernej Rovšek
Čas za soglasje o samoregulacijski obliki medijske industrije
Sandra Bašić-Hrvatin
Kriza časopisne industrije je posledica napačnih odločitev lastnikov
Lana Zdravković
Sprejemanje medijske zakonodaje: In temu pravite javna razprava?
Rina Klinar
Lokalni mediji v Sloveniji: nacionalna mreža, medijske regije ali umiranje na obroke?
Jasna Babić
Osnutek zakona o medijih: Bluz slovenskih glasbenikov
Renata Šribar
Zaščita otrok pred spornimi vsebinami v osnutku zakona o medijih: nadaljevanje regulacijske stihije
Gojko Bervar
Nova oblast in mediji – Kaj se je spremenilo?
Brankica Petković
Slovenija: Boljša medijska zastopanost legitimna težnja 200.000 ljudi
Sandra Bašić-Hrvatin
Vztrajati pri vsebini in načinu sprejemanja medijskih zakonov
Roman Kuhar
V imenu družine potvarjajo podatke
Iztok Jurančič
Kanarčki v rudniku demokracije
Zoran Medved
Novi zakon o RTV Slovenija: Potrebujemo popolnoma nov koncept
Peter Lah
Pluralizem medijev: predmet arbitrarnih ocen ali empiričnih meritev?
Simona Zatler
Ali je učinkovita regulacija sploh možna?
Renata Šribar
Protiregulacijski kompleks bo med pripravo novele zakona o medijih gotovo še živ
Marko Milosavljević
Napake, iz katerih bi se (že) morali kaj naučiti
Renata Šribar
Ko mediji premikajo meje v prid pornokapitala
Mateja Boldin
Sistem koregulacije na preizkušnji
Renata Šribar
Različno branje zakona izgovor za neukrepanje
Renata Šribar
Kdo je pristojen za ukrepanje, če oglaševanje vsiljuje porno seksualnost otrokom?
Miran Lesjak
Človekove pravice zatirane države in nemočnih gospodarskih družb
Cene Grčar
Hudobni mediji in uboga država: ali lahko državni organi zahtevajo objavo popravka?
Janez Markeš
Zakon, ki popravlja mnenja
Jernej Rovšek
Od pravice do popravka do medijskega sveta
Barbara Verdnik
»Tožena stranka redno objavlja članke ...«
Sandra Bašić-Hrvatin
Kakšen javni medij potrebujejo državljanke in državljani Slovenije?
Sandra Bašić-Hrvatin, Iztok Jurančič, Brankica Petković, Grega Repovž, Jernej Rovšek, Špela Stare, Matej Šurc, Blaž Zgaga, Društvo novinarjev Slovenije, Sindikat novinarjev Slovenije
Za prenovo medijske politike
Jernej Rovšek
Pot do zaupanja vrednega regulatorja medijev
Jernej Rovšek, Brankica Petković
Ali je v primeru Stres proti POP TV medijski inšpektor prevzel vlogo sodišča?
Ivan Pal
Več prijav inšpektorju za medije
Sandra Bašić-Hrvatin
Politika razvoja radia in televizije v Sloveniji – Tiranija status quo
Brankica Petković
Njihova svoboda, naša pravica
Mediji za državljane – Priporočila
Brankica Petković, Jernej Rovšek, Sandra Bašić-Hrvatin
Sporna določila o financiranju programskih vsebin
Predlog amandmajev Mirovnega inštituta na člene o proračunskih sredstvih za medije
Predlog Mirovnega inštituta za spremembo člena o zaščiti otrok in mladoletnikov
Renata Šribar
Zaščita otrok in mladoletnikov v noveli zakona o medijih
Renata Šribar
Predlog Renate Šribar in koordinacije nevladnih organizacij za spremembo člena o zaščiti otrok in mladoletnikov
Jurij Žurej
Reguliranje medijskih vsebin za odrasle
Jernej Rovšek
Kaj je na medijskem področju mogoče urejati z zakonom?
Marta Gregorčič
Novi zakon o medijih: žrtve o žrtvah
Sandra Bašić-Hrvatin
Ali snovalci medijske politike razlikujejo pluralnost, različnost in raznolikost medijev?
Boris Vezjak
Dedemokratizacija Slovenije pod krinko demokratizacije RTV Slovenija
Neva Nahtigal
Kdaj oddaje za Rome na RTV Slovenija?
Maja Bogataj Jančič, Maja Lubarda
Licence Creative Commons tudi v Sloveniji
Jernej Rovšek, Sandra Bašić-Hrvatin, Brankica Petković
Kakšen sklad za medije?
Špela Stare
O subvencijah za medije naj ne odloča komisija
Gorazd Perenič
Na poti od odprtega k preglednemu javnemu sektorju
Nataša Pirc Musar
Zakonske novosti in dostop do informacij za novinarje
Pavel Gantar
Lahkotnost sprememb v dostopu do informacij javnega značaja
Jernej Rovšek
Neskladje glede zakona o dostopu do informacij javnega značaja
Lenart J. Kučić, Aljaž Marn
Proti terorizmu z nadzorom državljanov
Aljaž Marn
Kronologija sprejemanja evropske direktive o hrambi telekomunikacijskih podatkov
Aljaž Marn
Iniciativa "Hramba prometnih podatkov ni rešitev!"
Marko Milosavljević
Novinar Zmago Jelinčič – Plemeniti
Sandra Bašić-Hrvatin
Delničarji pomembnejši od bralcev
Brankica Petković
Dodatna politizacija in državni nadzor nad RTV Slovenija
Gojko Bervar
Kdaj omdusman na javni radioteleviziji?
Brankica Petković
Nova vlada – nova medijska politika
Jaka Repanšek
Pravni okvir avdiovizualne industrije v EU
Renata Šribar
Ta lahki predmet manipulacije: oblast in regulacija pornografije
Melita Zajc
Mediji in avdiovizualna politika v strateških dokumentih ministrstva za kulturo
Rina Klinar
Medijska raznolikost v nacionalnem programu za kulturo 2004-2007
Brankica Petković
Razpršenost lastništva in raznolikost vsebin
Sandra Bašić-Hrvatin
Zakon o RTVS za 20. ali 21. stoletje?
Karol Jakubowicz
Zavrnite predloge o politični delitvi javne radiotelevizije!
Sandra Bašić-Hrvatin
Nato: Civilna družba proti državi
Judit Bayer
Madžarska: Položaj medijev po volitvah 2002
Suzana Žilič-Fišer
Velika Britanija
Polemike o novi medijski zakonodaji
Simona Zatler
Vsak je lahko novinar
Saša Banjanac Lubej
Medijski inšpektor - one man band
Karina Cunder
Delo po novem restriktivno pri oglaševanju vročih linij
Nika Deu
Spoštujemo zakonodajo
Simona Zatler
Kako zagotoviti dostop do medijev
Simona Zatler, Sandra Bašić-Hrvatin
Programski deleži po novi medijski zakonodaji
Brane Maselj
Pooblastila državi, omejitve medijem
Boris Bergant
Izrazito politični zakon
Rina Klinar, Irma Benko
Več vprašanj kot odgovorov
Aleš Gaube
Dopolnila za lažji spanec
Sandra Bašić-Hrvatin
Past prekomerne regulacije
Matjaž Jarc
Paranoja o državnem nadzoru nad mediji
Peter Jančič
Ozka zakonska ureditev dostopa do informacij
Rina Klinar
Naj lokalni radio ugasne?
Marjan Moškon
Zatreti lokalne programe je lahko
Dejan Jelovac
To bo konec Radia Študent
Druga in tretja obravnava zakona o medijih
Aleš Gaube
Umakniti slab predlog zakona o medijih
Matevž Krivic
Lastniški poseg v uredniško politiko?
Simona Zatler
Uredniška neodvisnost in ugovor vesti
Aleš Gaube
Novinarski ceh na preži
Gojko Bervar
Novinarska zaščita ali jarem
Marjan Moškon
Onemogočiti lokalne televizije?
Gojko Bervar
Izgubljena bitka za soglasje
Matjaž Jarc
Zlati rez
Borut Mehle
Poti slovenske medijske zakonodaje
Zoran Medved
Vrnitev k abecedi
Na začetku je bil Zakon
Edicija MediaWatch
Jernej Rovšek
Zasebno in javno v medijih
Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić, Brankica Petković
Medijsko lastništvo
Sandra Bašić-Hrvatin, Marko Milosavljević
Medijska politika v Sloveniji v devetdesetih
Matevž Krivic, Simona Zatler
Svoboda tiska in pravice posameznika
Novinarski večeri
29.05.2003
Snježana Milivojević, Dejan Anastasijević
Srbski mediji po atentatu
Omizja
24.09.2001
Božidar Zorko, Irma Benko, Marjan Moškon, Bojan Veselinovič, Bojan Petan, Goran Novkovič, Marko Milosavljević
Država in mediji v Sloveniji
15.02.2001
Božidar Zorko, Rudolf Moge, Sandra Bašić-Hrvatin, Matevž Krivic, Janez Čadež, Gojko Bervar, Cene Grčar, Rosvita Pesek, Peter Jančič
Zakon o medijih v slepi ulici - Kakšen izhod obeta nov predlog, pripravljen v novi vladi?
mediji v vzhodni in jugovzhodni Evropi
Medijska preža
Zrinjka Peruško
Kaj je bilo narobe z reformami medijev v postsocialistični Evropi?*
Snežana Trpevska
Razdrobljenost trga v jugovzhodni Evropi in degradacija profesionalnega novinarstva*
Jovanka Matić
Novinarji kot gibalo reform medijev*
Tarik Jusić
Bosna in Hercegovina: Med stagnacijo in tranzicijo*
Judit Bayer
Nauki medijskih reform v srednji in vzhodni Evropi: Vsaka družba ima tak medijski sistem, kot si ga zasluži*
Brankica Petković
Zakaj primerjati reforme medijskih sistemov?
Saša Banjanac Lubej
Grški vstop na televizijski trg v Sloveniji: Nafta, ladjedelništvo, šport in mediji
Biljana Žikić
S skuterji do televizije:TV Pink Si – TV3 Pink – TV3 Medias
Rastko Močnik
Kaj je vse pomenil izraz »civilna družba«?
Lucio Magri
Revolucija na Zahodu*
Gojko Bervar
Morda smo imeli srečo: nauk posnemanja modelov samoregulacije v državah nekdanje Jugoslavije
Nikolai Jeffs, Andrej Pavlišič
Komunikacijski modeli mirovnih gibanj v bivši Jugoslaviji: avtentični in spregledani
Tanja Petrović
Tako evropsko
Goran Ivanović
Hrvaška televizija in očitki korupcije
Snježana Milivojević
Srbija: Prvo in zadnje poročilo o medijih in korupciji
Ana Frank
Turčija: Mediji kot žrtev zgodovinskih notranjepolitičnih bojev
Goran Ivanović
Ali je WAZ izgubil sapo na Balkanu?
Janez Polajnar
Vse dobro o mrtvih ljudeh, vse slabo o mrtvih državah
[1]
Goran Ivanović
»Krezubi trozubac« danes: kje so pristale tri nekdanje mladinske radijske postaje iz Ljubljane, Zagreba in Beograda?
Zoran Pusić
O sodbah, pričah in krivcih
[1]
Sandra Bašić-Hrvatin
Kronika napadov na hrvaške novinarje
Jovana Mihajlović Trbovc
»Jugosfera« pod televizijo Pink: od pozabe problematične preteklosti do povezovanja v potrošništvu in zabavi
Ines Kuburović
Slovenski mediji o volitvah v Bosni in Hercegovini: Utrjevanje podobe brezperspektivne države
Saša Banjanac Lubej
Maltretiranje bralcev z resnico
Tanja Petrović
Strokovnjaki brez spomina: Slovenija in »zahodni Balkan«
Ivan Čolović
Kaj bi Srbija v Evropi?[1]
Marko Zajc, Janez Polajnar
»Noseč to zapadno kulturo doli na slovanski jug«
Andrej Stopar
Rusija: »V tem primeru ste nas prehiteli!«
Gordan Malić
Hrvaška: Sodni dan neodvisnega časopisnega založništva
Stipe Ćurković
Hrvaška: Mediji, javnost in študentska zasedba fakultet
Kaja Jakopič
Hrvaška: Novinarji kot tarče
Saša Banjanac Lubej
Odgovornost novinarjev v vojni v nekdanji Jugoslaviji – Lustracija, sojenje ali pozaba
Viktor Ivančić
Hrvaška in Slovenija: Nacionalistična jugonostalgija
Sanja Prelević
Fikser – desna roka tujemu novinarju
Saša Panić
Feral Tribune: Ugasnil forum kritične javnosti
Saša Panić
Na silo izgnani s tako imenovanega medijskega trga
Predrag Lucić
Laku moć, voljena Hrvatska
Viktor Ivančić
1996: Kako je bil obrekovan Feral Tribune
Senad Pećanin
Bosna in Hercegovina: Klientelizem in mediji
Snežana Trpevska
Makedonija: Največje televizijske postaje v službi političnih obračunov
Milka Tadić Mijović
Črna gora: Mediji brez distance do vladajočih krogov
Lana Zdravković
Ante Gavranović: Medijska obratnica – Novi čitatelji traže drugačije novine
Boris Čibej
Demokratične čistke
Neva Nahtigal, Nena Skopljanac, Martina Valdetara
Desetletje za vključitev Romov (2005–2015)
Brankica Petković
Raznovrstnost tiskovnih svetov v Evropi
Lana Zdravković
O televiziji v srednji in vzhodni Evropi
Lana Zdravković
Link, revija za razvoj elektronskih medijev
Ksenja Hahonina
Ukrajina Oranžni preobrat
Toni Gabrić
ZaMirZINE
Saša Bojc
Poročilo Mednarodnega tiskovnega inštituta (IPI)
Dušan Rebolj
Mrtvi ilegalci in preplašeni ostali
Regionalna konferenca o koncentraciji lastništva v medijih
Mojca Planšak
FM@dia Forum 2004
Saša Banjanac Lubej
Dopisniki kot bojevniki za nove slovenske trge
Sanja Prelević
O Črni gori črno …
Vlasta Jeseničnik
Rusija: Laž in resnica o Beslanu
Ksenja Hahonina
Rusija: Od Nord Osta do Beslana
Ksenja Hahonina
Rusija: Primer informacijskega boja – poročanje o številu prebivalcev Čečenije
Sandra Bašić-Hrvatin
Kako WAZ pritiska na novinarje v jugovzhodni Evropi?
Boris Čibej
Rusija: Ponarejeni intervjuji in črni novinarski PR1
Dušan Rebolj
Tuji lastniki medijev v srednji in vzhodni Evropi
Saša Bojc
Regulacija medijskega lastništva v državah vzhodne Evrope
Petar Luković
Srbija: Polemika o soočenju s pretklostjo – Kdo bi še kopal po dreku?
Veran Matić
Srbija: Mediji in »zdravljenje« družbe – nerealna pričakovanja
Beata Klimkiewicz
Poljska
Od liberalizacije do stroge regulacije
Velislava Popova
WAZ osvojil bolgarski časopisni trg
Boris Rašeta
Štirinajst časopisov in distribucijska hiša
Dragan Novaković
WAZ v Beogradu
Petar Luković
Srbija - Povedati fašistu, da je fašist
Snježana Milivojević
Srbija - Molk ne zabriše preteklosti
Aleksandra Maček
Makedonija - Mediji kot "varuhi nacije"
Saša Banjanac Lubej
Hrvaška, Srbija - Konec ilegalnega uvoza tiska
Jasmina Popović
Ko novinarji čistijo stranišča
Zoya Dimitrova
Bolgarija - Preiskovalni novinarji, združite se
Gašper Lubej
Makedonija
Profesionalizem zamenjala etnična lojalnost
Ranko Vujović
Črna gora
Kako medije izmakniti državnem nadzoru
Goran Ivanović
Hrvaška
Nevihta nad Latinico
Tamara Spaić
Seksgate na srbski način
Ahmed Burić
Čigavo je Oslobođenje?
Lucija Bošnik
Novinarji, sodobni gladiatorji
Beata Klimkiewicz
Biti državen ali ne?
Peter Bajomi-Lazar
Cena za državno podporo
Kaja Jakopič, Saša Banjanac Lubej
V etru Nove Evrope
Jan Moláček, Petr Kopecky
Svet in generalni direktor – generatorja krize
Danail Danov
Upor na nacionalnem radiu
Damir Matković
HRT ostaja gospodar medijskega prostora
Peter Bajomi-Lazar
Državna televizija na kolenih
Tadej Labernik
Ukinitev sedanje Radiotelevizije BiH
Ahmed Burić
Reformo diktira mednarodna skupnost
Saša Andonovski
Predlog medijskega zakona kot skrivnost
Denis Latin
Soočenja okrog konkretnih problemov
Snježana Milivojević
Bila je to najbolj umazana kampanja doslej
Milan Milošević
Napovedi so bile točne
Beata Klimkiewicz
Neškodljiva parodija
Gordana Suša
Skozi gozd do nove televizije Srbija
Laszlo Seres, Barbara Bizjak
So javni mediji sredstvo vladanja?
Lucija Bošnik
Načrtno potiskanje v kaos
Snježana Milivojević
Kako uničiti javnost
Sandra Bašić-Hrvatin
Dosje o represiji
Ognjen Tvrtković
Analiza pisanja beograjske Politike
Remzi Lani
Pismo koordinatorju Pakta stabilnosti
Boris Rašeta
Kaj bo z državnimi mediji na Hrvaškem?
Beata Klimkiewicz
Medijski imperij Radio Maryja
Arturas Mankevicius
Ugled in uspeh gresta skupaj
Boris Rašeta
Brutalna akumulacija kapitala
Tatjana Mandić
Nadzorovanje in kaznovanje novinarjev
Gabor Holmai
Državni uradniki morajo prenesti kritiko
Senad Pećanin
Skrivanje za zasebnimi tožbami
Zlatan Karabegović
Razkrivanje nepravilnosti je brez odmeva
Sandra Bašić-Hrvatin
The Baltic Media Monitor
Hrvaške parlamentarne volitve 2000 - monitoring televizije
Dragan Bisenić
Kriza neodvisnega novinarstva v Srbiji
Vladan Mićunović
»Jeklena« kontrola državnih medijev
Miklós Sükösd
Največ tujega lastništva
Petio Zekov
Waz narekuje pravila bolgarskega časopisnega trga
Milan Šmid
Preizkusni poligon za deregulacijo medijev
German Filkov
Elektronski »bum« v makedonskih medijih
Alexandre Lévy
Smrt neodvisnega informiranja v Srbiji
Dragiša Drašković
Slovenija v očeh srbskih medijev
Brankica Petković
Komu vasi lepo gorijo?
Snježana Milivojević
Politično življenje Srbije v informativnih medijih
Sandra Bašić-Hrvatin
Hard-Core politika in X-rated mediji
Sandra Bašić-Hrvatin
»No Story, Sorry.«
Brankica Petković
Šola profesionalne solidarnosti
Sandra Bašić-Hrvatin
Republika
Veran Matić
Moč in smisel mreže sorodnih medijev
Edicija MediaWatch
Mitja Velikonja
Titostalgija
Novinarski večeri
22.10.2003
Ilinka Todorovski, Aleksander Stanković, Bruno Lopandić
Hrvaška in Slovenija v medijskem ogledalu
29.05.2003
Snježana Milivojević, Dejan Anastasijević
Srbski mediji po atentatu
19.06.2000
Jacek Žakowski, Tomaž Gerden
Vzhodno od "raja"?
18.04.2000
Veton Surroi, Jurij Gustinčič
Kosovo: so se za to borili?
17.02.2000
Velibor Čović, Uroš Lipušček
Dober večer, gospod predsednik
23.04.1999
Anna Zarkova, Mojca Širok
Kaj hoče ženska
10.11.1998
Senad Pećanin, Jani Sever
Politika z drugačnimi sredstvi
30.01.1998
Milka Tadić, Blerim Shala, Blanka Doberšek
Smrt velike Srbije
14.05.1997
Aleksandar Tijanić, Mišo Alkalaj
Novinarstvo in nacionalni interes