N O V O S T I
O   M E D I A W A T C H
R E V I J A   M E D I J S K A   P R E Ž A
o   r e v i j i
s e z n a m
junij 2013
december 2012
junij 2012
december 2011
maj 2011
december 2010
maj 2010
december 2009
maj 2009
december 2008
maj 2008
december 2007
maj 2007
december 2006
maj 2006
november 2005
maj 2005
november 2004
marec / april 2004
oktober 2003
marec 2003
december 2002
poletje 2002
zima 2002
poletje / jesen 2001
pomlad 2001
zima 2001
poletje-jesen 2000
pomlad 2000
uvodnik
kodeks rtv slovenija
novi zakon o medijih
analize medijskega poročanja
raziskovalno novinarstvo
intervju in avtorizacija
varstvo novinarjevega vira
katoliška cerkev in mediji
otroci in televizija
novinarsko cestno razsodišče
populizem v avstriji
režimske tv v srbiji
državni mediji na hrvaškem
pakt stabilnosti in mediji
medijski pregled
recenzije
ekskrementi
jesen 1999 / zima 2000
poletje 1999
pomlad 1999
zima 1999
poletje 1998
pomlad 1998
zima 1998
u r e d n i š t v o
E D I C I J A   M E D I A W A T C H
S P R E M L J A N J E   N E S T R P N O S T I
N O V I N A R S K I   V E Č E R I
O M I Z J A
M E D I J S K O   S O D E L O V A N J E
T E M E
A V T O R J I
P O V E Z A V E

Aleš Gaube
Novinarski ceh na preži
Zakon o medijih prestal prvo branje v državnem zboru - Pomen zakona o medijih se je skoraj docela zmanjšal na vprašanje dobička največjih televizijskih postaj pri nas
Po več kot enoletnem naprezanju kulturnega ministrstva, da se predlog zakona o medijih, ki naj bi celovito uredil medijsko področje v naši državi, uvrsti na plenarno zasedanje državnega zbora, jim je končno uspelo. Vendar se minister Jožef Školč in državna sekretarka Majda Širca s strokovnimi sodelavci kljub temu ne moreta trepljati z zadovoljstvom po ramenih, saj je bil zakon uvrščen v prvo branje v tisti prvotni obliki, ki je s strani strokovne javnosti izzvala val razburjenja ter tudi ugovore mednarodnega novinarskega združenja (International Press Institute), kjer so do predlaganih zakonskih rešitev dejali le, da ne razumejo, »kako lahko politiki spišejo zakon za področje, na katerega se ne razumejo.«

Sledili so številni pogovori kulturnega ministrstva s predstavniki zainteresirane javnosti, ki so predstavili svoja stališča do najbolj kočljivih členov v predlogu zakona: kdaj mora izdati novinar svoj vir informacij, razmerje med uredništvom in izdajateljem, programska zasnova medija, pravica do odgovora in popravka, lastniška struktura medija, oglaševanje. Vendar z ugotovitvami in predlogi, vsaj tam, kjer so s strani stroke bili enotni, niso dopolnili svojega predloga zakona. Le čemu, se lahko upravičeno sprašujemo. Vroči kostanj končne oblike zakona o medijih tako kulturno ministrstvo očitno prepušča poslancem, saj je že Školč na seji parlamentarnega odbora za kulturo, šolstvo in šport ugotavljal, da bodo nekatere odločitve povsem politične in ne toliko strokovne, saj so pogledi stroke pri posameznih vprašanjih povsem diametralno nasprotni. A to drži le deloma. Kompromisne odločitve skoraj zagotovo ne bo možno najti pri omejitvah oglaševanja za TV Slovenija. Komercialne televizije pritiskajo na parlamentarce, da bi na TV Slovenija to dejavnost čim bolj omejili - če ne povsem odpravili - in se pri tem zatekajo tudi k tako banalnim sredstvom pritiska, da sejo matičnega odbora snemajo s televizijsko ekipo, v kateri pa ni novinarja ... Pred predlagateljem zakona pred drugim branjem leži težka naloga. Zakon mora dopolniti s svežnjem nekaj manj kot tridesetih stališč matičnega odbora, ki ga je sprejel pred prvim branjem zakona in so ga kasneje parlamentarci potrdili tudi ob koncu prvega branja. Povrh vsega bo pred drugim branjem zakona še javna predstavitev mnenj o novem zakonu, torej vnovič debatni poligon TV Slovenija in komercialnih televizij z že neštetokrat slišanimi argumenti, le retorika se bo verjetno še nekoliko zaostrila. Tako se kar po sebi vsiljuje ugotovitev, da se je pomen zakona o medijih skoraj docela zmanjšal na vprašanje dobička oziroma ekonomskega poslovanja največjih televizijskih postaj pri nas.

Medlo o pravici do odgovora
Ta čas tako še ne vemo, kako se bodo glasili členi zakona, ki so za neodvisnost novinarskega dela pomembnejši. Obenem je tudi v stališčih poslancev povsem medlo opredeljena vnovična uvedba pravice do odgovora. Čeprav oživitve te pravice odgovorni v časopisih ne odrekajo, pa kljub temu prvotna zaskrbljenost, da se bo z njeno uvedbo - seveda ob predpostavki spoštovanja zakona do zadnje črke natančno - lahko resnično ogrozilo obstoj vseh tiskanih medijev ali pa vsaj tudi zelo ekonomsko škodovalo, še vedno ostaja aktualna. Določbe o pravici do odgovora in pravici do popravka naj bi se do drugega branja spremenili tako, da se obseg pravic glede na sedanjo ureditev ne bi skrčil, hkrati pa naj se pri definiranju ustrezno upošteva tudi avtonomija uredništev glede objave in mnenje stroke glede dolžine rokov. Če bi se lahko mirno zanesli na naše parlamentarce in se ob takšnem stališču, ki je bilo sprejeto ob koncu prvega branja zakona, mirno zleknili v naslonjač, bi zagrešili veliko napako. Že ničkolikokrat je namreč državni zbor spremenil svoje mnenje pri drugih, za državo menda pomembnejših zadevah. In to zaradi spremenjenih političnih okoliščin, kot se ta fraza rada uporablja na Šubičevi 4.

Glede na ta čas dejansko spremenjene politične okoliščine, mora novinarski ceh ostati na preži, kot bi moral biti v takšni pripravljenosti, če ne bi prišlo do vladne krize. Zavedati se namreč moramo, da si vsak politik želi oblikovati medijski prostor tako, da mu bo omogočen čim lažji in pogostejši nastop v javnih občilih. Tukaj so si politiki ne glede na njihovo »barvo« enotni.

Poslanci nam krojijo bodoče okvire našega delovanja in če sedaj ne bomo aktivno poskušali vplivati za sprejetje primernih določil, ki bodo v svoji evropskosti izražale tudi posebnost slovenskega medijskega prostora - torej upoštevale vse njegove omejitve zaradi majhnega tržišča - potem ne smemo kasneje, ko bo že prepozno, pred evropskimi kolegi tarnati, poglejte, kako so nas pribili. Zato je sedaj na predstavnikih Društva novinarjev Slovenije, da ob čim širši podpori medijskih hiš na javni predstavitvi mnenj o zakonu še enkrat opredelijo svoje poglede na zakon ter jasno povedo, kakšna določila so sprejemljiva tako s strani stroke kot tudi z ekonomske plati medijev. Ali so bili uspešni bo razvidno šele ob predložitvi čistopisa zakona za drugo branje. Za morebitne zadnje spremembe pred sprejetjem zakona, ki poskuša opredeliti delovanje tako tiskanim kot tudi elektronskim medijev in ki zaradi te preobilnosti področij velikokrat ostaja neprecizen in ohlapen, bo do njegovega dokončnega sprejetja ostalo le še malo možnosti.

izpis

Gojko Bervar

Novinarska zaščita ali jarem
Ali se bodo našli poslanci, ki bodo vložili amandmaje, ki ustrezajo novinarski zahtevi, da je programska zasnova medija del novinarske pogodbe z delodajalcem in da mora delodajalec pri imenovanju odgovornega urednika pridobiti mnenje novinarjev?
Kaj bo drugače z novim zakonom o medijih? Po pravici povedano, ne vem. Nekaj mesecev sodelovanja in pogajanj z ekipo na kulturnem ministrstvu je sicer kazalo vsaj predvidljive obrise nove medijske zakonodaje, zdaj - z zamenjavo oblasti - se lahko vse skupaj začne na novo.

Sedanja oblast, ko je bila še opozicija, se je večkrat zavzemala za večjo avtonomijo medijev. Med drugim je podprla delavce RTV Slovenija pri njihovem odporu spremembi zakona o RTV Slovenija, s katerim so novinarjem odvzeli moč, ki jo je dajalo soglasje k imenovanju odgovornih urednikov. Toda položaj se je zdaj bistveno spremenil - in stvari se kljub opozicijskim izkušnjam tam pod oblastnimi oblaki pač zdijo drugačne. Zato ne vem, ali bo zavezništvo nekdanje opozicije z mediji, zdaj ko je oblast, še enako zavzeto. Poleg tega je zakon o medijih prestal šele prvo obravnavo, prave spremembe pa ga čakajo z dopolnili, ki prihajajo v drugi in tretji fazi zakonodajnega postopka. To lahko v ta prostor prinese še prav neverjetne rešitve, ki pa jih vendarle omejujejo evropska priporočila.

Kako je kazalo?
Ko smo novinarji dobili v roke prvi osnutek zakona, ki je bil dostopen javnosti, smo se kar malo zgrozili. Velik del liberalnih prvin, ki jih je v medijski prostor vnesel dosedanji zakon o javnih glasilih, je ob pisanju novega zakona izginil. Čeprav so predlagatelji ves čas zatrjevali, da gre pravzaprav samo za sestavljivost slovenske medijske zakonodaje z evropsko, k čemur da nas sili pridruževanje Uniji, se je izkazalo, da so na mnogih področjih pobrali najbolj restriktivne (sicer še sprejemljive) rešitve iz evropske prakse. Predvsem pa je ta osnutek ponujal matičnemu ministrstvu veliko birokratskih užitkov ob prebiranju vsebinskih zasnov, zbiranju evidenčnih izvodov posameznih časopisov, dajanju in odvzemanju takih ali drugačnih dovoljenj - skratka raj, ki si ga zaprisežen birokrat samo želi.

Odziv novinarske stroke je bil silovit in je na drugi strani požel neverjetno užaljenost. Govorili so o »nožu v hrbet«, o dotedanji domnevni nezainteresiranosti novinarskega ceha, ker ni osnutka zakona preučil in nanj napisal pripombe že v prvih dvajsetih minutah, ko je ta postal javen. Zdelo se je, da se je odprla fronta z zelo visokimi okopi. Ob prvi javni obravnavi sta sicer novinarsko društvo in sindikat načela telo osnutka na mnogih koncih - tistih, ki zadevajo stroko samo in onih, ki določajo oglaševalske deleže, položaj javne rtv, socialno varnost novinarjevega položaja.

V pogovorih z ministrstvom smo pogajanja o financah, lastniških deležih, administracijskih dovoljenjih in prepovedih prepustili tistim, ki jih to najbolj zadeva. Sami smo se lotili predvsem strokovnih vprašanj in vprašanj ekonomske varnosti novinarjevega poklica.

Če je namreč kaj jasno, mora biti jasno to, da je novinarjeva neodvisnost, verodostojnost in prepričljivost toliko trdnejša, čim trdnejši je njegov delovni status. Čim več prostora za izsiljevanja s plačo, odpuščanjem ali drugačnim šikaniranjem je prepuščenega delodajalcu, tem teže je ohranjati neodvisno držo.

Poleg tega smo bitko bili tudi na področju družbenih pogojev novinarjevega dela - to pa velja tako za dostop do informacij, varnost novinarjevega vira - stvari skratka, ki jih evrospka zakonodaja pozna, čeprav tako kot so zapisane niso preveč po duši bruseljske administracije. To se kaže v mnogih trikih, ki naj preprečijo novinarjem dostop do dokumentov Unije. Naj si privoščim majhen skok vstran: evropski novinarski kolegi, ki so imeli slabe izkušnje z bruseljsko birokracijo, so odkrili, da je dostop do Unijinih dokumentv najlažji prek Švedske, kjer v zakonu izrecno piše, da so evropski dokumenti javni - in so tako stvari, ki jih nisi mogel dobiti v Bruslju, zlahka našli v Stockholmu. A v Sloveniji, ko gre za notranje dokumente, ne moreš priti do njih prek takih ovinkov in osnutek zakona je birokratom, ki iskane informacije niso hoteli dati, pustil kar osemdnevni rok, da si izmislijo razloge, zakaj tega niso naredili.

Kaj so prinesli pogovori z ministrstvom?
Morda bi bili sogovorniki na minsitrsvu precej trši, če ne bi mnogih naših opozoril ponovili tudi strokovnjaki Evropske unije, Sveta Evrope in mednarodnega tiskovnega inštituta z Dunaja. Po njihovem obisku so nekatere sporne rešitve kar izginile iz besedila, druge so dobile sprejemljivejšo obliko.

Slednje velja za določilo, da novinar ni dolžan razkriti vira informacij. V prvotnem osnutku je izjemo od tega pravila dopuščal samo zakon. Toda kateri zakon? In kdo se nanj ob zahtevi za razkritje vira lahko sklicuje. Z drugimi besedami, kakšen državni uradnik bi lahko v vsakem primeru potegnil na dan kakršen si že bodi zakon, ga sam razlagal po svoje in zahteval razkritje vira.

Nova fromulacija je te birokratske sanje razpršila: novinar je dolžan vir informacij razkriti samo v primerih, ki jih določa kazenski zakonik. Razsodnik v tem primerju ni več uradnik, ampak sodišče in število primerov, ki bi dopuščale take izjeme, je močno omejeno. To je tudi mnogo bliže določilom 10. člena Evropske konvencije o človekvih pravicah, ki take izjeme omejuje na primere, ko gre za varnost države, težka kriminalna dejanja itd. Dolgo smo trli tudi oreh pravice do popravka in odgovora. Problem, na katerega smo opozarjali novinarji, je zloraba teh pravic v politične namene. Če pravica do popravka (ki smo jo sicer tudi izostrili) novinarjev niti ni motila, saj gre za pravico posameznika, da v mediju dobi prostor za svoje pojasnilo, če je sam prizadet, pa je pravica do odgovora kar ponujala prostor strankarskim domačim nalogam. Izkoristili bi jo lahko vsi, ki menijo, da je prizadet javni interes - torej ti, ki imajo le malo volje (ali strankarske spodbude) za pisanje. Kakšne bi bile potem strani časopisov, zasutih s strankarskimi pisemci, si lahko predstavljate. V ožjem krogu smo, vsaj tako mislim, našli solidno rešitev, ki naj prepreči zlorabljanje pravice do odgovora. Kaj več pa ni mogoče narediti, saj je ta pravica (tako kot pravica do popravka) pri nas najbrž kot edini državi na svetu zapisana v ustavi.

In kje ni šlo?
Najbolj nepremakljivi so bili na ministrstvu v dveh točkah:
  • ob naši zahtevi, naj se iz prejšnjega zakona tudi v to besedilo zakona vrne določilo, da je programska zasnova del novinarjeve pogodbe z delodajalcem - to naj bi prineslo zaščito novinarjeve verodostojnosti, če se lastnik nenadoma odloči korenito spremeniti vsebino svojega medija;
  • in ob zahtevi, da mora delodajalec ob imenovanju odgovornega urednika prej pridobiti mnenje novinarjev.
Pri prvi zahtevi so na ministrstvu menili, da so popustili že dovolj, ko so v zakon (na našo zahtevo) vrnili določbo, da novinarja ni mogoče odpustiti, če dela v skladu z novinarskim kodeksom in programsko zasnovo. Druga zahteva pa se jim je zdela sporna zato, ker po njihovem omejuje pravice kapitala, kar seveda ni res, saj je mnenje nezavezujoča kategorija.

Ker naših zahtev ni kot svojih sprejel niti matični parlamentarni odbor za šostvo, kulturo in šport, je edina pot, da poskusimo stvar izpeljati prek poslancev, ki bi te zahteve sprejeli kot svoja dopolnila in jih vložili v obliki amandmajev v drugi in tretji obravnavi zakona o medijih.

A kot rečeno, stvari, najbrž pa tudi razmerja sil v državnem zboru so se zdaj spremenile. Šele čas bo pokazal, če nekdanji branilci medijske svobode tako mislijo tudi tedaj, ko so postali oblast.

izpis

Marjan Moškon

Onemogočiti lokalne televizije?
Predlog zakona o medijih ne upošteva predlogov tistih, ki vedo, kako težko je v slovenskih razmerah ustvarjati televizijski lokalni oziroma regionalni nepridobitni program
Vlada Republike Slovenije kot predlagatelj Zakona o medijih za prvo obravnavo (Poročevalec DZ RS, št. 35 od 28. maja 1999) v uvodu k predlogu izčrpno obravnava položaj in status lokalnih nekomercialnih RTV programov in v 3. točki namiguje, da bi jim morala država iz proračuna nameniti celo nekaj denarja. Čeprav je predvidena vsota za 67 radijskih in 42 televizijskih lokalnih in regionalnih programov ter v isti znesek vključenih posebnih nacionalnih, študentskih in drugih programov zelo skromna, na žalost v predlogu Zakona o tej podpori ni več ne duha ne sluha. Podobna usoda je doletela predlog za udeležbo nekomercialnih lokalnih RTV programov v naročnini za programe RTV Slovenija.

Navzlic predlogu v Tezah Sveta za radiodifuzijo (23. marca 1998), Oceni stanja v Osnutku Zakona o medijih (5. marca 1999) in predlogu Združenja tv postaj pri Gospodarski zbornici Slovenije (19. marca 1999), naj se v 4. člen Zakona, ki govori o javnem interesu na področju medijev, uvrsti tudi lokalne in regionalne nepridobitne televizijske in radijske programe, predlagatelj brez kakršnekoli obrazložitve te zahteve iz javne razprave ni upošteval. Posledica bi namreč bila možnost udeležbe teh programov v javnem razpisu za sofinanciranje programskih vsebin v skladu s 151. členom zakona. Zato smo predlagali, naj se kot predlog za drugo obravnavo Zakona sprejme naslednje stališče: v 4. členu se doda točka »Republika Slovenija podpira pri razširjanju programskih vsebin lokalne in regionalne nepridobitne televizijske in radijske programe.«

Prevelike zahteve za lastno produkcijo
Sedanji Zakon o javnih glasilih je najprej določal, da morajo informativne, kulturno-umetniške in izobraževalne vsebine obsegati najmanj 40 odstotkov dnevnega programskega časa lokalnega nekomercialnega RTV programa, lastna produkcija pa najmanj eno uro dnevnega programskega časa, potem pa je Svet za radiodifuzijo brez podlage v zakonu zahteval še obseg takega programa najmanj 5 ur dnevno in od tega najmanj 3 ure nekomercialnih vsebin. Že ta določila so za lokalne tv programe prezahtevna, saj jih od 42 registriranih lokalnih tv postaj v Sloveniji izpolnjuje morda samo 5!

V predlogu Zakona o medijih pa je celo tako omejujoč pogoj še zaostren, saj zahteva v oddajnem času med 6. in 24. uro za lokalni televizijski program 30, za regionalni televizijski program pa 40 odstotkov lokalnih oziroma regionalnih vsebin lastne produkcije!

Če naj bodo te vsebine vsaj kolikor toliko spodobne kakovosti, stane ena ura povprečnega informativnega, umetniškega ali izobraževalnega programa najmanj 500 000 tolarjev (kar ni težko preveriti, recimo na Televiziji Slovenija). Pri povprečnem obsegu npr. regionalnega programa 10 ur na dan bi bilo treba že samo za 4 ure lastne produkcije regionalnih vsebin zaslužiti 2 milijona tolarjev na dan ali 60 milijonov tolarjev na mesec! To pa je znesek, ki ga povprečna nepridobitna regionalna tv postaja spravi skupaj z vso svojo dejavnostjo komaj v celem letu.

Razen tega je pri lokalnih in pri regionalnih tv programih predlagana nerazumljiva razlika med radijskimi in televizijskimi programi (77., 79. in 81. člen), čeprav je produkcija televizijskega (filmskega!) programa organizacijsko in tehnično vsaj trikrat bolj zahtevna od radijskega.

Zato smo predlagali, naj se kot predlog za drugo obravnavo v 2. točki 77. člena, v 1. točki 79. člena in v 1. točki 81. člena zmanjša obseg lokalnih oziroma regionalnih vsebin lastne produkcije na 20 odstotkov oddajnega časa.

Sofinanciranje lokalne skupnosti črtano
V sedanjem Zakonu o javnih glasilih je sistemsko financiranje lokalnih nekomercialnih RTV programov vsaj nakazano s sicer neobvezujočim »lahko pa tudi iz sredstev lokalnih skupnosti«. V 78. členu predloga Zakona o medijih je kot pogoj za pridobitev statusa lokalnega oziroma regionalnega radijskega oziroma televizijskega programa res napisano, »da ustvarjanje in razširjanje programskih vsebin sofinancira lokalna skupnost«, vendar Odbor za kulturo, šolstvo in šport Državnega zbora RS v Poročilu k predlogu Zakona že zahteva črtanje te alineje!

Zato smo predlagali, naj se kot predlog za drugo obravnavo Zakona uvrsti v 81. člen kot pogoj za status lokalnega oziroma regionalnega nepridobitnega radijskega oziroma televizijskega programa, da ustvarjanje in razširjanje programskih vsebin sofinancira(jo) lokalna skupnost oziroma lokalne skupnosti.

V 107. členu gradiva Ministrstva za kulturo za predlog Zakona o medijih je bilo med pogoji za izdajo radijskega dovoljenja zahtevano tudi zagotovilo, da je lokalna skupnost pripravljena sofinancirati lokalni oziroma regionalni radijski oziroma televizijski program, kar je zdaj nadomeščeno z zagotovilom, da lokalna skupnost podpira tak program. Če je bila beseda zamenjana samo zaradi lepšega jezika, potem naj se spremenjena alineja 107. člena glasi: »zagotovilo, da lokalna skupnost gmotno podpira nepridobitni lokalni oziroma regionalni radijski oziroma televizijski program«, in morda doda v tem členu popolnoma drugačno alinejo za radijske oziroma televizijske »komercialne« programe.

Kaj je vse lastna produkcija?
Razen zahtev po večjem obsegu lastne produkcije za televizijske programe v primerjavi z radijskimi pa je nerazumljiva tudi diskriminacija televizijskih programov pri opredelitvi pojma lastna produkcija. V kvoto lastne produkcije radijskih programov se všteva predvajanje (kakršne koli!) slovenske glasbe, kar pa za slovenska avdiovizuelna dela v televizijskih programih ne velja. Čeprav Republika Slovenija v skladu s 4. členom Zakona podpira razvoj in ustvarjanje avdiovizualnih del, jim privilegija pri objavi v slovenskih televizijskih programih ne daje.

Zato smo predlagali, naj se kot predlog za drugo obravnavo v 67. člen Zakona uvrsti točka: »V kvoto lastne produkcije televizijskih programov se všteva tudi predvajanje slovenskih avdiovizualnih del.«

Čeprav je najrazličnejših podobnih poskusov za onemogočitev lokalnih oziroma regionalnih nepridobitnih radijskih in televizijskih programov še več, naj bo teh pet predlogov dovolj. Ker besedilo Zakona ne upošteva predlogov tistih, ki vedo, kako težko je v slovenskih razmerah ustvarjati zlasti televizijski lokalni oziroma regionalni nepridobitni program, hkrati pa postavlja pred izvajalce tako stroge omejitve in neuresničljive pogoje, da jih praktično nobena postaja ne bo mogla izpolniti, bo lahko posledica samo ukinitev ali pa skrajno slaba sestava in kakovost lokalnih televizijskih programov.

Zato tak zakon prav gotovo ne bi dosegel načel in ciljev, ki so opredeljeni v 2. točki Uvoda k predlogu Zakona, saj bi pomenil velik korak nazaj v čase, ko sta bili svoboda obveščanja in svoboda izražanja v posesti peščice ljudi.

izpis

 S O R O D N E   T E M E

mediji in pravo

Medijska preža
Sandra Bašić-Hrvatin
Slovenija: En korak naprej, dva nazaj*
Zrinjka Peruško
Kaj je bilo narobe z reformami medijev v postsocialistični Evropi?*
Snežana Trpevska
Razdrobljenost trga v jugovzhodni Evropi in degradacija profesionalnega novinarstva*
Jovanka Matić
Novinarji kot gibalo reform medijev*
Tarik Jusić
Bosna in Hercegovina: Med stagnacijo in tranzicijo*
Judit Bayer
Nauki medijskih reform v srednji in vzhodni Evropi: Vsaka družba ima tak medijski sistem, kot si ga zasluži*
Paolo Mancini
Reforme medijev ne nastanejo v praznem prostoru*
Guillermo Mastrini
Napredne vlade in mediji v Južni Ameriki*
Rodrigo Gómez García
Reforme medijev v Latinski Ameriki: med dekomodifikacijo in marketizacijo javnih komunikacijskih politik*
Larbi Chouikha
Mediji v ogledalu »tunizijske pomladi«: reforme, ki jih je težko izpeljati*
Justin Schlosberg
Reforma lastništva medijev v Veliki Britaniji: kako naprej?*
Brankica Petković
Zakaj primerjati reforme medijskih sistemov?
Gorazd Kovačič
Kaj so mediji za Janšo in Pahorja?
Andrej Pavlišič
Mediji ne delujejo v praznem prostoru
Domen Savič
Zapiranje pašnika: spletna cenzura doma in po svetu
Tomaž Gregorc
Onemogočanje avtonomnih digitalnih praks – »trda plat« zgodbe
Brankica Petković
Človekove pravice in mediji
Andreja Tratnik
»Na tisoče Madžarov pije to sranje s ponosom, celo s predanostjo«
Zoran Medved
Prihodnost ali pogreb javne RTV?
Gregor Strojin
Javnost sodnih postopkov v zadevi Patria
Andreja Tratnik
Kdo naj presodi, ali naj se od novinarja zahteva razkritje vira?
Brankica Petković
Slaba vest evropske medijske politike
Renata Šribar
Regulacija avdiovizualnih medijev: kompleksnost in izmuzljivost potencialno spornih vsebin
Tanja Kerševan-Smokvina
Evropsko orodje za merjenje neodvisnosti regulatorjev
Toby Mendel
Uvrstitev Slovenije v mednarodni raziskavi o dostopu do informacij javnega značaja
Saša Banjanac Lubej
Inšpektorat za delo novinarjem odgovarja na svoji spletni strani
Sandra Bašić-Hrvatin
Kako je privatizacija medijev omogočila privatizacijo politike
Gorazd Kovačič
Polom reforme medijske zakonodaje
Andreja Tratnik
Korak naprej pri varovanju pravice novinarjev do nerazkritja vira informacij
Lenart J. Kučić
Jezdeci medijske apokalipse
Blaž Zgaga
Po stopnji svobode medijev Evropa razdeljena na dva dela
Jernej Rovšek
Čas za soglasje o samoregulacijski obliki medijske industrije
Sandra Bašić-Hrvatin
Kriza časopisne industrije je posledica napačnih odločitev lastnikov
Lana Zdravković
Sprejemanje medijske zakonodaje: In temu pravite javna razprava?
Rina Klinar
Lokalni mediji v Sloveniji: nacionalna mreža, medijske regije ali umiranje na obroke?
Jasna Babić
Osnutek zakona o medijih: Bluz slovenskih glasbenikov
Renata Šribar
Zaščita otrok pred spornimi vsebinami v osnutku zakona o medijih: nadaljevanje regulacijske stihije
Sandra Bašić-Hrvatin, Marko Milosavljević
Slovenskih medijskih 20 let: Quid pro quo
Gojko Bervar
Nova oblast in mediji – Kaj se je spremenilo?
Brankica Petković
Slovenija: Boljša medijska zastopanost legitimna težnja 200.000 ljudi
Sandra Bašić-Hrvatin
Vztrajati pri vsebini in načinu sprejemanja medijskih zakonov
Roman Kuhar
V imenu družine potvarjajo podatke
Nina Zidar Klemenčič
Dva primera, množica stališč, problem nerešen
Andraž Teršek
Pasti in spodrsljaji svobode izražanja[1]
Andrej Stopar
Rusija: »V tem primeru ste nas prehiteli!«
Jernej Rovšek
Posledica spremenjene sestave Ustavnega sodišča?
Jure Aleksič
Mozaik neke gangrene
Andreja Tratnik
Evropsko sodišče za človekove pravice o nedopustnosti političnih pritiskov na medije
Ustavno sodišče
Del odločbe Ustavnega sodišča v primeru Prijatelj proti Mladini[1]
Ciril Ribičič, Marija Krisper Kramberger
Prijatelj proti Mladini: Zastraševalni učinek obsodbe Mladine
Iztok Jurančič
Kanarčki v rudniku demokracije
Zoran Medved
Novi zakon o RTV Slovenija: Potrebujemo popolnoma nov koncept
Peter Lah
Pluralizem medijev: predmet arbitrarnih ocen ali empiričnih meritev?
Tadej Praprotnik
Nizozemska: Učinkovit sistem zaščite otrok pred škodljivimi medijskimi vsebinami
Sonja Merljak Zdovc
Novinarska zbornica
Tomaž Klipšteter
(Ne)občutljivost medijev za varstvo zasebnosti
Ranka Ivelja
Pasti »konkretizacije in personalizacije« incesta
Brankica Petković
Narobe
William Gore
Nesprejemljivost predlogov za vseevropski sistem urejanja medijske odgovornosti(1)
Daphne Koene
Na Nizozemskem vsak dan bolj cenimo dobro delovanje tiskovnega sveta(1)
Marko Milosavljević
Razsodba delovnega sodišča odpira možnosti za odpuščanje neposlušnih novinarjev
Bojan Dobovšek, Jure Škrbec
Novinarji in korupcija
Goran Novković
Kje so meje pravice? Kje so meje molka?
Jože Vogrinc
Spremenimo informativne medije v javna glasila!(1)
Nataša Pirc Musar
Pravica vedeti – Prvi mednarodno zavezujoči akt na področju dostopa do javnih informacij na svetu
Toby Mendel
Ali sprejeta konvencija izpolnjuje pričakovanja?
Helen Darbishire
Prepoznavanje pravice
Simona Zatler
Ali je učinkovita regulacija sploh možna?
Tanja Kerševan-Smokvina
Direktiva kot preskus za medijske politike držav članic EU
Renata Šribar
Protiregulacijski kompleks bo med pripravo novele zakona o medijih gotovo še živ
Marko Milosavljević
Napake, iz katerih bi se (že) morali kaj naučiti
Nika Susman
Francija: Usoda javne televizije odvisna od dobičkov komercialne tekmice
Renata Šribar
Ko mediji premikajo meje v prid pornokapitala
Mateja Boldin
Sistem koregulacije na preizkušnji
Renata Šribar
Različno branje zakona izgovor za neukrepanje
Renata Šribar
Kdo je pristojen za ukrepanje, če oglaševanje vsiljuje porno seksualnost otrokom?
Miran Lesjak
Človekove pravice zatirane države in nemočnih gospodarskih družb
Cene Grčar
Hudobni mediji in uboga država: ali lahko državni organi zahtevajo objavo popravka?
Janez Markeš
Zakon, ki popravlja mnenja
Jernej Rovšek
Od pravice do popravka do medijskega sveta
Barbara Verdnik
»Tožena stranka redno objavlja članke ...«
Sandra Bašić-Hrvatin
Kakšen javni medij potrebujejo državljanke in državljani Slovenije?
Sandra Bašić-Hrvatin, Iztok Jurančič, Brankica Petković, Grega Repovž, Jernej Rovšek, Špela Stare, Matej Šurc, Blaž Zgaga, Društvo novinarjev Slovenije, Sindikat novinarjev Slovenije
Za prenovo medijske politike
Ian Mayes
Samoregulacija informativnih medijev: pot do novega razmerja z bralci
Ian Mayes
Dejstva v zadevi
Ian Mayes
Po navedbah vira
Slavko Vizovišek
Guardianov zgled in slovenska realnost
Viktor Ivančić
1996: Kako je bil obrekovan Feral Tribune
Jernej Rovšek
Pot do zaupanja vrednega regulatorja medijev
Jernej Rovšek, Brankica Petković
Ali je v primeru Stres proti POP TV medijski inšpektor prevzel vlogo sodišča?
Ivan Pal
Več prijav inšpektorju za medije
Neva Nahtigal
Problemi s socialno, pravno in profesionalno varnostjo novinarjev v jugovzhodni Evropi
Iztok Jurančič
Dninarstvo na novinarskem trgu delovne sile
Sandra Bašić-Hrvatin
Politika razvoja radia in televizije v Sloveniji – Tiranija status quo
Sandra Bašić-Hrvatin
Paralelni svetovi
Iztok Jurančič
Pravna zaščita kaznovanih novinarjev – Novinarji kot postranska škoda?
Jože Vogrinc
Medijska politika kot demokratura
Renata Šribar
Mobitel, WTF?
Blaž Zgaga
Pismo o cenzuri: v tujini objavljeno, doma cenzurirano
Boris Vezjak
Še vedno neutemeljen disciplinski ukrep proti novinarju
Matej Šurc
Peticija – da nam ne bo žal za to, česar nismo storili
Brankica Petković
Njihova svoboda, naša pravica
Mateja Boldin
Vsebine za odrasle, promocija za otroke
Zoran Medved
Zakaj je zahteva po uravnoteženosti javne televizije neutemeljena?
Iztok Jurančič
Tehnologije obvladovanja slovenskih medijev v letih 2006–2007
Barbara Verdnik
Primorske novice – Plen političnih in ekonomskih interesov
Klavdija Figelj
Kje so pristali novinarji?
Predlog ureditve poklicne avtonomije v kolektivni pogodbi za poklicne novinarje
Sandra Bašić-Hrvatin
V Sloveniji brez javne razprave o novi medijski direktivi
Renata Šribar
Škodljive vsebine na mobilnih telefonih
Hans-Martin Tillack
Ali uradniki EU pretepajo pse?
Mediji za državljane – Priporočila
Jasmina Potokar Rant
Novinarske usode: Delo preko avtorskih pogodb
Sandra Bašić-Hrvatin
Po razpisu za subvencije medijem: Uravnoteženi in komunikativni
Andrew Taussig
Organizirajte Glas poslušalca in gledalca
Boris Vezjak
Dedemokratizacija Slovenije pod krinko demokratizacije RTV Slovenija
Neva Nahtigal
Kdaj oddaje za Rome na RTV Slovenija?
Maja Bogataj Jančič, Maja Lubarda
Licence Creative Commons tudi v Sloveniji
Jasmina Potokar Rant
Avtorske pravice v pogodbah med mediji in novinarji
Jernej Rovšek, Sandra Bašić-Hrvatin, Brankica Petković
Kakšen sklad za medije?
Špela Stare
O subvencijah za medije naj ne odloča komisija
Gorazd Perenič
Na poti od odprtega k preglednemu javnemu sektorju
Nataša Pirc Musar
Zakonske novosti in dostop do informacij za novinarje
Pavel Gantar
Lahkotnost sprememb v dostopu do informacij javnega značaja
Jernej Rovšek
Neskladje glede zakona o dostopu do informacij javnega značaja
Lenart J. Kučić, Aljaž Marn
Proti terorizmu z nadzorom državljanov
Aljaž Marn
Kronologija sprejemanja evropske direktive o hrambi telekomunikacijskih podatkov
Aljaž Marn
Iniciativa "Hramba prometnih podatkov ni rešitev!"
Saša Bojc
Napad na novinarski vir
Brankica Petković
Ministri evropskih držav o medijski politiki
Jaka Repanšek
Bo prenovljeni kolektivni pogodbi za novinarje uspelo?
Miha Trampuž
Varstvo avtorskih pravic v predlogu dopolnitev in sprememb kolektivne pogodbe
Živa Humer, Mojca Sušnik
Politika enakih možnosti žensk in moških brez medijske pozornosti
Jernej Rovšek
Nihalo se je od svobode izražanja obrnilo v prid varstvu zasebnosti
Janez Tekavc
Odškodninska odgovornost novinarja
Jernej Rovšek
Pravica do popravka ali odgovora v medijih – Primer Vladislava Stresa
Lucija Bošnik
Poročanje medijev s sodišč
Urška Prepeluh
Procesni labirint do informacij javnega značaja
Urška Prepeluh
Dostop do javnih informacij pri organih EU
Jaka Repanšek
Pravni okvir avdiovizualne industrije v EU
Sandra Bašić-Hrvatin
Delo in izbrisani: kdo »zlorablja« medijski prostor?
Jaka Repanšek
Varovanje avtorskih pravic v kolektivni pogodbi: kako se miš spreminja v mačko
Jaka Repanšek
Kraja avtorskih del: avtorji lajajo, karavana gre dalje
Jaka Repanšek
Avtorske pogodbe zaposlenih v medijih
Renata Šribar
Ta lahki predmet manipulacije: oblast in regulacija pornografije
Melita Zajc
Mediji in avdiovizualna politika v strateških dokumentih ministrstva za kulturo
Rina Klinar
Medijska raznolikost v nacionalnem programu za kulturo 2004-2007
Brankica Petković
Razpršenost lastništva in raznolikost vsebin
Gojko Bervar
Velika Britanija: Prenova pritožne komisije za tisk?
Alison Harcourt
Regulacija medijskega lastništva - slepa ulica EU
Gojko Bervar
V zapor zaradi klevete?
Gojko Bervar
Mediji vzbudijo strah, politiki zahtevajo višje kazni
Rok Kajzer
Klevetanje in praksa Novinarskega častnega razsodišča
Neva Nahtigal
»Obrekovalci« pred Evropskim sodiščem
Sandra Bašić-Hrvatin
Zakon o RTVS za 20. ali 21. stoletje?
Miro Petek
Velika Britanija: Lastništvo zagotavlja neodvisnost Guardiana
Karol Jakubowicz
Zavrnite predloge o politični delitvi javne radiotelevizije!
Serge Halimi
Nova cenzura
Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić
Medijska koncentracija v Sloveniji
Sonja Merljak
Interni etični kodeksi v medijih
Dušan Rebolj
Nianse nasilja: ulovimo in ubijmo Billyja Raya Cyrusa!
Milada Mirković
Sprejet zakon o dostopu do informacij javnega značaja
Jernej Rovšek
Ali zakon o dostopu do informacij res ni pomemben za novinarje?
Saša Banjanac Lubej
Novinarji so za direktorje kakor delavci v tovarni
Sonja Merljak
Piarovci so dodatna ovira na poti do informacij
Gorazd Kovačič
Nato: »Zaustavite levico!«
Gal Kirn, Ana Jereb
Nato: Vidni in nevidni pritiski
Sandra Bašić-Hrvatin
Nato: Civilna družba proti državi
Renata Šribar
Pornografija: Po protipornografskemu ukrepu medijskega inšpektorja
Ian Mayes
Naš cilj je biti odgovoren časopis
Gašper Lubej
Svoboda tiska ogrožena povsod po svetu
Judit Bayer
Madžarska: Položaj medijev po volitvah 2002
Jaka Repanšek
Je moje res tvoje?
Neva Nahtigal
Tehnologija zahteva dodatno zaščito avtorskih pravic
Urša Chitrakar
Ko javna osebnost laže
Marko Milosavljević
Zakaj je dobro, da je ukinjena avtorizacija intervjuja
Jernej Rovšek
Je to zakonska podlaga za bolj odprto javno upravo?
Milada Mirković
Pomanjkljivosti predloga zakona o dostopu do informacij javnega značaja
Boris Vezjak
Primer Petek: simptom zloma medijske avtonomije
Brankica Petković
Kaj smejo početi novinarji?
Lucija Bošnik
Svoboda tiska v rokah policije
Suzana Žilič-Fišer
Velika Britanija
Polemike o novi medijski zakonodaji
Rajko Gerič
Postali smo javni uslužbenci
Tatjana Pirc
Bodimo uslužbenci javnosti
Jaka Repanšek
Konkurenčna klavzula v novinarskem poklicu
Saša Banjanac Lubej
Vpis v razvid medijev
Gorazd Kovačič
Pronatovski napadi na demokratični pluralizem
Ksenija Horvat
Josri Fouda
Nikoli se ne bom vključil v propagandno vojno
Senko Pličanič
Ustavna pravica doslej neuresničena
Milada Mirković
Zakon bi moral veljati za vse državne organe
Simona Zatler
Vsak je lahko novinar
Jaka Repanšek
Konkurenčna prepoved v novinarskem poklicu
Saša Banjanac Lubej
Medijski inšpektor - one man band
Aldo Milohnić
Oglaševalska pornografija na Kanalu A in POP TV
Karina Cunder
Delo po novem restriktivno pri oglaševanju vročih linij
Borut Zajc
Prikrito oglaševanje je zloraba medijev
Nika Deu
Spoštujemo zakonodajo
Rastko Močnik
Svoboda izražanja kot farsa
Darijan Košir
Delo ni zaprt medij
Simona Zatler
Kako zagotoviti dostop do medijev
Igor Ž. Žagar
Pet minut za (novinarski) suspenz
Maja Breznik
Kulturni krogi
Simona Zatler, Sandra Bašić-Hrvatin
Programski deleži po novi medijski zakonodaji
Marjan Moškon
Žagajo mar avtorji vejo, na kateri sedijo?
Špela Mežnar
Parodija je dopustna predelava tujega avtorskega dela
Brane Maselj
Pooblastila državi, omejitve medijem
Boris Bergant
Izrazito politični zakon
Rina Klinar, Irma Benko
Več vprašanj kot odgovorov
Aleš Gaube
Dopolnila za lažji spanec
Sandra Bašić-Hrvatin
Past prekomerne regulacije
Špela Šipek
Ko država prikriva informacije, jo lahko tožimo
Matjaž Jarc
Paranoja o državnem nadzoru nad mediji
Peter Jančič
Ozka zakonska ureditev dostopa do informacij
Rina Klinar
Naj lokalni radio ugasne?
Marjan Moškon
Zatreti lokalne programe je lahko
Dejan Jelovac
To bo konec Radia Študent
Petra Oseli
Prodajajo šampon v informativnih oddajah
Tanja Kerševan-Smokvina
Oglasi na televizijah po pravilih
Branko Čakarmiš
Samoregulativni korak slovenskih televizij
Cene Grčar
Beseda velja
Druga in tretja obravnava zakona o medijih
Bojan Golčar
Radio Marš naj bo!
Matevž Krivic
Lastniški poseg v uredniško politiko?
Simona Zatler
Uredniška neodvisnost in ugovor vesti
Aleš Gaube
Novinarski ceh na preži
Gojko Bervar
Novinarska zaščita ali jarem
Marjan Moškon
Onemogočiti lokalne televizije?
Simona Zatler
Brez sodne prakse, brez politične volje
Tomaž Ranc
Nadzorovani novinarji
Rainer Reichert
Nadzor zasebnih pogovorov
Boris Rašeta
Novinarjem so v Tuđmanovem obdobju redno prisluškovali
Jaka Repanšek, Simona Zatler
Intervjuvanec lahko preverja le natančnost
Boris Čibej
Želja po umiku ostrih izjav
Lidija Koman Perenič
Odškodninske tožbe naraščajo
Renata Šribar
Oglaševanje »vročih linij«
Igor Mekina
Daleč od brezhibnosti
Tatjana Mandić
Nadzorovanje in kaznovanje novinarjev
Gabor Holmai
Državni uradniki morajo prenesti kritiko
Senad Pećanin
Skrivanje za zasebnimi tožbami
Zlatan Karabegović
Razkrivanje nepravilnosti je brez odmeva
Matjaž Gerl
Za pravice gledalca
Tanja Kerševan-Smokvina
Kako prehiteti daljinca
Alexander Scheuer
Televizija čez državne meje
Simona Zatler
Pravica medijev in javnosti
Gojko Bervar
Izgubljena bitka za soglasje
Nadire Mater
Srečna sem, da sem obtožena
Rajko Muršič
Ženska in mati, Cerkev in podgana
Za svobodo umetniškega izražanja in proti represiji
Milka Pance
Konkurenčna prepoved in svoboda dela
Matjaž Jarc
Zlati rez
Borut Mehle
Poti slovenske medijske zakonodaje
Zoran Medved
Vrnitev k abecedi
Milada Mirković
(Ne)dostopnost javnih informacij
Stojan Zdolšek
Brez vrtoglavih odškodnin
Barbara Kelbl
Država proti novinarju
Na začetku je bil Zakon
Edicija MediaWatch
Jernej Rovšek
Zasebno in javno v medijih
Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić, Brankica Petković
Medijsko lastništvo
Sandra Bašić-Hrvatin, Marko Milosavljević
Medijska politika v Sloveniji v devetdesetih
Matevž Krivic, Simona Zatler
Svoboda tiska in pravice posameznika
Novinarski večeri
29.05.2003
Snježana Milivojević, Dejan Anastasijević
Srbski mediji po atentatu
28.01.1999
Alexandre Lévy
Novinarji brez meja
18.12.1998
Vesna Alaburić, Stojan Zdolšek
Pod udarom zakona
23.06.1998
Andras Sajo, Sandra Bašić-Hrvatin
Sedma sila na povodcu
18.02.1998
Jochen Frowein, Igor Mekina
Kako prerezati globoko grlo?
Omizja
29.03.2011
Sandor Orban, Attila Mong, Sandra Bašić Hrvatin, Grega Repovž, Marko Milosavljević, Vojko Stopar, Zdenko Duka, Gordana Vilović
Pasti medijske regulacije in očitki o političnem obvladovanja medijev – Madžarska, Slovenija, Hrvaška, podobnosti in razlike
22.04.2008
Zdenka Čebašek Travnik, Uroš Slak, Alma M. Sedlar, Elizabeta Zorman, Zoran Pavlovič, Liana Kalčina, Brankica Petković, Kristina Plavšak Krajnc
Omizje: Poročanje medijev o otrocih
29.09.2007
Snježana Milivojević, Snežana Trpevska, Sandra Bašić-Hrvatin, Vildana Selimbegović, Milka Tadić, Brankica Petković, Drago Hedl, Željko Bodrožić, Peter Preston, Jani Sever, Aleksandar Damovski, Stjepan Malović, Vanja Sutlić, Mehmed Agović, Dragoljub Vuković, Dubravka Valić Nedeljković, Mirko Štular, Saša Banjanac Lubej
Omizje: Oblike politične instrumentalizacije in klientelizma v medijih v državah jugovzhodne Evrope – primer držav nekdanje Jugoslavije
03.04.2007
Venčeslav Japelj, Barbara Verdnik, Peter Kolšek, Veso Stojanov, Simona Rakuša
Omizje: Tehnologija obvladovanja medijev v Sloveniji
25.11.2002
Aidan White, Ian Mayes, Grega Repovž, Peter Jančič, Gojko Bervar
Samoregulacija in odgovornost medijev
27.02.2002
Aljoša Pečan Gruden, Senko Pličanič, Alja Brglez, Marjan Antončič, Špela Šipek
Dostop do informacij javnega značaja
24.09.2001
Božidar Zorko, Irma Benko, Marjan Moškon, Bojan Veselinovič, Bojan Petan, Goran Novkovič, Marko Milosavljević
Država in mediji v Sloveniji
15.02.2001
Božidar Zorko, Rudolf Moge, Sandra Bašić-Hrvatin, Matevž Krivic, Janez Čadež, Gojko Bervar, Cene Grčar, Rosvita Pesek, Peter Jančič
Zakon o medijih v slepi ulici - Kakšen izhod obeta nov predlog, pripravljen v novi vladi?
zakon o medijih
Medijska preža
Sandra Bašić-Hrvatin
Slovenija: En korak naprej, dva nazaj*
Zrinjka Peruško
Kaj je bilo narobe z reformami medijev v postsocialistični Evropi?*
Snežana Trpevska
Razdrobljenost trga v jugovzhodni Evropi in degradacija profesionalnega novinarstva*
Jovanka Matić
Novinarji kot gibalo reform medijev*
Tarik Jusić
Bosna in Hercegovina: Med stagnacijo in tranzicijo*
Judit Bayer
Nauki medijskih reform v srednji in vzhodni Evropi: Vsaka družba ima tak medijski sistem, kot si ga zasluži*
Paolo Mancini
Reforme medijev ne nastanejo v praznem prostoru*
Guillermo Mastrini
Napredne vlade in mediji v Južni Ameriki*
Rodrigo Gómez García
Reforme medijev v Latinski Ameriki: med dekomodifikacijo in marketizacijo javnih komunikacijskih politik*
Larbi Chouikha
Mediji v ogledalu »tunizijske pomladi«: reforme, ki jih je težko izpeljati*
Justin Schlosberg
Reforma lastništva medijev v Veliki Britaniji: kako naprej?*
Brankica Petković
Zakaj primerjati reforme medijskih sistemov?
Gorazd Kovačič
Kaj so mediji za Janšo in Pahorja?
Andrej Pavlišič
Mediji ne delujejo v praznem prostoru
Domen Savič
Zapiranje pašnika: spletna cenzura doma in po svetu
Tomaž Gregorc
Onemogočanje avtonomnih digitalnih praks – »trda plat« zgodbe
Renata Šribar
Regulacija avdiovizualnih medijev: kompleksnost in izmuzljivost potencialno spornih vsebin
Sandra Bašić-Hrvatin
Kako je privatizacija medijev omogočila privatizacijo politike
Brankica Petković
Konferenca Evropske komisije o svobodi medijev v državah Zahodnega Balkana in Turčiji
Gorazd Kovačič
Polom reforme medijske zakonodaje
Judit Bayer
Madžarska medijska reforma – diktat politične večine
Lenart J. Kučić
Jezdeci medijske apokalipse
Jernej Rovšek
Čas za soglasje o samoregulacijski obliki medijske industrije
Sandra Bašić-Hrvatin
Kriza časopisne industrije je posledica napačnih odločitev lastnikov
Lana Zdravković
Sprejemanje medijske zakonodaje: In temu pravite javna razprava?
Rina Klinar
Lokalni mediji v Sloveniji: nacionalna mreža, medijske regije ali umiranje na obroke?
Jasna Babić
Osnutek zakona o medijih: Bluz slovenskih glasbenikov
Renata Šribar
Zaščita otrok pred spornimi vsebinami v osnutku zakona o medijih: nadaljevanje regulacijske stihije
Gojko Bervar
Nova oblast in mediji – Kaj se je spremenilo?
Brankica Petković
Slovenija: Boljša medijska zastopanost legitimna težnja 200.000 ljudi
Sandra Bašić-Hrvatin
Vztrajati pri vsebini in načinu sprejemanja medijskih zakonov
Roman Kuhar
V imenu družine potvarjajo podatke
Iztok Jurančič
Kanarčki v rudniku demokracije
Zoran Medved
Novi zakon o RTV Slovenija: Potrebujemo popolnoma nov koncept
Peter Lah
Pluralizem medijev: predmet arbitrarnih ocen ali empiričnih meritev?
Simona Zatler
Ali je učinkovita regulacija sploh možna?
Renata Šribar
Protiregulacijski kompleks bo med pripravo novele zakona o medijih gotovo še živ
Marko Milosavljević
Napake, iz katerih bi se (že) morali kaj naučiti
Renata Šribar
Ko mediji premikajo meje v prid pornokapitala
Mateja Boldin
Sistem koregulacije na preizkušnji
Renata Šribar
Različno branje zakona izgovor za neukrepanje
Renata Šribar
Kdo je pristojen za ukrepanje, če oglaševanje vsiljuje porno seksualnost otrokom?
Miran Lesjak
Človekove pravice zatirane države in nemočnih gospodarskih družb
Cene Grčar
Hudobni mediji in uboga država: ali lahko državni organi zahtevajo objavo popravka?
Janez Markeš
Zakon, ki popravlja mnenja
Jernej Rovšek
Od pravice do popravka do medijskega sveta
Barbara Verdnik
»Tožena stranka redno objavlja članke ...«
Sandra Bašić-Hrvatin
Kakšen javni medij potrebujejo državljanke in državljani Slovenije?
Sandra Bašić-Hrvatin, Iztok Jurančič, Brankica Petković, Grega Repovž, Jernej Rovšek, Špela Stare, Matej Šurc, Blaž Zgaga, Društvo novinarjev Slovenije, Sindikat novinarjev Slovenije
Za prenovo medijske politike
Jernej Rovšek
Pot do zaupanja vrednega regulatorja medijev
Jernej Rovšek, Brankica Petković
Ali je v primeru Stres proti POP TV medijski inšpektor prevzel vlogo sodišča?
Ivan Pal
Več prijav inšpektorju za medije
Sandra Bašić-Hrvatin
Politika razvoja radia in televizije v Sloveniji – Tiranija status quo
Brankica Petković
Njihova svoboda, naša pravica
Mediji za državljane – Priporočila
Brankica Petković, Jernej Rovšek, Sandra Bašić-Hrvatin
Sporna določila o financiranju programskih vsebin
Predlog amandmajev Mirovnega inštituta na člene o proračunskih sredstvih za medije
Predlog Mirovnega inštituta za spremembo člena o zaščiti otrok in mladoletnikov
Renata Šribar
Zaščita otrok in mladoletnikov v noveli zakona o medijih
Renata Šribar
Predlog Renate Šribar in koordinacije nevladnih organizacij za spremembo člena o zaščiti otrok in mladoletnikov
Jurij Žurej
Reguliranje medijskih vsebin za odrasle
Jernej Rovšek
Kaj je na medijskem področju mogoče urejati z zakonom?
Marta Gregorčič
Novi zakon o medijih: žrtve o žrtvah
Sandra Bašić-Hrvatin
Ali snovalci medijske politike razlikujejo pluralnost, različnost in raznolikost medijev?
Boris Vezjak
Dedemokratizacija Slovenije pod krinko demokratizacije RTV Slovenija
Neva Nahtigal
Kdaj oddaje za Rome na RTV Slovenija?
Maja Bogataj Jančič, Maja Lubarda
Licence Creative Commons tudi v Sloveniji
Jernej Rovšek, Sandra Bašić-Hrvatin, Brankica Petković
Kakšen sklad za medije?
Špela Stare
O subvencijah za medije naj ne odloča komisija
Gorazd Perenič
Na poti od odprtega k preglednemu javnemu sektorju
Nataša Pirc Musar
Zakonske novosti in dostop do informacij za novinarje
Pavel Gantar
Lahkotnost sprememb v dostopu do informacij javnega značaja
Jernej Rovšek
Neskladje glede zakona o dostopu do informacij javnega značaja
Lenart J. Kučić, Aljaž Marn
Proti terorizmu z nadzorom državljanov
Aljaž Marn
Kronologija sprejemanja evropske direktive o hrambi telekomunikacijskih podatkov
Aljaž Marn
Iniciativa "Hramba prometnih podatkov ni rešitev!"
Marko Milosavljević
Novinar Zmago Jelinčič – Plemeniti
Sandra Bašić-Hrvatin
Delničarji pomembnejši od bralcev
Brankica Petković
Dodatna politizacija in državni nadzor nad RTV Slovenija
Gojko Bervar
Kdaj omdusman na javni radioteleviziji?
Brankica Petković
Nova vlada – nova medijska politika
Jaka Repanšek
Pravni okvir avdiovizualne industrije v EU
Renata Šribar
Ta lahki predmet manipulacije: oblast in regulacija pornografije
Melita Zajc
Mediji in avdiovizualna politika v strateških dokumentih ministrstva za kulturo
Rina Klinar
Medijska raznolikost v nacionalnem programu za kulturo 2004-2007
Brankica Petković
Razpršenost lastništva in raznolikost vsebin
Sandra Bašić-Hrvatin
Zakon o RTVS za 20. ali 21. stoletje?
Karol Jakubowicz
Zavrnite predloge o politični delitvi javne radiotelevizije!
Sandra Bašić-Hrvatin
Nato: Civilna družba proti državi
Judit Bayer
Madžarska: Položaj medijev po volitvah 2002
Suzana Žilič-Fišer
Velika Britanija
Polemike o novi medijski zakonodaji
Simona Zatler
Vsak je lahko novinar
Saša Banjanac Lubej
Medijski inšpektor - one man band
Karina Cunder
Delo po novem restriktivno pri oglaševanju vročih linij
Nika Deu
Spoštujemo zakonodajo
Simona Zatler
Kako zagotoviti dostop do medijev
Simona Zatler, Sandra Bašić-Hrvatin
Programski deleži po novi medijski zakonodaji
Brane Maselj
Pooblastila državi, omejitve medijem
Boris Bergant
Izrazito politični zakon
Rina Klinar, Irma Benko
Več vprašanj kot odgovorov
Aleš Gaube
Dopolnila za lažji spanec
Sandra Bašić-Hrvatin
Past prekomerne regulacije
Matjaž Jarc
Paranoja o državnem nadzoru nad mediji
Peter Jančič
Ozka zakonska ureditev dostopa do informacij
Rina Klinar
Naj lokalni radio ugasne?
Marjan Moškon
Zatreti lokalne programe je lahko
Dejan Jelovac
To bo konec Radia Študent
Druga in tretja obravnava zakona o medijih
Aleš Gaube
Umakniti slab predlog zakona o medijih
Matevž Krivic
Lastniški poseg v uredniško politiko?
Simona Zatler
Uredniška neodvisnost in ugovor vesti
Aleš Gaube
Novinarski ceh na preži
Gojko Bervar
Novinarska zaščita ali jarem
Marjan Moškon
Onemogočiti lokalne televizije?
Gojko Bervar
Izgubljena bitka za soglasje
Matjaž Jarc
Zlati rez
Borut Mehle
Poti slovenske medijske zakonodaje
Zoran Medved
Vrnitev k abecedi
Na začetku je bil Zakon
Edicija MediaWatch
Jernej Rovšek
Zasebno in javno v medijih
Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić, Brankica Petković
Medijsko lastništvo
Sandra Bašić-Hrvatin, Marko Milosavljević
Medijska politika v Sloveniji v devetdesetih
Matevž Krivic, Simona Zatler
Svoboda tiska in pravice posameznika
Novinarski večeri
29.05.2003
Snježana Milivojević, Dejan Anastasijević
Srbski mediji po atentatu
Omizja
24.09.2001
Božidar Zorko, Irma Benko, Marjan Moškon, Bojan Veselinovič, Bojan Petan, Goran Novkovič, Marko Milosavljević
Država in mediji v Sloveniji
15.02.2001
Božidar Zorko, Rudolf Moge, Sandra Bašić-Hrvatin, Matevž Krivic, Janez Čadež, Gojko Bervar, Cene Grčar, Rosvita Pesek, Peter Jančič
Zakon o medijih v slepi ulici - Kakšen izhod obeta nov predlog, pripravljen v novi vladi?