N O V O S T I
O   M E D I A W A T C H
R E V I J A   M E D I J S K A   P R E Ž A
o   r e v i j i
s e z n a m
junij 2013
december 2012
junij 2012
december 2011
maj 2011
december 2010
maj 2010
december 2009
maj 2009
december 2008
maj 2008
december 2007
maj 2007
uvodnik
obvladovanje medijev
radio in televizija
medijska politika
mediji in politika
medijske reprezentacije
spol in mediji
vzgoja za medije
internet
mediji v svetu
recenzije in prikazi
seminarji in obvestila
ekskrementi
fotografija
december 2006
maj 2006
november 2005
maj 2005
november 2004
marec / april 2004
oktober 2003
marec 2003
december 2002
poletje 2002
zima 2002
poletje / jesen 2001
pomlad 2001
zima 2001
poletje-jesen 2000
pomlad 2000
jesen 1999 / zima 2000
poletje 1999
pomlad 1999
zima 1999
poletje 1998
pomlad 1998
zima 1998
u r e d n i š t v o
E D I C I J A   M E D I A W A T C H
S P R E M L J A N J E   N E S T R P N O S T I
N O V I N A R S K I   V E Č E R I
O M I Z J A
M E D I J S K O   S O D E L O V A N J E
T E M E
A V T O R J I
P O V E Z A V E

Sandra Bašić-Hrvatin
V Sloveniji brez javne razprave o novi medijski direktivi
Namesto pravic državljanov do pluralnega medijskega prostora Evropska komisija govori o zagotavljanju večjega varstva pravic potrošnikov – Nova direktiva mehča obstoječe oglaševalske omejitve, kar bo posledično vplivalo na večjo prisotnost oglaševalskih vsebin v avdiovizualnih medijskih storitvah – Kakšno je stališče Slovenije do nove evropske medijske regulacije?
Ena temeljnih značilnosti demokratične družbe je zagotavljanje transparentnosti in aktivne soudeležbe državljanov in državljank pri pripravi in sprejemanju zakonov, ki bodo vplivali na to kako bo določeno področje njihovega življenja urejeno. Z vstopom v EU je razen spremljanja dela zakonodajalcev v Ljubljani postalo potrebno spremljati tudi delo zakonodajalcev v Bruslju. V zadnjih dveh letih sta na medijskem področju v Sloveniji bila spremenjena Zakon o RTV Slovenija, Zakon o medijih in Zakon o elektronskih komunikacijah, ministrstvo za gospodarstvo pa je v javno razpravo poslalo predlog Zakona o digitalni radiodifuziji. V istem obdobju pa se na ravni EU končuje postopek za sprembo Direktive o čezmejni televiziji, ki od leta 1989 ureja delovanje čezmejnih televizijskih programov. Prve razprave na to temo je evropska komisija začela leta 2003, predvsem zaradi pritiskov velikih evropskih medijskih podjetij, ki so opozarjala, da sedanja regulacija radiodifuzije ne omogoča dobrih pogojev za konkurenčen razvoj evropskih medijev glede na pogoje, ki jih za svoje delovanje imajo globalno delujoče, predvsem ameriške korporacije. Ameriške korporacije, ki jim EU predstavlja pomemben avdiovizualni trg, so še kako prisotne in vplivne v procesu odločanja in spreminjanja zakonodaje na ravni EU. Okrog sedeža evropske komisije v Bruslju imajo svoje sedeže tudi vsa velika medijska podjetja z evropskimi podružnicami ameriških korporacij vred. Evropsko medijsko »ligo prvakov«, ki so postali preveliki za EU in ostali premajhni za globalni trg, je najbolj zanimalo, kdaj bo komisija začela liberaliizirati »omeju¬joče« člene direktive, ki se nanašajo na oglaševanje oz. kdaj bo komisija začela uporabljati enake mehanizme regulacije za vse ponudnike medijskih vsebin (kako linerane/vnaprej določena programska ponudba tako tudi nelinearne/na zahtevo). Temeljni argument medijske industrije je temeljil na tem, da sedanja zakonodaja onemogoča razvoj celotnega informacijsko telekomunikacijskega sektorja in vpliva na njegovo manjšo konkurenčnost v primerjavi z pogoji, ki veljajo za neevropska medijska podjetja.

Osrednje vprašanje regulacije komercialnih komunikacij
V času britanskega predsedovanja EU septmebra leta 2005 je v Liverpoolu potekala velika mednarodna konferenca, na kateri so predstavniki evropske komisije in poslanci evropskega parlamenta imeli zadnje javno posvetovanje z zainteresiranimi stranmi in strokovno javnostjo glede načrtovanih sprememb direktive. Med šestimi tematskimi paneli je bilo največ razprav na tistih, kjer se je govorilo o novih predlogih za regulacijo komercialnih komunikacij (oglaševanje, sponzorstvo, TV prodaja in umeščanje izdelkov), zagotavljanja kulturne različnosti (zelo močna francoska delegacija je med udeleženci konference lobirala za to, da se t. i. kvotni sistem oz. delež evropske produkcije »razširi« tudi na nelinerane storitve) in zagotavljanja medijskega pluralizma (v kolikšni meri je dosedanja podpora konsolidaciji evropske medijske industrije vplivala na zmanjševanje medijskega pluralizma v posameznih državah članicah in na evropski ravni). Med vabljenimi govorci, ki so zastopali »medijsko industrijo«, so bili med drugimi generalni direktor BBC Mark Thompson in predsednik uprave BSkyB James Murdoch. Mark Thompson, generalni direktor največjega in najmočnejšega javnega servisa na svetu, je v svojem govoru opozoril na nove možnosti delovanja javnega servisa v digitalnem okolju in na konkretnem primeru pokazal, kako je mogoče učinkovito uporabiti javne medije za večje sodelovanje državljanov in državljank pri ustvarjanju nove medijske ponudbe. James Murdoch, predsednik uprave najmočnejšega izdajatelja komercialnih televizijskih programov BSkyB (BSkyB je skozi zapleteno strukturo lastništva del News Corp. največje medijske korporacije na svetu, ki s svojo medijsko lastnino pokriva skoraj polovico svetovnega občinstva), pa je v svojem nastopu nasprotoval ideji, da bi se javni servis oz. ideja javne radiodifuzne storitve »razširila« tudi na področje novih avdiovizualnih medijskih storitev (predvsem internet), ki naj bi jih urejala nova direktiva. Murdochova ideja, ki jo podpirajo tudi druge komercialne televizije v Evropi, je, da zagotavljanje javne storitve (kot specifičen zgodovinski »kompromis« sprejet na začetku 20. stoletja) velja izključno za analogno radiodifuzijo (glede na desetletja veljavni mit o tem, da je regulacija radiodifuzije utemeljena na omejenem številu dostopnih frekvenc, ki jih država kot javno dobro oddaja v najem tistim izdajateljem, ki bodo delovali v javnem interesu), v novem digitalnem okolju v katerem omejitve frekvenčnega spektra ni več, veliko število različnih ponudnikov medijskih vsebin pa državljanom zagotavlja možnost izbire. Spletna stran BBC, ki je brez omejitev dostopna komur koli in kjer koli, ponuja dostop do programskih vsebin britanskega javnega servisa ne samo tistim, ki plačujejo za te vsebine (britanskim državljanom), ampak tudi vsem ostalim, ki do njih brezplačno dostopajo prek interneta. Drugače povedano, če je regulacija analogne radiodifuzije temeljila na zelo specifičnih zahtevah delovanja v javnem interesu zaradi pomanjkanja frekvenc, zakaj je takšna regulacija sploh potrebna v digitalnem obdobju, ko tega pomanjkanja ni več? Zakaj je v individualiziranem (na zahtevo) digitalnem okolju sploh še potrebno vztrajati na konceptu javnega interesa, če uporabniki programskih vsebin do njih dostopajo posamično in na zahtevo? Če definiranje javnega interesa ni več stvar države, ampak konkretne odločitve vsakega posameznika, potem tudi ni več potrebe, da bi nekdo (za vnaprejšnje plačilo) ponujal storitve »javnosti«? Če ni javnosti, ni javnega interesa, in če ni javnega interesa, ni potrebe za javnimi mediji. V luči podobnih argumentov je jasno, zakaj je vsaka razprava o deregulaciji oz. liberalizaciji medijske sfere zadeva vse državljane in državljanke, in če govorimo o evropski direktivi, potem je dolžnost vsake države članice EU, da v to razpravo vključi tudi svoje državljanje in državljanke. V Sloveniji te razprave ni bilo.

Komisija je v času priprave novega besedila direktive imela tudi javne konsultacije z vsemi zainteresiranimi stranmi, ki jih bo na kakršen koli način zadeval novi »model« regulacije avdiovizualnih medijskih storitev. Na spletnih straneh komisije je objavljeno več kot 400 pisnih pripomb, ki so v tem času prišle na njihov naslov. Največ pripomb (109) je prišlo na tiste člene direktive, ki se nanašajo na komerciane komunikacije. Temu sledijo pripombe na pravila regulacije avdiovizualnih programskih storitev (109) ter kulturna različnost in promocija evropske in nedovisne avdiovizualne produkcije (90). Pregled pisnih pripomb pokaže, da so v javni razpravi sodelovala vsa najpomembnejša evropska in svetovna združenja oglaševalcev, komercialnih televizij (podpredsednik evropskega združenja komercialnih televizij je direktor dveh slovenskih komercialnih televizijskih postaj), kabelskih operaterjev, javnih servisov, telekomunikacijskih operaterjev, ponudnikov internetnih storitev ter producentov in njihovih združenj. Komentarje so poslale tudi vse »stare« države članice EU (Velika Britanija in Francija na vsa poglavja). Med pregledom poslanih pripomb na besedilo nove direktive ni tistih, ki bi jih pripravile pristojne slovenske institucije.

Upravičevanje nove regulacije
V spremnem dokumentu k besedilu nove direktive je komisija obrazložila temeljne predpostavke in cilje, na katerih naj bi temeljila nova regulacija. Po mnenju komisije (Dodatek, 2007: 22) naj bi nova direktiva zasledovala dva primarna cilja: podpora svobodnem pretoku avdiovizualnih medijskih storitev v EU (načelo jurisdikcije glede na sedež izdajatelja) in varovanje temeljnih načel javnega interesa na medijskem področju (zaščita otrok in mladostnikov, spoštovanje človekovega dostojanstva, pravica do odgovora in varstvo potrošnikov). Tem temeljnim ciljem regulacije komisija dodaja še dva (komplementarna) načela: kulturno in družbeno (zaščita evropske kulturne dediščine in kulturne različnosti, promocija evropskih vsebin in medkulturne izmenjave ter promocija del neodvisnih producentov) ter ekonomsko (rast in razvoj evropske avdiovizualne industrije v skladu z načeli in cilji Lizbonske strategije). Prvo, na kar je treba biti pozoren pri branju tega dokumenta, je način »o(u)pravičevanja« uvajanja nove regulacije. Kljub navidezni retoriki varovanja »kulturne različnosti in medijskega pluralizma« je temeljni cilj uvajanja nove direktive predvsem omogočanje hitrejšega razvoja informacijsko komunikacijskega sektorja, ki bo lahko konkuriral globalnim medijskim in telekomunikacijskim korporacijam. Namesto pravic državljank in državljanov do pluralnega in kulturno različnega medijskega prostora komisija govori o zagotavljanju večjega varstva pravic potrošnikov. Drugače povedano, vsi evropski potrošniki medijskih vsebin ne glede na to, ali so jim posredovane linearno (po vnaprej določeni programski shemi) ali nelinearno (na zahtevo), bodo imeli v vseh državah EU zagotovljeno enako pravno varstvo svojih potrošniških (ne državljanskih!) pravic. Na drugi strani pa bodo vsi ponudniki avdiovizualnih storitev, ne glede na to, ali potrošnikom vsebino »prinašajo« po frekvencah (analognih ali digitalnih), satelitu, kablu, internetu ali mobilnem telefonu morali spoštovati minimum »programskih omejitev«, ki bodo omogočile večjo konkurenčnost in enake pogoje za delo vseh potencialnih ponudnikov programskih storitev. Veliko število »novih« ponudnikov medijskih vsebin in večje število medijev naj bi po mnenju komisije pluraliziralo medijski prostor in potrošnikom prineslo večjo možnost izbire.

Medijski pluralizem za evropsko komisijo eno, za državljane drugo
Stvar pa ni tako enostavna, in tega se zaveda tudi komisija. Kljub temu da se je v javnih razpravah glede spreminjanja direktive veliko govorilo o medijskem pluralizmu, je kmalu postalo jasno, da državljani in državljanke pluralizem ne razumejo na enak način, kot ga razume uradna evropska politika: ne kot večje število (istih) medijev, ampak kot možnost, da se v medijski ponudbi slišijo (vidijo in berejo) tudi glasovi, ki so komercialno nezanimivi za velike medijske korporacije. Zagotavljanje medijskega pluralizma zato ne sodi (izključno) na področje potrošniških pravic, ampak predvsem na področje temeljnih človekovih pravic (svoboda izražanja, svoboda govora in svoboda obveščanja/medijev). Glede ogrožanja medijskega pluralizma je komisija v zadnjih desetih letih dobila veliko pritožb: od evropskega parlamenta in Sveta Evrope do profesionalnih združenj novinarjev in različnih nevladnih organizacij, ki aktivno delujejo na tem področju. Tako je komisija vzporedno s spreminjanjem direktive začela tudi »razpravo« o medijskem pluralizmu v državah članicah EU. Po dolgem obdobju »spopadov« med komisijo in parlamentom glede medijskega pluralizma, v katerih je parlament vseskozi trdil, da je zaradi konsolidacije lastništva na medijskem področju pluralizem ogrožen, komisija pa je na to odgovarjala, da na kulturnem področju nima pristojnosti za ukrepanje, je januarja 2007 komisija objavila delovni dokument o medijskem pluralizmu. Pripravila ga je strokovna in raziskovalne služba, ki deluje v okiru Generalnega direktorata za informacijsko družbo in medije. V skoraj 100 strani obsežnem dokumentu, ki razen uvodnega dela vsebuje tudi kratko predstavitev stanja v vseh državah članicah EU, lahko v podpoglavju z naslovom »Soodvisnost med političnimi /ekonomskimi interesi in mediji« preberemo naslednjo ugotovitev: »Ne obstaja niti ena država članica EU, v kateri politični in/ali ekonomski akterji ne poskušajo vplivati na medijsko poročanje v skladu s svojimi lastnimi interesi« (str. 6). Ta kratka ugotovitev, ki ji pripravljavci dokumenta v nadlajevanju ne posvečajo veliko pozornosti kaže, da je problem prepletenosti in vpliva političnih in ekonomskih interesov na delovanje medijev »realnost«, ki je prisotna v vsaki od 25 držav članic. Kako izmeriti stopnjo medijskega pluralizma, je vprašanje, na katerega v tem dokumentu ni jasnega odgovora. Problematična pa je ugotovitev v delu, ki se nanaša na stanje medijskega pluralizma v kontekstu online medijev. Glede tega dokument ugotavlja naslednje: »Kljub temu da je prezgodaj za kakršne koli zaključke glede medijske koncentracije in medijskega pluralizma je že sedaj mogoče vsaj teoretično ugotoviti, da internetni mediji obljubljajo pluralizem« (str. 16). Takšna optimistična predpostavka je tipičen argument, ki se ga pogosto uporabi v razpravah o medijskem pluralizmu. Številne raziskave in razvoj medijev drugod po svetu, predvsem pa v ZDA, dokazujejo, da razcvet internetnih medijev v ničemer ni spremenil potekajočo koncentracijo medijev in obstoječo medijsko potrošnjo. V odlični knjigi Fighting for Air Eric Klinenberg podaja poglobljeno analizo posledic konsolidacije medijskega lastništva v zadnjih dvajsetih letih v ZDA. Na temelju opravljenih raziskav ugotavlja, da se velike medijske korporacije po dokončnem obvladovanju »klasičnih medijev« spuščajo v neusmiljeno vojno za lastniške deleže v novih medijih. V tej igri podiranja domin bo tudi zadnja (internet) padla. Naivno je pričakovati, pravi Klinenberg, da bo razvoj interneta sledil kakšni drugi logiki razvoja, kot je bila tista, ki je dosedaj uravnavala trg množičnih medijev (internet je, konec koncev, tudi množični medij!) (Klinenberg 2007: 178). Dokument komisije o stanju medijskega pluralizma v državah članicah EU predvideva tudi izvajanje prve velike neodvisne raziskave na ravni EU, ki bo poskušala definirati indikatorje za ugotavljanje stopnje medijskega pluralizma, na temelju katere bi se začela oblikovati enotna evropska politika. Spomnili bi samo, da je bila takšna raziskava že narejena pred skoraj dvajsetimi leti, ampak nikoli ni bil dosežen politični konsenz za sprejemanje skupne direktive, ki bi to vprašanje učinkovito regulirala.

Kaj prinaša nova direktiva?
Vrnimo se na predlog nove direktive o čezmejnih avdiovizualnih medijskih storitvah (v nadaljevanju nova Direktiva). Po prvem branju v evropskem parlamentu je komisija v besedilo nove direktive vključila 42 amandmajev. Skoraj 50 strani dolgo besedilo prinaša zelo malo dejanskih sprememb in veliko kompromisnih rešitev. Glede na ponujene rešitve je očitno, da so največ pridobile komercialne televizije, ki so vseskozi lobirale za deregulacijo televizijskega oglaševanja. Začnimo najprej s temeljnimi cilji in definicijami. Da bi zagotovila konkurenco in izboljšala pravno predvidljivost delovanja vseh ponudnikov avdiovizualnih medijskih storitev, zaključila oblikovanje notranjega trga in omogočila nastajanje enotnega informacijskega področja na ravni EU, se je komisija odločila postaviti temeljna pravila regulacije, ki bodo veljala za celoten sektor storitev, tako linearnih kakor tudi nelinearnih. Definicija avdiovizualnih medijskih storitev vključuje samo tiste storitve (vnaprej programsko izoblikovane ali pa na zahtevo), ki so množični mediji. Definicija torej ne vključuje storitev, ki niso v neposredni konkurenci televizijski radiodifuziji (primarno neekonomske storitve), kot so npr. zasebne spletne strani in storitve namenjene ponudbi ali distribuciji avdiovizualnih vsebin, ki so jih ustvarili zasebni uporabniki z namenom izmenjave in razširjanja znotraj določenih interesnih skupnosti. Definicija izključuje vse storitve, katerih namen ni distribucija avdiovizualnih vsebin oz. kjer so avdiovizualne vsebine samo naključne za storitev, ne pa njen temeljni namen. Iz tega sledi, da so iz definicije (in potem regulacije) izključene internetne strani časopisov in revij. Pojem »avdiovizualno« pa se nanaša na gibljive podobe z ali brez zvoka, kar vključuje neme filme, ne pa avdioprenosov, radio storitev ali pa izključno tekstovno zasnovanih storitev. Pa poglejmo primere. Internetna verzija časopisa ne sodi v avdiovizualne storitve, internetna stran radia tudi ne, internetna stran televizije pa da. Kaj pa v primeru, če internetni medij ponuja tekst, zvok in sliko na enem mestu? Kje bo postavljena meja med avdiovzualno vsebino in ostalimi vsebinami oz. kdaj bomo lahko rekli, da je avdiovizualna vsebina samo naključni del storitve, ne pa njen temeljni namen? Ali to pomeni, da bo izdajatelj takšnega medija subjekt dveh (ločenih) načinov regulacije: ene, veljavne za avdiovizualno storitev (nova direktiva) in druge, veljavne za množične medije?

Področje, ki je v 80. letih prejšnjega stoletja, v času sprejemanja sedaj veljavne direktive, izzvalo veliko razprav in pogajanj med državami članicami EU (predvsem spopad med Francijo in Veliko Britanijo), je zagotavljanje obveznega deleža evropskih del. Nova direktiva v členu 3f. razširja zahteve po obveznem deležu evropske produkcije tudi na nelinearne avdiovizualne storitve oz. vsebine na zahtevo. Države članice tako morajo zagotoviti, da ponudniki storitev pod njihovo pristojnostjo promovirajo, kjer je to možno in z ustreznimi sredstvi, produkcijo in dostop do evropskih del. Takšna promocija se lahko nanaša na neposredne finančne prispevke, ki jih ponudniki storitev lahko vložijo v produkcijo del, nakup pravic za predvajanje evropskih del ali pa uvrstitev evropskih del v katalogih programov, ki jih ponuja ponudnik medijskih storitev.

Največ razprav pa je bilo prav na področju veljavnih omejitev glede oglaševanja in sponzorstva. Nova direktiva uvaja pojem avdiovizualne komercialne komunikacije, ki vključuje oglaševanje, sponzorstvo, TV-prodajo in umeščanje izdelkov (product placement). V predlogu novega 3f. člena je v prvem odstavku zapisano, da je umeščanje izdelkov prepovedano, v drugem pa so navedene izjeme oz. pogoji, pod katerimi je to dovoljeno. V 10. členu prvi odstavek natančno navaja, pod kakšnimi pogoji se lahko predvajajo oglasi (natančna in jasna ločitev med uredniško oblikovanimi vsebinami in oglasi), v drugem odstavku pa je zapisano, da morajo izolirani oglaševalski in prodajni oglasi (gre za en oglas zunaj oglaševalskega bloka), razen v športnih, v drugih programih ostati izjema. Kljub navideznim omejitvam lahko rečemo, da nova direktiva mehča obstoječe oglaševalske omejitve in posledično vpliva na večjo prisotnost oglaševalskih vsebin v avdiovizualnih medijskih storitvah.

Kakšno je stališče Slovenije?
Glede na to, da bo nova direktiva bistveno posegla v prihodnjo regulacijo in razvoj medijskega prostora vseh držav članic EU, ostaja odprto vprašanje, kakšno je (oz. je bilo) stališče slovenske države do teh vprašanj? Ali je pristojno ministrstvo poslalo svoje pripombe na besedilo nove direktive in če ni, zakaj ne? Če je, na podlagi česa je to naredilo? Ali je v Sloveniji pristojno ministrstvo sploh organiziralo kakršno koli javno razpravo med zainteresiranimi stranmi glede novih regulatornih predlogov, ki jih predlaga komisija? Če je poslalo pripombe, kako je do njih prišlo brez javne razprave? Kakšna so bila stališča slovenskih poslancev v evropskem parlamentu pri prvem branju besedila nove direktive? Kako so glasovali in ali so v razpravi vlagali kakšne amandmaje? Pri vsem tem ne gre pozabiti dejstvo, da bo enkrat, ko bo nova direktiva sprejeta, postala obvezujoča za vse države članice in bo njena vsebina morala biti vključena v nacionalno medijsko zakonodajo. Bodoča direktiva o čezmejnih avdiovizualnih medijskih storitvah bo morala postati del slovenske medijske zakonodaje. Takrat bo prepozno za javno razpravo. Slovenski parlament bo enostavno moral sprejeti temeljne zahteve direktive, o kateri slovenski državljani in državljanke niso imeli možnosti povedati svoje mnenje.

1 V Strategiji RS za prehod z analogne na digitalno radiodifuzijo, ki jo je pripravilo ministrstvo za gospodarstvo, sprejela pa vlada februarja 2006 piše, »da bo pravna podlaga za izdajo ODRF-D in delovanje digitalnih radiodifuznih omrežij za operaterje multipleksov (koncesija, licenca) ter za konkuriranje izda-jateljev vsebin – medijev za zasedbo programskih mest na multipleksih urejeno z zakonom, ki bo urejal digitalno radiodifuzijo in bo pripravljen v letu 2006« (str. 46). Zakon je trnutno v fazi javne razprave, ni pa jasno, zakaj je potrebno digitalno radiodifuzijo urejati izzven Zakona o medijih? Kljub skrajno »tehnicističnem« pogledu, da je regulacija digitalne radiodifuzije predvsem regulacija »transportnih poti« za prenos vsebin, je temeljni razlog za državni poseg na to področje predvsem regulacija programskih vsebin (avdiovizualnih storitev).
2 Ko bomo v nadlajevanju govorili o Direktivi o čezmejni televiziji bomo uporabljali izraz Direktiva, ko pa se bomo nanašali na predlog Direktive o čezmejnih avdiovizualnih storitvah pa nova Direktiva.
3 Liverpool Audiovisual Conference, Between Culture and Commerce, 20. do 22. september 2005. Temeljne ugotovitve konference in predlagane smernice za nadaljevanje sprememb Direktive o čezmejni televiziji so dostopne na ec.europa.eu/avpolicy/reg/twf/modernisation/liverpool-2005/index_en.htm#finalreport
4 Regulacija avdiovizualnih programskih storitev, pravica do informacij in kratkega poročanja o pomembnih dogodkih, kulturna različnost in promocija evropskih in neodvisnih avdiovizualnih producentov; komercialna komunikacija, medijski pluralizem, zaščita otrok in človeškega dostojanstva ter pravica do odgovora.
5 ec.europa.eu/avpolicy/reg/twf/modernisation/consultation-2005/contributions/index
6 Commission Staff Working Document, Annex to the Proposal for a Directive of the European Parliament and of the Council Amending Council Directive 89/552/EEC. Impact Assessment – Draft Audiovisual Media Services Directive. {COM(2005)646 final}, gradivo dostopno na ec.europa.eu/avpolicy/reg/twf/modernisation/proposal-2005.
7 Commission Staff Working Document. Media pluralism in the Member States of the European Union. {SEC(2007) 32}, Brussels, 16 January 2007. Dostopno na: ec.europa.eu/information_society/media_taskforce/index_en.htm
8 Eric Klinenberg. 2007. Fighting for Air. The Battle to Control America’s Media. New York: Metropolitan Books.
9 Draft Audiovisual Media Services Directive. Consolidated text including EP first Reading amendements accepted in full and the amended Commission proposal. 2005/0260 (COD), 16.4.2007. Dostopno na: ec.europa.eu/avpolicy/reg/twf/modernisation/proposal_2005/index_en.htm. Glej tudi Amended proposal for a Directive of the European Parliament and of the Council Amending Council Directive 89/552/EEC on the coordination of certain provisions laid down by law, regulation or administrative action in Member States concerning the pursuit of television broadcasting activities »Audiovisual media services without frontiers«. COM(2007)170 final, ki vključuje pregled vseh sprejetih amandmajev po prvem branju v Evropskem parlamentu.

izpis

Sonja Merljak

Prihodnost časopisov
Temeljno poslanstvo časopisov, da pomagajo razumeti svet, bo še vedno v rokah novinarjev.
Kamor koli se obrnemo v medijskem svetu, povsod naletimo na isto vprašanje: Kakšna bo prihodnost novinarstva in medijev? Bodo časopisi umrli? Se bodo preobrazili? Kako? Bodo bralci, gledalci, poslušalci še vedno potrebovali profesionalce, ki bodo skrbeli za umestitev posameznih dogodkov v širši kontekst in za relevanten izbor najpomembnejših dnevni vesti? Medijski strokovnjaki, analitiki, lastniki, direktorji, uredniki in novinarji na sestankih, srečanjih in konferencah, za katere plačujejo vrtoglave kotizacije, poskušajo razvozlati skrivnost, vendar se zdi, da jim to še nekaj časa na bo uspelo.

Medtem naklade tiskanih medijev padajo. Po nekaterih napovedih naj bi se v naslednjih petih letih v povprečju zmanjševale za najmanj tri, po črnogledih napovedih pa celo sedem odstotkov na leto. Po drugi strani kljub podatkom, da vse več ljudi informacije išče po internetu, še nihče ni razvil uspešnega modela za trženje spletnih medijev. Čeprav prihodki od oglasov na internetu naraščajo, so v primerjavi s tistimi, ki jih prinašajo tiskane verzije časopisov, še vedno nizki. Celo tako nizki, da si danes časopisne hiše ne bi mogle, na primer, privoščiti, da ukinejo tiskano in ohranijo zgolj digitalno različico svojega izdelka. Stvari naj bi se po napovedih temeljito spremenile šele okoli leta 2020: takrat naj bi približno polovica prihodkov prihajala z interneta, prav tako pa naj bi spletno verzijo časopisa prebirala večina bralcev.

V množici črnogledih vesti o padanju naklade se občasno pojavijo tudi bolj optimistične: med zadnjimi na primer, da je ugledni nemški politični tednik Der Spiegel praznoval šestdeseti rojstni dan. Der Spiegel je bila prva revija na svetu, ki je leta 1994 začela izdajati tudi spletno različico, zdaj pa je tudi med prvimi najpomembnejšimi neangleškimi revijami, ki so poskrbele še za angleško izdajo spletne strani in tako nenemško oziroma predvsem angleško govorečim bralcem omogočila, da se seznanijo z nemškim oziroma srednjeevropskim pogledom na dogajanje po svetu. Po drugi strani je približno v istem času prišla iz ZDA novica, da je znova, tokrat že tretjič, usahnila morda najslovitejša revija vseh časov Life. Preživeti ni mogla niti kot tedenska priloga največjih ameriških dnevnikov.

Tudi najnovejši podatki Svetovne časopisne zveze (WAN) nakazujejo, da bi lahko bila prihodnost časopisov bolj rožnata. Globalna časopisna naklada v zadnjih petih letih se je povečala za 9,95 odstotka, število dnevnikov po svetu je prvič preseglo mejo 10.000 in skoraj poldruga milijarda ljudi plačuje za informacije na papirju. Zveza sicer v to raziskavo vključuje tudi brezplačnike, pred leti pa je v njej še veljal dvom glede tega.

Vesti v časopisih in revijah so v času, ko lahko na primer vest iz Zimbabveja v trenutku obkroži ves svet in ko prve posnetke s kraja dogodka praviloma pošiljajo medijski uporabniki, pogosto prestare, da bi bile lahko zanimive. Časopise lahko v takšnih razmerah rešuje le dodana vrednost. Toda ali so to knjige, devedeji in druga darilca bralcem ali pa predstavljajo dodano vrednost možgani zaposlenih novinarjev? Je prava rešitev dumbing up ali dumbing down? Naj bodo časopisne vsebine bolj preproste ali bolj zahtevne?

Trenutno se zdi, da se uredniki in lastniki od Slovenije do Maroka in še kod strinjajo, da bi bilo bolje, če bi bralce lovili s krajšimi prispevki, preprostejšimi vsebinami, velikimi naslovi, predvsem pa s senzacionalističnimi prispevki v slogu ameriškega tiska za en peni z začetka 19. stoletja. Na vprašanje, zakaj to počnejo, odgovarjajo, da takšne vsebine hočejo bralci.

Splošno prepričanje je, da ti večinoma hočejo lahkotne, manj pomembne in kompleksne informacije. Velja celo, da si želijo prebirati o tuji nesreči, saj se potem počutijo bolje v svoji koži. Toda ali je prav, da časopisi sledijo zgolj željam bralcev? Ali je prav, da jim ponujajo le tiste informacije, ki jih ti hočejo? Bo takšna uredniška politika res pomagala preživeti časopisom?

Dean Baquett, nekdanji urednik časopisa LA Times – zapustil ga je novembra 2006, potem ko ni hotel izpolniti zahteve lastnikov, podjetja Tribune, da odpusti še eno skupino zaposlenih –, nikoli ni delil populistične vizije številnih kolegov. V izjavi za revijo New Yorker je oktobra leta 2005 dejal: »Ni vedno naša naloga, da bralcem ponudimo le, kar zahtevajo. Kaj če ne želijo vedeti o vojni, kaj če jih ne zanimajo zunanjepolitične informacije, kaj če nočejo vedeti za revščino v svojem okolju? Časopisi na jugu ZDA še danes povešajo glave, ker so v 60. letih 20. stoletja dali bralcem, kar so hoteli: nobenih informacij o segregaciji in gibanju za človekove pravice. Naloga časopisov je, da bralcem pomagajo razumeti svet. Če tega ne bodo počeli časopisi, kdo bo?«

Zgolj pet odstotkov informacij na blogih nastalo z novinarskim delom
V poplavi blogov, programov za samodejno generiranje novic, predvsem pa množice informacij, ki so dostopne na internetu, morajo časopisi in revije znova razmisliti, kaj je njihova prednost. Naloga, o kateri je govoril Dean Baquett, je gotovo med največjimi. Posamezni blogerji tako v ZDA kot tudi v Sloveniji so že pokazali, da lahko opravljajo novinarsko delo in razkrivajo nepravilnosti; celo takšne, ki si jih tradicionalni mediji zaradi političnih ali ekonomskih pritiskov ne upajo. Po drugi strani je raziskava o razmerah v novinarskih hišah (State of the News Media, SNM) iz leta 2006 pokazala, da je zgolj pet odstotkov informacij na blogih nastalo z novinarskim delom. Po pisanju Nicholasa Lemanna, dekana podiplomske šole za novinarstvo na univerzi Columbia, v prispevku za revijo New Yorker, »blogosfera še ne dosega novinarske kulture, zaradi katere bi lahko resno tekmovala s tradicionalnimi mediji«. Dobro obdelane zgodbe, ki jih bralci berejo, ker so jih pritegnile, navdušile in, ne nazadnje, ker jim je mar, še vedno v prvi vrsti ostajajo domena novinarjev. Ponuditi jih ne more nihče drug. Kajti samo novinarji imajo znanje, izkušnje, čas in denar, da temeljito raziščejo neko snov in jo potem ubesedijo na privlačen način.

Ključna prednost – profesionalno novinarstvo
Da je prihodnost časopisov v digitalizaciji, je prepričan tudi Američan Dave Morgan. V kolumni, ki jo je objavil na spletni strani OnlineSpin, se je vprašal, kateri od velikih medijev bo dramatično spremenil model poslovanja. »Kateri od časopisov bo prvi spoznal, da naslovi, kot sta 'Lani so naklade upadle za šest odstotkov' ali 'Prihodek od oglasov je bil lani za tri odstotke manjši', ne bodo izginili? Prihodki od oglasov bodo upadali naslednjih pet let. Prav tako naklada. Proti temu ni zdravila? Zakaj? Zato ker vse manj ljudi bere dnevnike. Večino informacij dobijo na internetu.« Dave Morgan opozarja, da si številni časopisi zatiskajo oči pred realnostjo. Trdijo, da se bo padanje naklade prej ali slej ustavilo. »Toda zanikanje je slabo. Zaradi njega ne morejo implementirati rešitev.« Po drugi strani menijo, pravi Morgan, da bodo postopno padanje naklade lahko reševali s prihodki digitalnih izdelkov. Pa tudi to ni res, saj na primer zmanjšanje produkcije za pet odstotkov skorajda ne vpliva na stroške. Kakšna je torej rešitev? Po Morganu bi morali časopisi med drugim radikalno, torej skoraj za polovico, zmanjšati svojo produkcijo, saj bralci kratko malo nimajo časa, da bi prebirali silne količine informacij, ki jih dobivajo v nabiralnike.

O morebitni prihodnosti novinarstva in časopisov, kot jih poznamo danes, pripovedujejo različni scenariji. Morda najbolj črnogledi je tisti iz videa EPIC 2014 oziroma 2015; ta napoveduje, da bo New York Times, potem ko bodo svet novinarstva prevzeli Google, Amazon in skupina amaterskih oskrbnikov informacij, protestno nehal izdajati spletno različico in da se bo prelevil v tisk za ostarelo in premožno elito. Kljub temu ameriška revija Columbia Journalism Review, ki je prihodnosti novinarstva in tiskanih medijev posvetila osrednji prispevek v svoji marčevsko/aprilski številki, omenja tudi bolj rožnati scenarij. Po tem, kot piše Robert Kuttner, bo tisk, resda nekoliko pozno, vendarle ugotovil, kako bi lahko služil z internetom; možnosti, ki jih ponuja splet, bo izkoristil in z njimi obogatil tradicionalne novinarske oblike, pri tem pa ohranil svojo ključno prednost – profesionalizem. S takšnim hibridnim modelom, kot ga je poimenoval, bodo novinarske hiše pridobile bralce, ki bodo prebirali tako tiskano kot spletno verzijo. Kultura in družbeno poslanstvo dnevnega tiska se bosta tako ohranila tudi v prihodnosti. Kajti, opozarja Kuttner, celo največji zagovorniki prednosti in možnosti interneta priznavajo, da najboljše vsebine na internetu še vedno izvirajo s spletnih strani časopisnih hiš.

Spopad s spletnimi tekmeci
Toda časopisne hiše morajo paziti, da se ne bi znašle v pasti. Kot piše Kuttner, mnoge zdaj pospešeno poskušajo zvabiti obiskovalce na svoje spletne strani, zato iščejo načine, kako se spopasti s spletnimi tekmeci. Toda s tem ko novinarje silijo, da hkrati pišejo za tiskani časopis in spletno stran, tvegajo, da se ti prelevijo v blogerje, kot so vsi drugi, in tako izgubijo svojo ključno prednost, to je profesionalnost, predvsem pa novinarsko poslanstvo.

Zgled, kako lahko spletno novinarstvo uspešno dopolnjuje tiskanega in tako tvori omenjeni hibrid, je stran časopisa Washington Post. Kot je Kuttnerju pripovedoval izvršni urednik Leonard Downie, so lani objavljali serijo prispevkov o tem, kaj pomeni biti črnec. Serija je bila zelo uspešna tudi zato, ker so lahko tiskane prispevke na spletu so nadgradili z dodatnimi fotografijami, grafiko, videom in osebnimi pripovedmi, predvsem pa je internet omogočil tesnejšo povezanost z bralci.

Poleg Washington Posta sta med vodilnimi dnevniki, ki poskušajo ustvariti hibride in tako zaživeti v digitalni dobi, najbolj uspešna predvsem New York Times in Wall Street Journal. V NYT so vložili več milijonov dolarjev v razvoj; med najbolj zanimivimi in potencialno uspešnimi rezultati je njihov Times Reader, ki so ga razvili s pomočjo Microsofta. Ta omogoča, da bralci spletno verzijo NYT berejo na podoben način kot tiskano, hkrati pa ponuja številne dodatne možnosti, kot je na primer iskanje po ključnih besedah. Trenutno je na domači strani NYT brezplačno na voljo beta verzija, ki si jo lahko obiskovalci naložijo na domače računalnike.

Američani, ki se morda najbolj intenzivno ukvarjajo z vprašanjem prihodnosti novinarstva in medijev – morda tudi zato, ker tam zaposlene odpuščajo v desetinah, celo stotinah, česar v Evropi še nismo doživeli –, že ugotavljajo, da splet ponuja veliko več možnosti kot tisk; vendar je za takšno ugotovitev najprej potrebno opustiti čustveno navezanost na papir.

Potrebno je razumevanje lastnika časopisa
Prav tako pomembno kot kreativnost je razumevanje lastnika za posebnosti panoge. Kuttner ugotavlja, da so za uspeh hibridnega modela časopisov ključni lastniki, ki ne gledajo le na kratkoročni finančni dobiček; podobno kot so v preteklosti družinski lastniki časopisov znali počakati, da je slabo obdobje minilo, in investirati v zaposlene ali na primer v tuja dopisništva. Medijski lastniki so namreč v preteklosti kupovali časopise tudi zaradi vpliva in prestiža, ne le zaradi denarja. Danes se zdi, da sta med bolj perspektivnimi lastniki, vsaj s stališča ohranjanja novinarskega poslanstva in zagotavljanja kakovosti, takšni, kot sta na primer medijski inštitut Poynter, ki je lastnik floridskega časopisa St. Petersburg Times, ali Scottova fundacija, ki ima v lasti britanski Guardian. Težava je, da jih je malo.

Bodo časopisi torej preživeli? In v kakšni obliki? Kuttner poudarja, da večina vsebine, ki jih na primer ponuja Google News, izvira iz časopisov, in da mediji, ki obstajajo zgolj na spletu, ne morejo tekmovati s tradicionalnimi. Strani, kot so Slate, Salon in Huffington Post, ponujajo predvsem komentarje. Kajti »govorjenje je poceni, poročanje in novinarsko preiskovanje pa ne,« ugotavlja Kuttner.

Potreba po širjenju in prejemanju informacij je stara kot človeštvo; novinarstvo kot dejavnost, ki od te potrebe živi, pa več stoletij. Radio ni povozil časopisov, televizija ne radia (čeprav je pomembno prispevala k zatonu ilustriranih revij, kot je bil Life), tudi internet najbrž ne bo pokopal časopisov, še manj pa novinarstva. Oblika novinarskih vsebin se bo prilagodila novim medijem, toda temeljno poslanstvo časopisov, o katerem je govoril Dean Baquet, to je, da bralcem pomagajo razumeti svet, se bo ohranilo.

izpis

 S O R O D N E   T E M E

mediji in pravo

Medijska preža
Sandra Bašić-Hrvatin
Slovenija: En korak naprej, dva nazaj*
Zrinjka Peruško
Kaj je bilo narobe z reformami medijev v postsocialistični Evropi?*
Snežana Trpevska
Razdrobljenost trga v jugovzhodni Evropi in degradacija profesionalnega novinarstva*
Jovanka Matić
Novinarji kot gibalo reform medijev*
Tarik Jusić
Bosna in Hercegovina: Med stagnacijo in tranzicijo*
Judit Bayer
Nauki medijskih reform v srednji in vzhodni Evropi: Vsaka družba ima tak medijski sistem, kot si ga zasluži*
Paolo Mancini
Reforme medijev ne nastanejo v praznem prostoru*
Guillermo Mastrini
Napredne vlade in mediji v Južni Ameriki*
Rodrigo Gómez García
Reforme medijev v Latinski Ameriki: med dekomodifikacijo in marketizacijo javnih komunikacijskih politik*
Larbi Chouikha
Mediji v ogledalu »tunizijske pomladi«: reforme, ki jih je težko izpeljati*
Justin Schlosberg
Reforma lastništva medijev v Veliki Britaniji: kako naprej?*
Brankica Petković
Zakaj primerjati reforme medijskih sistemov?
Gorazd Kovačič
Kaj so mediji za Janšo in Pahorja?
Andrej Pavlišič
Mediji ne delujejo v praznem prostoru
Domen Savič
Zapiranje pašnika: spletna cenzura doma in po svetu
Tomaž Gregorc
Onemogočanje avtonomnih digitalnih praks – »trda plat« zgodbe
Brankica Petković
Človekove pravice in mediji
Andreja Tratnik
»Na tisoče Madžarov pije to sranje s ponosom, celo s predanostjo«
Zoran Medved
Prihodnost ali pogreb javne RTV?
Gregor Strojin
Javnost sodnih postopkov v zadevi Patria
Andreja Tratnik
Kdo naj presodi, ali naj se od novinarja zahteva razkritje vira?
Brankica Petković
Slaba vest evropske medijske politike
Renata Šribar
Regulacija avdiovizualnih medijev: kompleksnost in izmuzljivost potencialno spornih vsebin
Tanja Kerševan-Smokvina
Evropsko orodje za merjenje neodvisnosti regulatorjev
Toby Mendel
Uvrstitev Slovenije v mednarodni raziskavi o dostopu do informacij javnega značaja
Saša Banjanac Lubej
Inšpektorat za delo novinarjem odgovarja na svoji spletni strani
Sandra Bašić-Hrvatin
Kako je privatizacija medijev omogočila privatizacijo politike
Gorazd Kovačič
Polom reforme medijske zakonodaje
Andreja Tratnik
Korak naprej pri varovanju pravice novinarjev do nerazkritja vira informacij
Lenart J. Kučić
Jezdeci medijske apokalipse
Blaž Zgaga
Po stopnji svobode medijev Evropa razdeljena na dva dela
Jernej Rovšek
Čas za soglasje o samoregulacijski obliki medijske industrije
Sandra Bašić-Hrvatin
Kriza časopisne industrije je posledica napačnih odločitev lastnikov
Lana Zdravković
Sprejemanje medijske zakonodaje: In temu pravite javna razprava?
Rina Klinar
Lokalni mediji v Sloveniji: nacionalna mreža, medijske regije ali umiranje na obroke?
Jasna Babić
Osnutek zakona o medijih: Bluz slovenskih glasbenikov
Renata Šribar
Zaščita otrok pred spornimi vsebinami v osnutku zakona o medijih: nadaljevanje regulacijske stihije
Sandra Bašić-Hrvatin, Marko Milosavljević
Slovenskih medijskih 20 let: Quid pro quo
Gojko Bervar
Nova oblast in mediji – Kaj se je spremenilo?
Brankica Petković
Slovenija: Boljša medijska zastopanost legitimna težnja 200.000 ljudi
Sandra Bašić-Hrvatin
Vztrajati pri vsebini in načinu sprejemanja medijskih zakonov
Roman Kuhar
V imenu družine potvarjajo podatke
Nina Zidar Klemenčič
Dva primera, množica stališč, problem nerešen
Andraž Teršek
Pasti in spodrsljaji svobode izražanja[1]
Andrej Stopar
Rusija: »V tem primeru ste nas prehiteli!«
Jernej Rovšek
Posledica spremenjene sestave Ustavnega sodišča?
Jure Aleksič
Mozaik neke gangrene
Andreja Tratnik
Evropsko sodišče za človekove pravice o nedopustnosti političnih pritiskov na medije
Ustavno sodišče
Del odločbe Ustavnega sodišča v primeru Prijatelj proti Mladini[1]
Ciril Ribičič, Marija Krisper Kramberger
Prijatelj proti Mladini: Zastraševalni učinek obsodbe Mladine
Iztok Jurančič
Kanarčki v rudniku demokracije
Zoran Medved
Novi zakon o RTV Slovenija: Potrebujemo popolnoma nov koncept
Peter Lah
Pluralizem medijev: predmet arbitrarnih ocen ali empiričnih meritev?
Tadej Praprotnik
Nizozemska: Učinkovit sistem zaščite otrok pred škodljivimi medijskimi vsebinami
Sonja Merljak Zdovc
Novinarska zbornica
Tomaž Klipšteter
(Ne)občutljivost medijev za varstvo zasebnosti
Ranka Ivelja
Pasti »konkretizacije in personalizacije« incesta
Brankica Petković
Narobe
William Gore
Nesprejemljivost predlogov za vseevropski sistem urejanja medijske odgovornosti(1)
Daphne Koene
Na Nizozemskem vsak dan bolj cenimo dobro delovanje tiskovnega sveta(1)
Marko Milosavljević
Razsodba delovnega sodišča odpira možnosti za odpuščanje neposlušnih novinarjev
Bojan Dobovšek, Jure Škrbec
Novinarji in korupcija
Goran Novković
Kje so meje pravice? Kje so meje molka?
Jože Vogrinc
Spremenimo informativne medije v javna glasila!(1)
Nataša Pirc Musar
Pravica vedeti – Prvi mednarodno zavezujoči akt na področju dostopa do javnih informacij na svetu
Toby Mendel
Ali sprejeta konvencija izpolnjuje pričakovanja?
Helen Darbishire
Prepoznavanje pravice
Simona Zatler
Ali je učinkovita regulacija sploh možna?
Tanja Kerševan-Smokvina
Direktiva kot preskus za medijske politike držav članic EU
Renata Šribar
Protiregulacijski kompleks bo med pripravo novele zakona o medijih gotovo še živ
Marko Milosavljević
Napake, iz katerih bi se (že) morali kaj naučiti
Nika Susman
Francija: Usoda javne televizije odvisna od dobičkov komercialne tekmice
Renata Šribar
Ko mediji premikajo meje v prid pornokapitala
Mateja Boldin
Sistem koregulacije na preizkušnji
Renata Šribar
Različno branje zakona izgovor za neukrepanje
Renata Šribar
Kdo je pristojen za ukrepanje, če oglaševanje vsiljuje porno seksualnost otrokom?
Miran Lesjak
Človekove pravice zatirane države in nemočnih gospodarskih družb
Cene Grčar
Hudobni mediji in uboga država: ali lahko državni organi zahtevajo objavo popravka?
Janez Markeš
Zakon, ki popravlja mnenja
Jernej Rovšek
Od pravice do popravka do medijskega sveta
Barbara Verdnik
»Tožena stranka redno objavlja članke ...«
Sandra Bašić-Hrvatin
Kakšen javni medij potrebujejo državljanke in državljani Slovenije?
Sandra Bašić-Hrvatin, Iztok Jurančič, Brankica Petković, Grega Repovž, Jernej Rovšek, Špela Stare, Matej Šurc, Blaž Zgaga, Društvo novinarjev Slovenije, Sindikat novinarjev Slovenije
Za prenovo medijske politike
Ian Mayes
Samoregulacija informativnih medijev: pot do novega razmerja z bralci
Ian Mayes
Dejstva v zadevi
Ian Mayes
Po navedbah vira
Slavko Vizovišek
Guardianov zgled in slovenska realnost
Viktor Ivančić
1996: Kako je bil obrekovan Feral Tribune
Jernej Rovšek
Pot do zaupanja vrednega regulatorja medijev
Jernej Rovšek, Brankica Petković
Ali je v primeru Stres proti POP TV medijski inšpektor prevzel vlogo sodišča?
Ivan Pal
Več prijav inšpektorju za medije
Neva Nahtigal
Problemi s socialno, pravno in profesionalno varnostjo novinarjev v jugovzhodni Evropi
Iztok Jurančič
Dninarstvo na novinarskem trgu delovne sile
Sandra Bašić-Hrvatin
Politika razvoja radia in televizije v Sloveniji – Tiranija status quo
Sandra Bašić-Hrvatin
Paralelni svetovi
Iztok Jurančič
Pravna zaščita kaznovanih novinarjev – Novinarji kot postranska škoda?
Jože Vogrinc
Medijska politika kot demokratura
Renata Šribar
Mobitel, WTF?
Blaž Zgaga
Pismo o cenzuri: v tujini objavljeno, doma cenzurirano
Boris Vezjak
Še vedno neutemeljen disciplinski ukrep proti novinarju
Matej Šurc
Peticija – da nam ne bo žal za to, česar nismo storili
Brankica Petković
Njihova svoboda, naša pravica
Mateja Boldin
Vsebine za odrasle, promocija za otroke
Zoran Medved
Zakaj je zahteva po uravnoteženosti javne televizije neutemeljena?
Iztok Jurančič
Tehnologije obvladovanja slovenskih medijev v letih 2006–2007
Barbara Verdnik
Primorske novice – Plen političnih in ekonomskih interesov
Klavdija Figelj
Kje so pristali novinarji?
Predlog ureditve poklicne avtonomije v kolektivni pogodbi za poklicne novinarje
Sandra Bašić-Hrvatin
V Sloveniji brez javne razprave o novi medijski direktivi
Renata Šribar
Škodljive vsebine na mobilnih telefonih
Hans-Martin Tillack
Ali uradniki EU pretepajo pse?
Mediji za državljane – Priporočila
Jasmina Potokar Rant
Novinarske usode: Delo preko avtorskih pogodb
Sandra Bašić-Hrvatin
Po razpisu za subvencije medijem: Uravnoteženi in komunikativni
Andrew Taussig
Organizirajte Glas poslušalca in gledalca
Boris Vezjak
Dedemokratizacija Slovenije pod krinko demokratizacije RTV Slovenija
Neva Nahtigal
Kdaj oddaje za Rome na RTV Slovenija?
Maja Bogataj Jančič, Maja Lubarda
Licence Creative Commons tudi v Sloveniji
Jasmina Potokar Rant
Avtorske pravice v pogodbah med mediji in novinarji
Jernej Rovšek, Sandra Bašić-Hrvatin, Brankica Petković
Kakšen sklad za medije?
Špela Stare
O subvencijah za medije naj ne odloča komisija
Gorazd Perenič
Na poti od odprtega k preglednemu javnemu sektorju
Nataša Pirc Musar
Zakonske novosti in dostop do informacij za novinarje
Pavel Gantar
Lahkotnost sprememb v dostopu do informacij javnega značaja
Jernej Rovšek
Neskladje glede zakona o dostopu do informacij javnega značaja
Lenart J. Kučić, Aljaž Marn
Proti terorizmu z nadzorom državljanov
Aljaž Marn
Kronologija sprejemanja evropske direktive o hrambi telekomunikacijskih podatkov
Aljaž Marn
Iniciativa "Hramba prometnih podatkov ni rešitev!"
Saša Bojc
Napad na novinarski vir
Brankica Petković
Ministri evropskih držav o medijski politiki
Jaka Repanšek
Bo prenovljeni kolektivni pogodbi za novinarje uspelo?
Miha Trampuž
Varstvo avtorskih pravic v predlogu dopolnitev in sprememb kolektivne pogodbe
Živa Humer, Mojca Sušnik
Politika enakih možnosti žensk in moških brez medijske pozornosti
Jernej Rovšek
Nihalo se je od svobode izražanja obrnilo v prid varstvu zasebnosti
Janez Tekavc
Odškodninska odgovornost novinarja
Jernej Rovšek
Pravica do popravka ali odgovora v medijih – Primer Vladislava Stresa
Lucija Bošnik
Poročanje medijev s sodišč
Urška Prepeluh
Procesni labirint do informacij javnega značaja
Urška Prepeluh
Dostop do javnih informacij pri organih EU
Jaka Repanšek
Pravni okvir avdiovizualne industrije v EU
Sandra Bašić-Hrvatin
Delo in izbrisani: kdo »zlorablja« medijski prostor?
Jaka Repanšek
Varovanje avtorskih pravic v kolektivni pogodbi: kako se miš spreminja v mačko
Jaka Repanšek
Kraja avtorskih del: avtorji lajajo, karavana gre dalje
Jaka Repanšek
Avtorske pogodbe zaposlenih v medijih
Renata Šribar
Ta lahki predmet manipulacije: oblast in regulacija pornografije
Melita Zajc
Mediji in avdiovizualna politika v strateških dokumentih ministrstva za kulturo
Rina Klinar
Medijska raznolikost v nacionalnem programu za kulturo 2004-2007
Brankica Petković
Razpršenost lastništva in raznolikost vsebin
Gojko Bervar
Velika Britanija: Prenova pritožne komisije za tisk?
Alison Harcourt
Regulacija medijskega lastništva - slepa ulica EU
Gojko Bervar
V zapor zaradi klevete?
Gojko Bervar
Mediji vzbudijo strah, politiki zahtevajo višje kazni
Rok Kajzer
Klevetanje in praksa Novinarskega častnega razsodišča
Neva Nahtigal
»Obrekovalci« pred Evropskim sodiščem
Sandra Bašić-Hrvatin
Zakon o RTVS za 20. ali 21. stoletje?
Miro Petek
Velika Britanija: Lastništvo zagotavlja neodvisnost Guardiana
Karol Jakubowicz
Zavrnite predloge o politični delitvi javne radiotelevizije!
Serge Halimi
Nova cenzura
Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić
Medijska koncentracija v Sloveniji
Sonja Merljak
Interni etični kodeksi v medijih
Dušan Rebolj
Nianse nasilja: ulovimo in ubijmo Billyja Raya Cyrusa!
Milada Mirković
Sprejet zakon o dostopu do informacij javnega značaja
Jernej Rovšek
Ali zakon o dostopu do informacij res ni pomemben za novinarje?
Saša Banjanac Lubej
Novinarji so za direktorje kakor delavci v tovarni
Sonja Merljak
Piarovci so dodatna ovira na poti do informacij
Gorazd Kovačič
Nato: »Zaustavite levico!«
Gal Kirn, Ana Jereb
Nato: Vidni in nevidni pritiski
Sandra Bašić-Hrvatin
Nato: Civilna družba proti državi
Renata Šribar
Pornografija: Po protipornografskemu ukrepu medijskega inšpektorja
Ian Mayes
Naš cilj je biti odgovoren časopis
Gašper Lubej
Svoboda tiska ogrožena povsod po svetu
Judit Bayer
Madžarska: Položaj medijev po volitvah 2002
Jaka Repanšek
Je moje res tvoje?
Neva Nahtigal
Tehnologija zahteva dodatno zaščito avtorskih pravic
Urša Chitrakar
Ko javna osebnost laže
Marko Milosavljević
Zakaj je dobro, da je ukinjena avtorizacija intervjuja
Jernej Rovšek
Je to zakonska podlaga za bolj odprto javno upravo?
Milada Mirković
Pomanjkljivosti predloga zakona o dostopu do informacij javnega značaja
Boris Vezjak
Primer Petek: simptom zloma medijske avtonomije
Brankica Petković
Kaj smejo početi novinarji?
Lucija Bošnik
Svoboda tiska v rokah policije
Suzana Žilič-Fišer
Velika Britanija
Polemike o novi medijski zakonodaji
Rajko Gerič
Postali smo javni uslužbenci
Tatjana Pirc
Bodimo uslužbenci javnosti
Jaka Repanšek
Konkurenčna klavzula v novinarskem poklicu
Saša Banjanac Lubej
Vpis v razvid medijev
Gorazd Kovačič
Pronatovski napadi na demokratični pluralizem
Ksenija Horvat
Josri Fouda
Nikoli se ne bom vključil v propagandno vojno
Senko Pličanič
Ustavna pravica doslej neuresničena
Milada Mirković
Zakon bi moral veljati za vse državne organe
Simona Zatler
Vsak je lahko novinar
Jaka Repanšek
Konkurenčna prepoved v novinarskem poklicu
Saša Banjanac Lubej
Medijski inšpektor - one man band
Aldo Milohnić
Oglaševalska pornografija na Kanalu A in POP TV
Karina Cunder
Delo po novem restriktivno pri oglaševanju vročih linij
Borut Zajc
Prikrito oglaševanje je zloraba medijev
Nika Deu
Spoštujemo zakonodajo
Rastko Močnik
Svoboda izražanja kot farsa
Darijan Košir
Delo ni zaprt medij
Simona Zatler
Kako zagotoviti dostop do medijev
Igor Ž. Žagar
Pet minut za (novinarski) suspenz
Maja Breznik
Kulturni krogi
Simona Zatler, Sandra Bašić-Hrvatin
Programski deleži po novi medijski zakonodaji
Marjan Moškon
Žagajo mar avtorji vejo, na kateri sedijo?
Špela Mežnar
Parodija je dopustna predelava tujega avtorskega dela
Brane Maselj
Pooblastila državi, omejitve medijem
Boris Bergant
Izrazito politični zakon
Rina Klinar, Irma Benko
Več vprašanj kot odgovorov
Aleš Gaube
Dopolnila za lažji spanec
Sandra Bašić-Hrvatin
Past prekomerne regulacije
Špela Šipek
Ko država prikriva informacije, jo lahko tožimo
Matjaž Jarc
Paranoja o državnem nadzoru nad mediji
Peter Jančič
Ozka zakonska ureditev dostopa do informacij
Rina Klinar
Naj lokalni radio ugasne?
Marjan Moškon
Zatreti lokalne programe je lahko
Dejan Jelovac
To bo konec Radia Študent
Petra Oseli
Prodajajo šampon v informativnih oddajah
Tanja Kerševan-Smokvina
Oglasi na televizijah po pravilih
Branko Čakarmiš
Samoregulativni korak slovenskih televizij
Cene Grčar
Beseda velja
Druga in tretja obravnava zakona o medijih
Bojan Golčar
Radio Marš naj bo!
Matevž Krivic
Lastniški poseg v uredniško politiko?
Simona Zatler
Uredniška neodvisnost in ugovor vesti
Aleš Gaube
Novinarski ceh na preži
Gojko Bervar
Novinarska zaščita ali jarem
Marjan Moškon
Onemogočiti lokalne televizije?
Simona Zatler
Brez sodne prakse, brez politične volje
Tomaž Ranc
Nadzorovani novinarji
Rainer Reichert
Nadzor zasebnih pogovorov
Boris Rašeta
Novinarjem so v Tuđmanovem obdobju redno prisluškovali
Jaka Repanšek, Simona Zatler
Intervjuvanec lahko preverja le natančnost
Boris Čibej
Želja po umiku ostrih izjav
Lidija Koman Perenič
Odškodninske tožbe naraščajo
Renata Šribar
Oglaševanje »vročih linij«
Igor Mekina
Daleč od brezhibnosti
Tatjana Mandić
Nadzorovanje in kaznovanje novinarjev
Gabor Holmai
Državni uradniki morajo prenesti kritiko
Senad Pećanin
Skrivanje za zasebnimi tožbami
Zlatan Karabegović
Razkrivanje nepravilnosti je brez odmeva
Matjaž Gerl
Za pravice gledalca
Tanja Kerševan-Smokvina
Kako prehiteti daljinca
Alexander Scheuer
Televizija čez državne meje
Simona Zatler
Pravica medijev in javnosti
Gojko Bervar
Izgubljena bitka za soglasje
Nadire Mater
Srečna sem, da sem obtožena
Rajko Muršič
Ženska in mati, Cerkev in podgana
Za svobodo umetniškega izražanja in proti represiji
Milka Pance
Konkurenčna prepoved in svoboda dela
Matjaž Jarc
Zlati rez
Borut Mehle
Poti slovenske medijske zakonodaje
Zoran Medved
Vrnitev k abecedi
Milada Mirković
(Ne)dostopnost javnih informacij
Stojan Zdolšek
Brez vrtoglavih odškodnin
Barbara Kelbl
Država proti novinarju
Na začetku je bil Zakon
Edicija MediaWatch
Jernej Rovšek
Zasebno in javno v medijih
Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić, Brankica Petković
Medijsko lastništvo
Sandra Bašić-Hrvatin, Marko Milosavljević
Medijska politika v Sloveniji v devetdesetih
Matevž Krivic, Simona Zatler
Svoboda tiska in pravice posameznika
Novinarski večeri
29.05.2003
Snježana Milivojević, Dejan Anastasijević
Srbski mediji po atentatu
28.01.1999
Alexandre Lévy
Novinarji brez meja
18.12.1998
Vesna Alaburić, Stojan Zdolšek
Pod udarom zakona
23.06.1998
Andras Sajo, Sandra Bašić-Hrvatin
Sedma sila na povodcu
18.02.1998
Jochen Frowein, Igor Mekina
Kako prerezati globoko grlo?
Omizja
29.03.2011
Sandor Orban, Attila Mong, Sandra Bašić Hrvatin, Grega Repovž, Marko Milosavljević, Vojko Stopar, Zdenko Duka, Gordana Vilović
Pasti medijske regulacije in očitki o političnem obvladovanja medijev – Madžarska, Slovenija, Hrvaška, podobnosti in razlike
22.04.2008
Zdenka Čebašek Travnik, Uroš Slak, Alma M. Sedlar, Elizabeta Zorman, Zoran Pavlovič, Liana Kalčina, Brankica Petković, Kristina Plavšak Krajnc
Omizje: Poročanje medijev o otrocih
29.09.2007
Snježana Milivojević, Snežana Trpevska, Sandra Bašić-Hrvatin, Vildana Selimbegović, Milka Tadić, Brankica Petković, Drago Hedl, Željko Bodrožić, Peter Preston, Jani Sever, Aleksandar Damovski, Stjepan Malović, Vanja Sutlić, Mehmed Agović, Dragoljub Vuković, Dubravka Valić Nedeljković, Mirko Štular, Saša Banjanac Lubej
Omizje: Oblike politične instrumentalizacije in klientelizma v medijih v državah jugovzhodne Evrope – primer držav nekdanje Jugoslavije
03.04.2007
Venčeslav Japelj, Barbara Verdnik, Peter Kolšek, Veso Stojanov, Simona Rakuša
Omizje: Tehnologija obvladovanja medijev v Sloveniji
25.11.2002
Aidan White, Ian Mayes, Grega Repovž, Peter Jančič, Gojko Bervar
Samoregulacija in odgovornost medijev
27.02.2002
Aljoša Pečan Gruden, Senko Pličanič, Alja Brglez, Marjan Antončič, Špela Šipek
Dostop do informacij javnega značaja
24.09.2001
Božidar Zorko, Irma Benko, Marjan Moškon, Bojan Veselinovič, Bojan Petan, Goran Novkovič, Marko Milosavljević
Država in mediji v Sloveniji
15.02.2001
Božidar Zorko, Rudolf Moge, Sandra Bašić-Hrvatin, Matevž Krivic, Janez Čadež, Gojko Bervar, Cene Grčar, Rosvita Pesek, Peter Jančič
Zakon o medijih v slepi ulici - Kakšen izhod obeta nov predlog, pripravljen v novi vladi?
evropsko medijsko pravo
Medijska preža
Judit Bayer
Nauki medijskih reform v srednji in vzhodni Evropi: Vsaka družba ima tak medijski sistem, kot si ga zasluži*
Andreja Tratnik
»Na tisoče Madžarov pije to sranje s ponosom, celo s predanostjo«
Zoran Medved
Prihodnost ali pogreb javne RTV?
Andreja Tratnik
Kdo naj presodi, ali naj se od novinarja zahteva razkritje vira?
Brankica Petković
Slaba vest evropske medijske politike
Renata Šribar
Regulacija avdiovizualnih medijev: kompleksnost in izmuzljivost potencialno spornih vsebin
Tanja Kerševan-Smokvina
Evropsko orodje za merjenje neodvisnosti regulatorjev
Blaž Zgaga
Po stopnji svobode medijev Evropa razdeljena na dva dela
Jernej Rovšek
Posledica spremenjene sestave Ustavnega sodišča?
Andreja Tratnik
Evropsko sodišče za človekove pravice o nedopustnosti političnih pritiskov na medije
Peter Lah
Pluralizem medijev: predmet arbitrarnih ocen ali empiričnih meritev?
Brankica Petković
Narobe
William Gore
Nesprejemljivost predlogov za vseevropski sistem urejanja medijske odgovornosti(1)
Daphne Koene
Na Nizozemskem vsak dan bolj cenimo dobro delovanje tiskovnega sveta(1)
Nataša Pirc Musar
Pravica vedeti – Prvi mednarodno zavezujoči akt na področju dostopa do javnih informacij na svetu
Toby Mendel
Ali sprejeta konvencija izpolnjuje pričakovanja?
Helen Darbishire
Prepoznavanje pravice
Simona Zatler
Ali je učinkovita regulacija sploh možna?
Tanja Kerševan-Smokvina
Direktiva kot preskus za medijske politike držav članic EU
Renata Šribar
Protiregulacijski kompleks bo med pripravo novele zakona o medijih gotovo še živ
Sandra Bašić-Hrvatin
V Sloveniji brez javne razprave o novi medijski direktivi
Ranka Ivelja
Razširiti novinarsko častno razsodišče?
Brankica Petković
Ministri evropskih držav o medijski politiki
Jaka Repanšek
Pravni okvir avdiovizualne industrije v EU
Alison Harcourt
Regulacija medijskega lastništva - slepa ulica EU
Alexander Scheuer
Televizija čez državne meje
Simona Zatler
Pravica medijev in javnosti
Omizja
25.11.2002
Aidan White, Ian Mayes, Grega Repovž, Peter Jančič, Gojko Bervar
Samoregulacija in odgovornost medijev
predpisi o oglaševanju
Medijska preža
Renata Šribar
Regulacija avdiovizualnih medijev: kompleksnost in izmuzljivost potencialno spornih vsebin
Renata Šribar
Zaščita otrok pred spornimi vsebinami v osnutku zakona o medijih: nadaljevanje regulacijske stihije
Nika Susman
Francija: Usoda javne televizije odvisna od dobičkov komercialne tekmice
Mateja Boldin
Sistem koregulacije na preizkušnji
Renata Šribar
Različno branje zakona izgovor za neukrepanje
Renata Šribar
Kdo je pristojen za ukrepanje, če oglaševanje vsiljuje porno seksualnost otrokom?
Zoran Trojar
Trendi spletnega oglaševanja
Renata Šribar
Mobitel, WTF?
Mateja Boldin
Vsebine za odrasle, promocija za otroke
Sandra Bašić-Hrvatin
V Sloveniji brez javne razprave o novi medijski direktivi
Renata Šribar
Škodljive vsebine na mobilnih telefonih
Aldo Milohnić
Oglaševalska pornografija na Kanalu A in POP TV
Borut Zajc
Prikrito oglaševanje je zloraba medijev
Dejan Jelovac
To bo konec Radia Študent
Petra Oseli
Prodajajo šampon v informativnih oddajah
Tanja Kerševan-Smokvina
Oglasi na televizijah po pravilih
Branko Čakarmiš
Samoregulativni korak slovenskih televizij
Cene Grčar
Beseda velja
Renata Šribar
Oglaševanje »vročih linij«
Matjaž Gerl
Za pravice gledalca
Tanja Kerševan-Smokvina
Kako prehiteti daljinca
evropska unija
Medijska preža
Justin Schlosberg
Reforma lastništva medijev v Veliki Britaniji: kako naprej?*
Pia Majbritt Jansen
Danska javna radiotelevizija – primerjalna zgodba o uspehu
Tanja Petrović
Tako evropsko
Andreja Tratnik
»Na tisoče Madžarov pije to sranje s ponosom, celo s predanostjo«
Brankica Petković
Slaba vest evropske medijske politike
Tanja Kerševan-Smokvina
Evropsko orodje za merjenje neodvisnosti regulatorjev
Brankica Petković
Konferenca Evropske komisije o svobodi medijev v državah Zahodnega Balkana in Turčiji
Tanja Kerševan-Smokvina
Evropsko komisijo zanima neodvisnost regulatorjev medijev
Judit Bayer
Madžarska medijska reforma – diktat politične večine
Jernej Rovšek
Posledica spremenjene sestave Ustavnega sodišča?
Peter Lah
Pluralizem medijev: predmet arbitrarnih ocen ali empiričnih meritev?
Simona Zatler
Ali je učinkovita regulacija sploh možna?
Tanja Kerševan-Smokvina
Direktiva kot preskus za medijske politike držav članic EU
Renata Šribar
Protiregulacijski kompleks bo med pripravo novele zakona o medijih gotovo še živ
Lana Zdravković
Čigavo predsedovanje? Tako kot Kafkov Grad je slovensko predsedovanje za »navadnega« človeka oddaljeni in nevidni koncentrat EU oblasti in mesto zbiranja EU oblastnikov, ki so oddaljeni in nevidni – Prava politika se dogaja in bi se morala dogajati v javnem prostoru med vsem nami, profesionalni nosilci političnega etstablišmenta pa javni prostor krčijo in se ga otepajo
Sandra Bašić-Hrvatin
V Sloveniji brez javne razprave o novi medijski direktivi
Hans-Martin Tillack
Ali uradniki EU pretepajo pse?
Boris Bergant
Avstrija: Vihar na javni radioteleviziji
Lou Lichtenberg
Nizozemska: Državna podpora le, če je obstoj medija ogrožen
Ksenija H. Vidmar
Multikulturna Evropa?
Bashy Quraishy
Danska, kako pogrešam tvojo humanost
Gojko Bervar
Evropske mule, karikatura in kodeks
Mojca Planšak
Zagovorništvo javnega interesa in pravic manjšin v medijih
Admir Baltić
Mediji in manjšine v Sloveniji in Veliki Britaniji
Janja Rošer
Prostovoljci ustvarjajo manjšinski radio
Brankica Petković
Raznovrstnost tiskovnih svetov v Evropi
Ben Wilson
Nuja samoregulacije v finančnem novinarstvu
Lana Zdravković
O televiziji v srednji in vzhodni Evropi
Aljaž Marn
Kronologija sprejemanja evropske direktive o hrambi telekomunikacijskih podatkov
Aljaž Marn
Iniciativa "Hramba prometnih podatkov ni rešitev!"
Mojca Planšak
Skupnostni mediji v Evropi
Brankica Petković
Ministri evropskih držav o medijski politiki
Alexander Baratsits
Zahteva za priznanje tretjega medijskega sektorja v Evropi
Regionalna konferenca o koncentraciji lastništva v medijih
Aidan White
V viziji nove Evrope so mediji na zadnjem mestu
Peter Preston
Bodo mediji boljši, ko bomo v Evropski uniji?
Mihela Zupančič
Kako bo o Evropski uniji poročala STA?
Andrej Stopar
Kako bo poslej EU odmevala v programih Radia Slovenija?
Neva Nahtigal
Novinarski kažipot po labirintih Evropske unije
Urška Prepeluh
Dostop do javnih informacij pri organih EU
Jaka Repanšek
Pravni okvir avdiovizualne industrije v EU
Sandra Bašić-Hrvatin
Moč medijskih lastnikov v EU
Gojko Bervar
Velika Britanija: Prenova pritožne komisije za tisk?
Lucija Bošnik, Nataša Ručna
Evropski medijski trg - veliki se povezujejo
Suzana Lovec, Katja Šeruga
Koncentracija medijskega lastništva v Evropi, ZDA in globalno
Mojca Pajnik
Evropska unija, volitve in mediji
Mojca Širok
En sam novinarski sindikat
Sandra Bašić-Hrvatin
Pritožna komisija za tisk - Ljudem služi hitro in brez stroškov
Alexander Scheuer
Televizija čez državne meje
Peter Preston
Budnost za skupno stvar
Edicija MediaWatch
Mitja Velikonja
Evroza
Novinarski večeri
18.12.1997
John Palmer, Edvard Žitnik
Evropa v novinarskih srcih
Omizja
03.03.2006
Rastko Močnik, Renata Jambrešič Kirin, Bojan Baskar, Marta Gregorčič, Boris Vezjak, Mitja Velikonja
Evroza - Kritika novega evrocentrizma
25.11.2002
Aidan White, Ian Mayes, Grega Repovž, Peter Jančič, Gojko Bervar
Samoregulacija in odgovornost medijev
medijski trg
Medijska preža
Janez Polajnar
Medijski skladi nekdaj in zdaj: »Naj se vrne cenzura, ljubša bi nam bila.«
Iztok Jurančič
Bliža se razpad lastniških skupin tiskanih medijev
Sonja Merljak Zdovc
Poslovni modeli in preživetje medijskih hiš
Darja Kocbek
V medijih krizo razlagajo vedno isti ljudje
Blaž Zgaga
Izobčene vrednote
Saša Banjanac Lubej
Z ustanovitvijo medijskih zadrug do delovnih mest po svoji meri
Sandra Bašić-Hrvatin
Slovenija: En korak naprej, dva nazaj*
Zrinjka Peruško
Kaj je bilo narobe z reformami medijev v postsocialistični Evropi?*
Snežana Trpevska
Razdrobljenost trga v jugovzhodni Evropi in degradacija profesionalnega novinarstva*
Jovanka Matić
Novinarji kot gibalo reform medijev*
Tarik Jusić
Bosna in Hercegovina: Med stagnacijo in tranzicijo*
Judit Bayer
Nauki medijskih reform v srednji in vzhodni Evropi: Vsaka družba ima tak medijski sistem, kot si ga zasluži*
Paolo Mancini
Reforme medijev ne nastanejo v praznem prostoru*
Munkhmandakh Myagmar
So novinarji pobudniki in aktivni udeleženci gibanj za reformo medijev?*
Guillermo Mastrini
Napredne vlade in mediji v Južni Ameriki*
Rodrigo Gómez García
Reforme medijev v Latinski Ameriki: med dekomodifikacijo in marketizacijo javnih komunikacijskih politik*
Larbi Chouikha
Mediji v ogledalu »tunizijske pomladi«: reforme, ki jih je težko izpeljati*
Justin Schlosberg
Reforma lastništva medijev v Veliki Britaniji: kako naprej?*
Brankica Petković
Zakaj primerjati reforme medijskih sistemov?
Iztok Jurančič
Fiskalno uničevanje medijskega prostora
Saša Banjanac Lubej
Grški vstop na televizijski trg v Sloveniji: Nafta, ladjedelništvo, šport in mediji
Biljana Žikić
S skuterji do televizije:TV Pink Si – TV3 Pink – TV3 Medias
Igor Vobič
Piano v Sloveniji: malo muzike, malo denarja
Sonja Merljak Zdovc
Ko spletno uredništvo prosjači svoje kolege iz tiska za kosti
Marko Milosavljević, Tanja Kerševan Smokvina
Vpliv digitalizacije na medije v Sloveniji
Tanja Kerševan Smokvina
Spremljanje vpliva digitalizacije na medije v Sloveniji
Boris Vezjak
Politična pristranost medijev in njena imputacija
Lucio Magri
Revolucija na Zahodu*
Goran Lukič
Postaviti se po robu privatizaciji informacij
Uroš Lubej
Vse drugo nam bodo ministri tvitnili
Lana Zdravković
Ali iščete kaj določenega?
Nenad Jelesijević
Biti nekulturen
Marko Milosavljević
Giganti in palčki slovenskih medijev (če krematorijev raje ne omenjamo)
Andrej Pavlišič
Internet hočejo transformirati v še eno lovišče kapitala
Domen Savič
Zapiranje pašnika: spletna cenzura doma in po svetu
Tomaž Gregorc
Onemogočanje avtonomnih digitalnih praks – »trda plat« zgodbe
Aleksandra K. Kovač
Reševanje tradicionalnih medijev: reševanje industrije ali novinarstva?
Alma M. Sedlar
Mehanizmi zatiranja novinarske sindikalne dejavnosti
Mirt Komel
Sektorji ali bojna polja
Nenad Jelesijević
Odhod iz kulture
Sandra Bašić-Hrvatin
Odnos med mediji in politiko je »pokvarjen«
Simona Habič
Slovenija: Nizka ocena integritete medijev
Goran Ivanović
Hrvaška: Mediji kot zavezniki korupcije
Snježana Milivojević
Srbija: Prvo in zadnje poročilo o medijih in korupciji
Lenart J. Kučić
Iskanje čudežne rešitve
Janez Markeš
V čigavem imenu torej?
Grega Repovž
Gibanje 99 odstotkov ima sporočilo tudi za novinarje
Stefano Lusa
Čas tranzicije brez premisleka o novi vlogi novinarstva
Igor Mekina
Društvo novinarjev Slovenije: kaj je za pokazati v zadnjih 20 letih?
Kaja Jakopič
Razvid propadlih medijev
Goran Ivanović
Ali je WAZ izgubil sapo na Balkanu?
Nikolai Jeffs, Andrej Pavlišič
Bistvo radikalne družbene spremembe je redistribucija moči
Andrej Pavlišič, Nikolai Jeffs
Nujnost radikalnih medijev
Andrej Pavlišič
Stavka, droben medijski eksperiment in možnosti novih medijev
Nenad Jelesijević
Medijske ukane levega kapitalo-parlamentarizma
Nenad Jelesijević
Naslovnice Mladine
Sandra Bašić-Hrvatin
Medijska kriza? Udarec nameriti proti koreninam!
Nikolai Jeffs, Andrej Pavlišič
Neprofitno novinarstvo financirati iz javnih virov
Marko Milosavljević
Neprijetne številke
Iztok Jurančič
Medijska podjetja v primežu gospodarskih in političnih tveganj
Sandra Bašić-Hrvatin
Kako je privatizacija medijev omogočila privatizacijo politike
Majda Juvan
Včasih je radijski novinar moral biti tam, kjer se kaj dogaja
Igor Vobič
Konec odprtega spleta tudi v slovenskem novinarstvu?
Gorazd Kovačič
Polom reforme medijske zakonodaje
Lenart J. Kučić
Jezdeci medijske apokalipse
Marko Milosavljević
Ali zagotoviti sistemsko pomoč časopisom v času krize? [1]
Sandra Bašić-Hrvatin
Kriza časopisne industrije je posledica napačnih odločitev lastnikov
Brankica Petković
Prispevek k razpravi o novinarstvu
Sandra Bašić-Hrvatin
Kako rešiti medije?
Igor Bijuklič
Mediji v pospeševanju – Paul Virilio in totalitarnost medijske infrastrukture
Gorazd Kovačič
Štrajk v treh slikah
Jasna Babić
Slovenske glasbene revije
Iztok Jurančič
Kanarčki v rudniku demokracije
Gordan Malić
Hrvaška: Sodni dan neodvisnega časopisnega založništva
Luka Osolnik
Pristop pa tak!
Lucija Petavs
Delo so premagali »kšeftarsko-politični« interesi
Jožica Dorniž
Lokalne novice bodo ljudi vedno zanimale
Gojko Bervar
Veliki mediji so zdavnaj izgubili dušo
Zoran Medved
Poslovni model za lokalne medije: poroka z razlogom
Igor Vobič
Konvergenca v novinarstvu: integracija uredništev v časopisnih hišah Delo in Žurnal
Nikola Janović
Od spektakla do odgovornosti: hrbtna stran oglaševanja
Lana Zdravković
Je bolj škodljiva pornografija ali oglaševanje?
Anuška Delić
Ali lahko kriza stimulira odgovornost medijev?
Sandra Bašić-Hrvatin
Mediji, ponižani v obrt
Boris Čibej
Združene države Amerike: Kako so propadli časopisi
Jože Vogrinc
Spremenimo informativne medije v javna glasila!(1)
Gorazd Kovačič, Lenart J. Kučić
Kriza kot priložnost za revizijo medijskega sistema
Peter Frankl
Mediji v Sloveniji niso opravili nadzora nad »neoliberalnim« dogajanjem
Boštjan Nedoh
Medijska reprezentacija delovnega ljudstva
Marko Zajc, Janez Polajnar
»Za mastne dohodke lastne«
Gojko Bervar
Nevarnost sistemske korupcije
Sanja Prelević
Fikser – desna roka tujemu novinarju
Ferenc Horváth
Perspektive časopisa madžarske manjšine v Sloveniji
Saša Panić
Na silo izgnani s tako imenovanega medijskega trga
Boštjan Nedoh
Antiintelektualizem in destrukcija javne razprave v medijih
Marko Prpič
Raba medijev med študenti[1]
Nika Susman
Francija: Mediji na Sarko(1) pogon. Konec neodvisnega novinarstva?
Tanja Kerševan-Smokvina
Strategija razvoja radijskih in televizijskih programov – bolje pozno kot nikoli?
Miha Krišelj
Digitalizacija in novi frekvenčni spekter – izziva za razvoj radijskih in televizijskih programov
Zoran Trojar
Trendi spletnega oglaševanja
Iztok Jurančič
Pravna zaščita kaznovanih novinarjev – Novinarji kot postranska škoda?
Lev Kreft
Klientelizem kot eksces ali sistem
Senad Pećanin
Bosna in Hercegovina: Klientelizem in mediji
Snežana Trpevska
Makedonija: Največje televizijske postaje v službi političnih obračunov
Milka Tadić Mijović
Črna gora: Mediji brez distance do vladajočih krogov
Sonja Zdovc
Brezplačniki
Miran Zupanič
Bo filmska kultura temeljila na ustvarjalnosti kimavcev?
Sandra Bašić-Hrvatin, Brankica Petković
Pluralnost po meri politike
Renata Šribar
Mobitel, WTF?
Uroš Blatnik
Vloga urednikov v množičnih medijih
Jurij Popov
O prostituciji in trgovini z ljudmi površno in senzacionalistično
Lev Centrih
»Cigo iz Ambrusa«, dojenčkov smeh, vrtnice iz srčka in »jedi govna«
Roman Kuhar
Kako je začela izhajati »revija, kjer je vse prav«?
Lucija Bošnik
Gaspari za guvernerja – Delo vs. Dnevnik
Andrea Kosenjak
Drnovšek in mediji
Jani Sever
Ni medijskih lastnikov brez političnih interesov. Vprašajte odgovorne urednike.
Venčeslav Japelj
Prevzem Primorskih novic
Klavdija Figelj
Kje so pristali novinarji?
Sonja Merljak
Prihodnost časopisov
Iztok Jurančič
Skromna raznolikost v butični ponudbi medijskega trga
Marko Milosavljević
Vrnitev TV 3 – Največ koristi bo še vedno imel Holivud
Brankica Petković
Mediji za državljane
Lana Zdravković
Kakšna javnost so mediji?
Julija Magajna
Kaj bi lahko bilo alternativnega v delovanju medijev?
Sandra Bašić-Hrvatin
Po razpisu za subvencije medijem: Uravnoteženi in komunikativni
Suzana Žilič-Fišer
Javnega interesa ne zagotavlja le RTV Slovenija
Boris Vezjak
Kdo so člani strokovne komisije?
Lou Lichtenberg
Nizozemska: Državna podpora le, če je obstoj medija ogrožen
Tomaž Zaniuk
Radio Študent: Despotizem 1996–2006?
Boris Čibej
Demokratične čistke
Sandra Bašić-Hrvatin
Ali snovalci medijske politike razlikujejo pluralnost, različnost in raznolikost medijev?
Luna Jurančič
Bo Kraljem ulice uspelo?
Neva Nahtigal
Medijska kronika
Neva Nahtigal
Pregled kadrovskih sprememb
Neva Nahtigal
Novinarska avtonomija utopljena v kozarcu piva, temnega
Boris Vezjak
Argumentativno varanje učinkuje politično pristransko
Dejan Pušenjak
Zmagoslavna vrnitev ali poprava krivice
Lucija Bošnik
Dva človeka: eden pred, drugi pa za televizijsko kamero
Ana Kus
Mediji da niso kulturni fenomen, temveč gospodarske družbe
Lenart J. Kučić
Neznanke digitalne televizije
Sandra Bašić-Hrvatin
Čigavo bo Delo?
Renata Šribar
Oglaševanje časopisa Direkt - Nemoč regulacijskih orodij
Poul Erik Nielsen
Brezplačni časopisi - Izziv ali grožnja demokraciji?
Martín Becerra, Guillermo Mastrini
Koncentracija medijskega lastništva
Gojko Bervar
Svoboda in odgovornost
Barbara Bizjak
Založniška industrija v EU
Franja Arlič
Milijarda tolarjev letno za izvajanje zakona o medijih
Boštjan Šaver
Šport, mediji in družbena konstrukcija junaštva - Primer Humar
Gašper Lubej
Lahko bi bilo boljše Dobro jutro
Dušan Rebolj
Orwell se obrača v grobu
Iztok Jurančič
Gospodarski vestnik – Ko mediji obmolknejo
Marko Milosavljević
Novinar Zmago Jelinčič – Plemeniti
Sandra Bašić-Hrvatin
Delničarji pomembnejši od bralcev
Klara Škrinjar
Samostojni in svobodni novinarji v primorskih lokalnih medijih
Maja Breznik
Spletna stran Index prohibitorum
Rina Klinar
Delodajalec – tako odveč a hkrati potreben?
Neva Nahtigal
Zakaj so stavkali novinarji?
Igor Drakulič
(Ne)samostojni in (ne)svobodni?
Neva Nahtigal, Uroš Škerl
Novinarski večer o stavki
Jaka Repanšek
Bo prenovljeni kolektivni pogodbi za novinarje uspelo?
Živa Humer, Mojca Sušnik
Politika enakih možnosti žensk in moških brez medijske pozornosti
Sandra Bašić-Hrvatin
Zmeda zaradi Zmed-a
Tomaž Dimic
Ali lahko kupiš prispevek v elektronskem mediju posebnega pomena?
Alexander Baratsits
Zahteva za priznanje tretjega medijskega sektorja v Evropi
Regionalna konferenca o koncentraciji lastništva v medijih
Ignatius Haryanto
Indonezija: Iz avtokracije v vojni kapitalizem
Sandra Bašić-Hrvatin
Kako WAZ pritiska na novinarje v jugovzhodni Evropi?
Branka Bezjak, Matija Stepišnik
Tiranija "radovednosti"
Matija Stepišnik
Kaj sploh lahko štejemo za novinarstvo?
Renata Šribar
Simobilove prsi in Severinin video
Dušan Rebolj
South Park: Egiptovski skakači in svete krave
Aidan White
V viziji nove Evrope so mediji na zadnjem mestu
Lenart J. Kučić
Styria v Sloveniji – kaj pa je Styria?
Boris Rašeta
Styria na Hrvaškem
Gorazd Kovačič
Politika zaposlovanja v medijih in očitano blodenje mladih novinarjev
Sabina Žakelj
Samoregulacija oglaševanja
Nina Nagode
Prikrito oglaševanje v slovenskem tisku
Primož Krašovec
Mediji, propaganda, manipulacija, zarota
Saša Panić
Mediji in gibanje za globalno pravičnost
Peter Preston
Bodo mediji boljši, ko bomo v Evropski uniji?
Sandra Bašić-Hrvatin
Moč medijskih lastnikov v EU
Tomaž Zaniuk
Klic po celostni sanaciji Radia Študent
Saša Banjanac Lubej
Lokalne radijske postaje: Vse novice in oglasi iz istega računalnika
Alenka Kotnik
Sizifove muke sofinanciranja medijev
Mediji in avdiovizualna kultura v osnutku nacionalnega kulturnega programa 2004-2007
Rina Klinar
Medijska raznolikost v nacionalnem programu za kulturo 2004-2007
Brankica Petković
Razpršenost lastništva in raznolikost vsebin
Suzana Žilič-Fišer
Velika Britanija: Državno financiranje in naročnina slabi neodvisnost in svobodo televizije
Alison Harcourt
Regulacija medijskega lastništva - slepa ulica EU
Petra Šubic
Skrivnostne poteze DZS
Brankica Petković
Bojan Petan: »Ni prostora za vse«
Lucija Bošnik, Nataša Ručna
Evropski medijski trg - veliki se povezujejo
Suzana Lovec, Katja Šeruga
Koncentracija medijskega lastništva v Evropi, ZDA in globalno
Dušan Rebolj
Tuji lastniki medijev v srednji in vzhodni Evropi
Saša Bojc
Regulacija medijskega lastništva v državah vzhodne Evrope
Miro Petek
Velika Britanija: Lastništvo zagotavlja neodvisnost Guardiana
Saša Bojc
ZDA: Lokalne televizije – na poti k nepomembnosti
Suzana Žilič-Fišer
Velika Britanija: Channel 4 kot model javne komercialne televizije
Petra Šubic
Novi lastniki medijev: zakaj je Laško kupil delež v Delu?
Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić
Medijska koncentracija v Sloveniji
Saša Banjanac Lubej
Novinarji so za direktorje kakor delavci v tovarni
Brankica Petković
Romi
Ian Mayes
Naš cilj je biti odgovoren časopis
Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić
Monopoly – družabna igra trgovanja z mediji
Petra Šubic
Nemški časopisni založnik v Sloveniji, slovenski v Makedoniji
Božidar Zorko
Nič več ni zastonj
Poul Erik Nielsen
Danska državna televizijska služba na prodaj
Uroš Urbas
Nemčija: Süddeutsche Zeitung – globoko v rdečih številkah
Tomaž Trplan
K praksi alternativnih medijev: Independent Media Center
Dušan Rebolj
Prihodki radiotelevizij naraščajo
Peter Frankl
Ples ene pomladi?
Polona Bahun
Novinarji - odvečna delovna sila?
Petra Šubic
Boj med Delom in Dnevnikom
Alenka Veler
Otroška periodika in trg
Sonja Merljak
Vse, kar boste gledali ali brali, bo prihajalo od iste korporacije
Tomaž Trplan
K praksi alternativnih medijev
Brankica Petković
Koliko medijev manjšinam?
Natalia Angheli
Moldova
Etnična razpoka med mediji
Marta Palics
Vojvodina
Izgubljen ugled manjšinskih medijev
Suzana Kos
Na drugo stran
Petra Šubic
Kmalu novi časniki?
Barbara Bizjak
Distribucija tiska v Sloveniji
Zoran Trojar
Nova nacionalna raziskava branosti
Saša Banjanac Lubej
Medijski inšpektor - one man band
Bojan Golčar
Radio Marš - konec ali začetek?
Suzana Žilič-Fišer
Neprivlačnost slovenskega televizijskega trga
Petra Šubic
Lastniški premiki
Petra Šubic
Osvajalci južnih medijskih trgov
Gojko Bervar
Kako deluje nemški tiskovni svet?
Petra Šubic
Premirje med Infondom in DZS
Zoran Trojar
Mediji morajo sami financirati raziskave
Tomaž Drozg
Tudi moški berejo
Lucija Bošnik
V naši branži globalizacija ne velja
Petra Oseli
Je TV 3 res »nezaželena« televizija?
Medijski pregled
Bojan Golčar
V reševanje Marša se je vključila občina
Jurij Giacomelli
Bo Financam uspelo?
Petra Oseli
Prodajajo šampon v informativnih oddajah
TV3 bo preživela
Novi dnevnik
RTV Slovenija
Druga in tretja obravnava zakona o medijih
Petra Šubic
Nova razmerja med dnevniki
Matjaž Gerl
Logika kapitala na televizijskem trgu
Kaja Jakopič
Kdo so lastniki Mladine?
Medijski pregled
Medijski pregled
Mojca Pajnik
Boj za vernike tudi z mediji
Peter Frankl
Švedski kapital v Financah
Arturas Mankevicius
Ugled in uspeh gresta skupaj
Boris Rašeta
Brutalna akumulacija kapitala
Grega Repovž
Medijski pregled
Slavko Vizovišek
Selektivno uničevanje časnikov
Sandra Bašić-Hrvatin, Tanja Kerševan-Smokvina
Lastniške mreže slovenskih časopisov in radijskih postaj
Miklós Sükösd
Največ tujega lastništva
Petio Zekov
Waz narekuje pravila bolgarskega časopisnega trga
German Filkov
Elektronski »bum« v makedonskih medijih
Jure Apih
Temelji papirnate hiše
Božidar Zorko
Dnevniki danes in jutri
Branko Bergant
Kako uravnati trg?
Gregor Fras
Riba, imenovana Zofa
Boris Čibej
Vojno novinarstvo
Igor Vezovnik
S poplavo tožb nas poskušajo izločiti
Marjan Jurenec
Hočemo subvencioniranje svojega informativnega programa
Iztok Lipovšek
Koliko in kje se bo oglaševalo, lahko odloča le gospodarstvo
Pro Plus
Za POP TV so najbolj pomembni gledalci
Marjan Moškon
Kaj naredi denar
Branko Podobnik
Boj za zaupanje bralcev
Edicija MediaWatch
Tanja Petrović
Dolga pot domov
Brankica Petković, Marko Prpič, Neva Nahtigal, Sandra Bašić-Hrvatin
Spremljanje in vrednotenje medijev
Sandra Bašić-Hrvatin, Brankica Petković
In temu pravite medijski trg?
Brankica Petković, Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić, Iztok Jurančič, Marko Prpič, Roman Kuhar
Mediji za državljane
Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić, Brankica Petković
Medijsko lastništvo
Sandra Bašić-Hrvatin, Marko Milosavljević
Medijska politika v Sloveniji v devetdesetih
Novinarski večeri
04.03.2004
Peter Preston, Darijan Košir
Kaj dela odgovorni urednik?
24.02.2004
Brigitta Busch, Lajos Bence, Antonio Rocco, Ilija Dimitrievski
Mediji in manjšine
05.12.2002
Serge Halimi, Rastko Močnik
Novinarji – čigavi psi čuvaji?
14.04.2000
Rainer Reichert, Peter Frankl
Medijska industrija v novi Evropi
23.06.1998
Andras Sajo, Sandra Bašić-Hrvatin
Sedma sila na povodcu
29.05.1998
Patrick White, Tadej Labernik
Tiskovne agencije v krizi
Omizja
29.09.2007
Snježana Milivojević, Snežana Trpevska, Sandra Bašić-Hrvatin, Vildana Selimbegović, Milka Tadić, Brankica Petković, Drago Hedl, Željko Bodrožić, Peter Preston, Jani Sever, Aleksandar Damovski, Stjepan Malović, Vanja Sutlić, Mehmed Agović, Dragoljub Vuković, Dubravka Valić Nedeljković, Mirko Štular, Saša Banjanac Lubej
Omizje: Oblike politične instrumentalizacije in klientelizma v medijih v državah jugovzhodne Evrope – primer držav nekdanje Jugoslavije
03.04.2007
Venčeslav Japelj, Barbara Verdnik, Peter Kolšek, Veso Stojanov, Simona Rakuša
Omizje: Tehnologija obvladovanja medijev v Sloveniji
12.10.2006
Brankica Petković, Marko Prpič, Rajko Gerič, Darja Zgonc, Jože Vogrinc, Tomaž Perovič, Roman Kuhar, Jani Sever, Ahmed Pašić, Mitja Blažič, Ksenija H. Vidmar, Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić, Iztok Jurančič, Lou Lichtenberg, Granville Williams, Božo Zorko, Branko Grims, Rina Klinar
Mediji za državljane
24.04.2006
Judit Takacs, Miha Lobnik, Brane Mozetič
Pluralizacija medijev ali kje je prostor za gejevske in lezbične medije?
15.03.2004
Jure Apih, Miran Lesjak, Melita Forstnerič-Hajnšek, Grega Repovž, Iztok Jurančič, Peter Nikolič, Sašo Gazdić, Janez Damjan
S kapitalom nad novinarstvo
06.12.2000
Boris Cekov, Branko Pavlin, Peter Frankl, Branko Čakarmiš, Cene Grčar, Iztok Lipovšek, Sandra Bašić-Hrvatin, Marko Milosavljević
Medijski lastniki: boj za dobiček ali vpliv na uredniško politiko