N O V O S T I
O   M E D I A W A T C H
R E V I J A   M E D I J S K A   P R E Ž A
o   r e v i j i
s e z n a m
junij 2013
december 2012
junij 2012
december 2011
maj 2011
december 2010
maj 2010
december 2009
maj 2009
december 2008
maj 2008
uvodnik
svet v medijih
slovensko predsedovanje eu
mediji in politika
medijska politika
recepcija medijev
rtv slovenija
novi mediji v starih medijih
splet
pravica do popravka ali odgovora in inšpektorat za medije
izbrisani - odgovor na članek
analiza medijskih diskurzov
novinarska združenja v sloveniji
literarno novinarstvo
položaj in pravice delavcev v medijski industriji
ekskrementi
fotografija
december 2007
maj 2007
december 2006
maj 2006
november 2005
maj 2005
november 2004
marec / april 2004
oktober 2003
marec 2003
december 2002
poletje 2002
zima 2002
poletje / jesen 2001
pomlad 2001
zima 2001
poletje-jesen 2000
pomlad 2000
jesen 1999 / zima 2000
poletje 1999
pomlad 1999
zima 1999
poletje 1998
pomlad 1998
zima 1998
u r e d n i š t v o
E D I C I J A   M E D I A W A T C H
S P R E M L J A N J E   N E S T R P N O S T I
N O V I N A R S K I   V E Č E R I
O M I Z J A
M E D I J S K O   S O D E L O V A N J E
T E M E
A V T O R J I
P O V E Z A V E

Marko Prpič
Raba medijev med študenti[1]
Raziskava med študentkami in študenti prvih letnikov slovenskih univerz
Spremljanje radijskih in televizijskih dnevnoinformativnih oddaj, dnevnih časopisov in sodobnih virov informacij je za vsako demokratično družbo izjemnega pomena, saj samo dobro obveščen državljan lahko odloča o vseh zadevah, ki vplivajo na njegovo življenje in življenja sodržavljanov. Kljub dejstvu, da so sodobni mediji uspešno vdrli v zasebno življenje in si prilastili javne prostore, raziskovalci ugotavljajo, da prihaja do sprememb v obnašanju ljudi in da je vse več znakov, ki kažejo, da se zmanjšuje povpraševanje javnosti po informativnih vsebinah, kar se kaže v manjši gledanosti televizijskih dnevnoinformativnih oddaj in nižjih nakladah dnevnih časopisov. V 90. letih je veljalo, da je to posledica uveljavljanja interneta in svetovnega spleta, vendar vse bolj kaže, da gre za globlje premike v družbi in da predvsem mladi, ki kažejo najmanj interesa za uporabo klasičnih informativnih medijev, svetovni splet uporabljajo za vse kaj drugega kot za iskanje dnevnih novic.

Ker v slovenskem medijskem prostoru ni stalnih raziskav, ki bi se ukvarjale prav s tem problemom, sem moral poseči po tuji literaturi, predvsem ameriški, saj tam raziskovalci veliko časa namenijo prav rabi novih tehnologij in njihovemu vplivu na klasične medije.[2] Odnosa študentske populacije do dnevnih dogodkov se je resno lotil ameriški profesor in raziskovalec David T. Z. Mindich[3], ko je na svojih predavanjih ugotavljal, da študentje nimajo interesa za spremljanje dnevnega dogajanja. Upadanje zanimanja za novice – Mindich ugotavlja, da gre za proces, ki je v Združenih državah Amerike opazen štiri desetletja – je ustvarilo dve generaciji mlajših odraslih, ki imajo le bežno znanje o družbi, v kateri živijo.

Njegove ugotovitve so bile neposreden povod, da sem se sam lotil podobne raziskave na naših univerzah, s katero sem hotel ugotoviti, koliko študentje spremljajo dnevne novice, katere medije najpogosteje uporabljajo ter koliko in s kakšnim namenom uporabljajo internet. K temu sem dodal nekaj vprašanj, ki naj bi pokazala vsaj minimalno poznavanje nekaterih ustanov in posameznikov iz političnega življenja v državi.[4] Kot izhodišče za vprašalnik sem uporabil vprašalnik, ki ga je pripravil Mindich, saj sem želel, da bi bil vsaj del vprašanj primerljiv, hkrati pa sem vprašanja prilagodil našim razmeram.[5] Vprašalnik je imel petnajst vprašanj, pet vprašanj je bilo zaprtih in pri njih so anketiranci izbirali med ponujenimi možnostmi, deset vprašanj pa je bilo odprtih.

S pomočjo ankete sem želel dobiti odgovore na naslednja vprašanja:
  • Koliko študentke in študentje prvih letnikov slovenskih univerz spremljajo dnevne novice iz Slovenije in sveta (news)?
  • Katere medije spremljajo (nacionalne in lokalne)?
  • Katere televizijske dnevnoinformativne oddaje spremljajo?
  • Koliko, kje in kako uporabljajo internet?
Hkrati sem s tem hotel preveriti njihovo poznavanje strank, političnih institucij in nekaterih funkcionarjev, s čimer naj bi tudi preveril navedbe o spremljanju političnega dogajanja iz prvega dela vprašalnika.

Pri izpolnjevanju vprašalnika so sodelovale študentke in študenti prvih letnikov devetih fakultet treh slovenskih univerz.[6] Sodelovalo je 904 anketirancev, od tega je bilo 25 vprašalnikov (2,8 odstotka) vrnjenih praznih. Od skupnega števila sodelujočih jih 676 (ali 74,8 odstotka) obiskuje Univerzo v Ljubljani, 165 (ali 18,3 odstotka) Univerzo v Mariboru in 62 (ali 6,9 odstotka) Univerzo na Primorskem v Kopru. V naključnem vzorcu je bilo 492 študentk (ali 54,4 odstotka) in 387 (42,8 odstotka) študentov.[7]

Kar četrtina vprašanih (25,8 odstotka) je napisala, da novice spremljajo vsak dan, medtem ko 32,6 odstotka, da novice spremljajo trikrat do petkrat na teden, kar pomeni, da kar 58,4 odstotka vprašanih redno spremlja dnevne novice. Enkrat do dvakrat na teden poseže po novicah 28,9 odstotka vprašanih, manj kot enkrat na teden pa slaba desetina (9,9 odstotka) vprašanih. Le 2,5 odstotka vprašanih je povedalo, da novic ne spremljajo. Med tistimi, ki novice spremljajo vsak dan, so študentke in študentje enakovredno zastopani (študentke – 26,0 odstotkov in študentje – 26,1 odstotka). Razlika je opazna v naslednjih dveh skupinah, saj 36,2 odstotka študentk pravi, da novice spremljajo trikrat do petkrat na teden, med študenti pa je takih le 28,4 odstotka. Med tistimi, ki novice spremljajo enkrat ali dvakrat na teden, je več študentov (31,0 odstotkov) kot študentk (26,2 odstotka).

Graf 1: Spremljanje novic, delež (N = 904).

Med dnevnimi časopisi se je najbolje odrezalo Delo, po katerem poseže 32,6 odstotka vprašanih.[8] Na drugem mestu je Dnevnik s 15,4 odstotka, na tretjem Slovenske novice, po katerih poseže 14,4 odstotka vprašanih, in na četrtem Večer, za katerega se je odločilo 10,6 odstotka vprašanih. Na peto mesto so se uvrstile Primorske novice, ki jih spremlja 3,2 odstotka vprašanih. Po drugih dnevnih časopisih jih poseže 1,5 odstotka, kar 28,9 vprašanih pa je pustilo to rubriko prazno in na podlagi tega lahko sklepam, da dobra četrtina prebivalcev ne spremlja niti enega dnevnega časopisa; med njimi je več študentov (34,9 odstotka) kot študentk (23,6 odstotka). Po Delu, Dnevniku in Večeru poseže več študentk kot študentov. Med študenti pa so bolj priljubljene Slovenske novice ter Finance, Ekipa in Direkt, ki pa imajo v anketirani populaciji zanemarljivo majhno število bralcev.

Podrobnejša analiza pokaže, da je Delo najbolj priljubljeno med ljubljanskimi študenti, saj je tu 27,2 odstotka njegovih bralcev (Maribor – 3,4 odstotka, Koper – 2,0 odstotka). Enaka ugotovitev velja za Dnevnik (Ljubljana – 13,8 odstotka, Maribor – 0,2 odstotka, Koper – 1,3 odstotka) in Slovenske novice (Ljubljana – 11,4 odstotka, Maribor – 2,5 odstotka, Koper – 0,4 odstotka). Večer ima v skladu s pričakovanji največ bralcev v Mariboru, kjer je kar 9,1 odstotka njegovih bralcev (Ljubljana – 1,1 odstotka, Koper – 0,3 odstotka), za Primorske novice pa velja, da niso imele niti enega bralca med mariborskimi anketiranci in skoraj enako število bralcev med ljubljanskimi in koprskimi študenti (Ljubljana – 1,5 odstotka, Koper – 1,7 odstotka).

Graf 2: Spremljanje dnevnih časopisov, delež (N = 904).

Mladina je na vrhu lestvice najbolj branih tednikov in je edina presegla mejo desetih odstotkov. Po njej poseže 12,9 odstotka vprašanih, po Žurnalu 3,9 odstotka in po Magu 2,3 odstotka. Za Dobro jutro in Demokracijo pa se odloča manj kot odstotek vprašanih. Vsi drugi tedniki skupaj dosežejo 20,9 odstotka. Po tednikih ne poseže kar dobre tri petine anketirane študentske populacije (63,2 odstotka), ki je pustila to rubriko prazno, med njimi je več študentov (66,7 odstotka) kot študentk (60,0 odstotkov). Po vseh naštetih tednikih pogosteje posegajo študentke kot študenti.

Graf 3: Spremljanje tednikov, delež (N = 904).

Med radijskimi postajami je konkurenca veliko večja kot med nacionalnimi dnevniki in tedniki, in ker so v vzorcu zajete ljubljanska, mariborska in primorska univerza – to so regije, kjer je slišnih največ radijskih postaj –, so anketiranci vpisali kar 13 radijskih postaj oziroma programov; upošteval sem samo tiste, ki so imeli več kot 10 vpisov. Največ anketiranih – 18,3 odstotka – se je odločilo za različne programe, ki sem jih uvrstil v skupino drugo. Najbolj poslušana radijska postaja je Radio Slovenija, ki ga posluša 14,5 odstotka anketiranih, pri čemer je 11,2 odstotka študentov zapisalo, da poslušajo Val 202, preostalih 3,3 odstotka pa je zapisalo Radio Slovenija, brez natančnejše navedbe programa. Tako je Val 202 (11,2 odstotka) najbolj poslušan program.

Graf 4: Poslušanje radijskih postaj, delež (N = 904).

Med televizijskimi programi je pri študentih prvih letnikov najbolj priljubljen televizijski program POP TV, za katerega se je odločilo 67,7 odstotka vprašanih, na drugem mestu je 1. program TV Slovenija, ki ga spremlja 36,9 odstotka anketirancev, in na tretjem 2. program TV Slovenija (10,8 odstotka). Kanal A se je uvrstil na četrto mesto, za kar mu zadošča 10,4-odstotna gledanost. POP TV gleda več kot tri četrtine anketiranih študentk – 76,6 odstotka in več kot polovica študentov – 56,6 odstotka. 1. program TV Slovenija pa ima bolj »uravnoteženo« publiko – 37,8 odstotka študentk in 36,4 odstotka študentov. Med anketiranimi je bilo 8,1 odstotka takih, ki so se odločili za vpis drugih televizijskih programov, kar je veliko manj kot pri radijskih programih (18,3 odstotka). V tej skupini so odgovori razpršeni med 28 ponudnikov televizijskih programov. Med kabelskimi ponudniki informativnih vsebin se je najbolje odrezal CNN, ki ga spremljajo 3,0 odstotki anketiranih, BBC World pa spremlja 1,4 odstotka anketiranih. Toliko študentk in študentov spremlja tudi Info TV in Discovery Channel.

Graf 5: Gledanje televizijskih programov, delež (N = 904).

Med spletnimi stranmi se je najbolje odrezala www.24ur.com, ki jo obiskujeta dve petini (40,5 odstotka) vprašanih, kar je več kot trikrat več od drugo uvrščene spletne strani www.rtvslo.si (12,3 odstotka) ali tretjeuvrščene www.siol.net (11,3 odstotka). Na četrto mesto se je uvrstila spletna stran www.delo.si, kar je najbolje uvrščena stran dnevnega časopisa. Kar 27,4 odstotka anketiranih je vpisalo druge spletne strani, vsega skupaj kar 77 spletnih strani, vendar niti ena izmed njih ni dobila vsaj odstotka glasov. Četrtina anketiranih (24,3 odstotka) pa je to rubriko pustila prazno. Spletni strani www.24ur.com in www.delo.si sta bolj priljubljeni med študentkami, študentje pa bolj obiskujejo spletni strani www.rtvslo.si in www.siol.net.

Graf 6: Spremljanje spletnih strani, delež (N = 904).

Uporaba spletnih dnevnikov ali blogov je med študenti prvih letnikov prej izjema kot pravilo, saj je kar devet desetin (90,7 odstotka) študentk in študentov pustila to rubriko prazno. Med drugimi viri informacij izstopa teletekst, ki ga uporablja 1,8 odstotka vprašanih. Samo 1,3 odstotka vprašanih je napisalo, da ne uporabljajo niti enega od zgoraj naštetih virov informacij.

Naslednje vprašanje se je nanašalo na spremljanje televizijskih dnevnoinformativnih oddaj in v tej rubriki je samo en anketiranec pustil prazen prostor. 4,6 odstotka vprašanih je zapisalo, da ne spremljajo niti ene dnevnoinformativne oddaje. Anketiranci so lahko obkrožili več oddaj. Tako so 904 anketiranci obkrožili kar 1871 oddaj, kar pomeni, da je vsak izmed njih v poprečju gledalec dveh informativnih oddaj. Kar štiri petine vprašanih (80,0 odstotkov) spremlja oddajo 24 ur, na drugem mestu je Dnevnik, ki ga gleda slaba polovica anketirancev (45,4 odstotka), in na tretjem Odmevi, ki jih spremlja dobra četrtina anketiranih (27,0 odstotkov). Kar petina vprašanih (20,2 odstotka) spremlja dnevnoinformativno oddajo Svet, ki jo pripravljajo na Kanalu A.[9] Tuje informativne oddaje spremlja 16,9 odstotka anketiranih, kar 12,7 odstotka pa jih spremlja kabelski informativni program Info TV.

Graf 7: Spremljanje televizijskih informativnih oddaj, delež (N = 904).

Internetu so bila namenjena tri vprašanja: o pogostosti uporabe interneta, o tem, kje ga uporabljajo in kaj najpogosteje počnejo na internetu. Pri prvih dveh vprašanjih so se odločali med ponujenimi možnostmi, pri tretjem pa so anketiranci devet ponujenih rab svetovnega spleta razvrščali glede na pogostost rabe, dopisali pa so lahko še kakšno drugo rabo, ki je nisem predvidel.

Kar 74,2 odstotka vprašanih je zapisalo, da internet uporabljajo vsak dan, pri čemer je opazna razlika med študentkami (69,9 odstotka) in študenti (79,6 odstotka). Ta podatek je daleč nad državnim poprečjem, vendar je tu nujno upoštevati dejstvo, da podatki Statističnega urada Republike Slovenije veljajo za celotno prebivalstvo.[10] Na nasprotnem polu imamo samo 0,34 odstotka anketirane študentske populacije, ki ne uporablja interneta. Trikrat do petkrat na teden internet uporablja 18,4 odstotka vprašanih (študentke – 21,1 odstotka, študentje – 15,0 odstotkov), enkrat ali dvakrat na teden pa 5,9 odstotka vprašanih (študentke – 7,1 odstotka, študentje – 4,4 odstotka). Manj kot enkrat tedensko internet uporablja 1,1 odstotka anketirane študentske populacije.

Graf 8: Raba interneta, delež (N = 904).

Iz raziskave je razvidno, da največ anketirancev dostopa do interneta kar doma (86,4 odstotka), kar je nad državnim poprečjem. Po statističnih podatkih naj bi imelo 54,0 odstotkov slovenskih gospodinjstev dostop do interneta.[11] Presenetljivo nizki podatki pa veljajo za dostop do interneta v javnih prostorih. Samo 4,0 odstotke vprašanih je napisalo, da internet uporabljajo na fakulteti, v knjižnici ga uporablja 1,4 odstotka anketiranih, v javnem lokalu pa 0,3 odstotka. Med anketiranci je bilo 1,5 odstotka takšnih, ki so se odločili za rubriko drugo. Na to vprašanje ni odgovorilo 0,3 odstotka anketiranih, 6,1 odstotka vprašanih pa je zapisalo več možnih odgovorov, kar sem združil v skupen odgovor več odgovorov/brez odgovora.

Graf 9: Kje najbolj pogosto uporabljaš internet, deleži (N = 904).

Ker je bil eden od namenov anketiranja izvedeti, zakaj študentke in študentje uporabljajo internet, sem pripravil več možnih odgovorov (e-mail, chat, internetna telefonija, študij, razvedrilo, iskanje dnevnih novic, iskanje ljudi s podobnimi interesi, nakupi, drugo) in jih zaprosil, naj jih razvrstijo po pomenu. Vsi odgovori so bili razvrščeni, pri čemer je treba poudariti, da vsi anketiranci ne uporabljajo vseh naštetih možnosti in da je bil pri nekaterih nabor precej omejen. Vsak študent v povprečju uporablja internet za več namenov – v povprečju 5,3 – samo 0,34 odstotka anketirancev je pustilo to rubriko prazno (brez odgovora).

Največ anketirancev je postavilo na vrh razpredelnice elektronsko pošto (e-mail), ki je v povprečju dosegla rang 2,20 (študentke – 2,02; študentje – 2,44). Kar 804 anketiranci so napisali, da uporabljajo e-mail in od tega ga je 299 (študentke – 196 ali 24,4 odstotka, študentje – 103 ali 12,8 odstotka) postavilo na vrh lestvice možnih rab.

Na drugem mestu je uporaba interneta v študijske namene s poprečnim rangom 2,79 (študentke – 2,58; študentje – 3,10). Tako se je odločilo 778 anketirancev. Med temi je študij na prvo mesto postavilo 112 študentk (14,4 odstotka) in 32 študentov (4,1 odstotke), kar je pomembna razlika.[12]

Na tretje mesto se je uvrstilo razvedrilo, ki ima poprečni rang 3,01 (študentke – 3,42, študentje – 2,45). Kar 161 anketirancev je razvedrilo postavilo na 1. mesto in tudi tu je opazna razlika med študentkami (38) in študenti (123).

Chat (klepet) kot posebna oblika neposredne komunikacije se je uvrstil na četrto mesto, za kar je zadoščal poprečni rang 3,06 (študentke – 3,20; študentje – 2,88). Chat je bolj priljubljen med študentkami, saj ga je na prvo mesto uvrstilo 93 anketirank (in 65 študentov).

Iskanje dnevnih novic je pristalo na petem mestu s poprečnim rangom 3,46, z minimalno razliko med spoloma (študentke – 3,55, študentje – 3,33).[13] Iskanje novic je v svoj izbor vključilo 709 anketirancev,, na prvo mesto 81 (študentke – 45, študentje – 36). Večina jih je tovrstno početje uvrstila na 4. mesto (167 ali 23,6 odstotka), 3. mesto (144 ali 20,3 odstotka) ali 5. mesto (143 ali 20,2 odstotka).

Sledijo rubrike drugo (4,71), internetna telefonija (5,96), nakupi (6,04) in iskanje ljudi s podobnimi interesi (6,21).[14]

Graf 10: Rabe interneta po pomenu, poprečni rang (N = 904).

Lokalni mediji med anketiranimi študenti niso posebno priljubljeni, saj jih kar 53,7 odstotka ni napisalo nikakršnega odgovora. Med tistimi, ki spremljajo lokalne medije, jih največ poseže po lokalnih časopisih, ki jih prebira skoraj četrtina (24,3 odstotka) vprašanih. Lokalne radijske postaje posluša 18,4 odstotka, lokalne televizijske programe pa gleda 6,9 odstotka vprašanih.

1 Pričujoči tekst, v nekoliko spremenjeni obliki, je del moje doktorske disertacije, ki sem jo zagovarjal januarja 2008.
2 Z rabo medijev se ukvarja raziskava The Future of News , ki jo je naročilo združenje Radio-Television News Directors Association & Foundation leta 2006. Glej: www.rtnda.org/resources/future/index.shtml, Section 1, str. 3.
3 David T. Z. Mindich: Tuned Out: Why Americans Under 40 Don't Follow the News, Oxford University Press, New York, 2005. Mindich se večkrat sklicuje na ugotovitve Roberta D. Putnama, avtorja knjige Bowling Alone (Simon & Schuster Paperbacks, New York, 2000). Putnam je 13. poglavje v celoti namenil tehnologiji in množičnim medijem. Glej str. 216–246.
4 Za pomoč pri pripravi vprašalnika se zahvaljujem mentorju in somentorici doc. dr. Sandri Bašić Hrvatin in doc. dr. Jožetu Vogrincu, Vidi Šrot, Služba za raziskovanje programov in občinstva RTV Slovenija, in Mitji Čepiču, raziskovalcu na Inštitutu za civilizacijo in kulturo.
5 Na primer, David T. Z. Mindich sprašuje po članih ameriškega Vrhovnega sodišča. V našem primeru bi se lahko odločil za člane Ustavnega sodišča Republike Slovenije, vendar se mi je zdelo, da to ni povsem primerljivo, in sem se odločil za Državni zbor Republike Slovenije ipd.
6 Pri izvedbi ankete so mi pomagali doc. dr. Sandra Bašić Hrvatin (Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani), doc. dr. Ksenija Horvat Vidmar (Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani), prof. dr. Janez Kranjc (Pravna fakulteta, Univerza v Ljubljani in Pravna fakulteta, Univerza v Mariboru), dr. Suzana Žilič Fišer, Medijske komunikacije FERI, Univerza v Mariboru), doc. dr. Boris Vezjak (Filozofska fakulteta, Univerza v Mariboru), asistentka Taja Kramberger in dr. Braco Rotar (Fakulteta za humanistične študije, Univerza na Primorskem, Koper), dr. Janez Bešter, mag. Iztok Humar in dr. Anton-Rafael Sinigoj (Fakulteta za elektrotehniko, Univerza v Ljubljani). Imenovanim posameznikom, fakultetam in študentom, ki so sodelovali v anketi, se za pomoč zahvaljujem.
7 Izpolnjevanje vprašalnikov je bilo opravljeno med 13. februarjem in 16. marcem 2007.
8 Pri vseh medijih so anketiranci sami vpisovali imena medijev vseh zvrsti. Navedli so lahko več naslovov, zaradi česar je seštevek odstotkov večji od 100.
9 Oddaja Svet je bila prvič na sporedu 5. februarja 2006.
10 Po podatkih, ki jih je objavil Statistični urad Republike Slovenije za 1. četrtletje 2006, 37 odstotkov državljanov internet uporabljalo vsak dan (podatek velja za osebe v starosti od 10 do 74 let). Vir: Statistični urad Republike Slovenije, Uporaba interneta v gospodinjstvih, Slovenija, 1. četrtletje 2006, objavljeno 2. oktobra 2006, www.stat.si/novica_prikazi.aspx?ID=473.
11 V prvem četrtletju leta 2006 je imelo dostop do interneta 54 odstotkov gospodinjstev. Med gospodinjstvi z otroki je bilo 75 odstotkov takih, ki so imela dostop do interneta, med gospodinjstvi brez otrok pa 47 odstotkov. Vir: Statistični urad Republike Slovenije, Uporaba interneta v gospodinjstvih, Slovenija, 1. četrtletje 2006, objavljeno 2. oktobra 2006, www.stat.si/novica_prikazi.aspx?ID=473.
12 V prej omenjeni raziskavi Statističnega urada Republike Slovenije je e-pošta uvrščena na drugo in izobraževanje na peto mesto.
13 Britansko regulatorno telo Ofcom je naredilo raziskavo o medijski pismenosti v Veliki Britaniji. Glede rabe interneta so ugotovili, da 72 odstotkov vprašanih uporablja internet za komunikacije (pošiljanje in sprejemanje elektronskih sporočil, chat, MSN Messenger/AOL ipd.), 58 odstotkov za delo ali študij, iskanje novic se je z dvajsetimi odstotki uvrstilo na 6. mesto (podatki veljajo za starostno skupino od 16 do 24 let). V vprašalniku je bilo navedenih 24 različnih rab, ki so bile razdeljene v osem skupin. Glej: Media Literacy Audit: Report on adult media literacy, str. 46 in 47, objavljeno 2. marca 2006, www.ofcom.org.uk/advice/media_literacy/medlitpub/medlitpubrss/medialit_audit/medialit_audit.pdf
14 V raziskavi Statističnega urada naj bi bile najpogostejše rabe naslednje: »Uporabniki iščejo na internetu predvsem različne informacije, kot so prednakupovalne informacije (42 %), informacije, povezane z zdravjem (21 %), ter druge informacije (44 %). Še vedno je zelo priljubljena elektronska pošta; v prvem četrtletju 2006 jo je med osebami v starosti od 10 do 74 let uporabljalo 43 %. Trideset odstotkov oseb v tej starosti je uporabljalo spletne strani državne uprave, 26 % pa jih je obiskalo razne forume, klepetalnice ali bloge (spletne dnevnike) ali tudi sodelovalo v njih. Nakup prek interneta je že kdaj opravilo 15 % , v zadnjih 3 mesecih pa je prek interneta nakupovalo 8 % oseb v starosti od 10 do 74 let.« Razlike v ugotovitvah se dá v veliki meri pojasniti s starostjo anketirancev, saj je znano, da je internet veliko bolj priljubljen med mlajšimi in bolj izobraženimi.
Vir: Statistični urad Republike Slovenije, Uporaba interneta v gospodinjstvih, Slovenija, 1. četrtletje 2006, objavljeno 2. oktobra 2006, www.stat.si/novica_prikazi.aspx?ID=473.

izpis

 S O R O D N E   T E M E

medijski trg

Medijska preža
Janez Polajnar
Medijski skladi nekdaj in zdaj: »Naj se vrne cenzura, ljubša bi nam bila.«
Iztok Jurančič
Bliža se razpad lastniških skupin tiskanih medijev
Sonja Merljak Zdovc
Poslovni modeli in preživetje medijskih hiš
Darja Kocbek
V medijih krizo razlagajo vedno isti ljudje
Blaž Zgaga
Izobčene vrednote
Saša Banjanac Lubej
Z ustanovitvijo medijskih zadrug do delovnih mest po svoji meri
Sandra Bašić-Hrvatin
Slovenija: En korak naprej, dva nazaj*
Zrinjka Peruško
Kaj je bilo narobe z reformami medijev v postsocialistični Evropi?*
Snežana Trpevska
Razdrobljenost trga v jugovzhodni Evropi in degradacija profesionalnega novinarstva*
Jovanka Matić
Novinarji kot gibalo reform medijev*
Tarik Jusić
Bosna in Hercegovina: Med stagnacijo in tranzicijo*
Judit Bayer
Nauki medijskih reform v srednji in vzhodni Evropi: Vsaka družba ima tak medijski sistem, kot si ga zasluži*
Paolo Mancini
Reforme medijev ne nastanejo v praznem prostoru*
Munkhmandakh Myagmar
So novinarji pobudniki in aktivni udeleženci gibanj za reformo medijev?*
Guillermo Mastrini
Napredne vlade in mediji v Južni Ameriki*
Rodrigo Gómez García
Reforme medijev v Latinski Ameriki: med dekomodifikacijo in marketizacijo javnih komunikacijskih politik*
Larbi Chouikha
Mediji v ogledalu »tunizijske pomladi«: reforme, ki jih je težko izpeljati*
Justin Schlosberg
Reforma lastništva medijev v Veliki Britaniji: kako naprej?*
Brankica Petković
Zakaj primerjati reforme medijskih sistemov?
Iztok Jurančič
Fiskalno uničevanje medijskega prostora
Saša Banjanac Lubej
Grški vstop na televizijski trg v Sloveniji: Nafta, ladjedelništvo, šport in mediji
Biljana Žikić
S skuterji do televizije:TV Pink Si – TV3 Pink – TV3 Medias
Igor Vobič
Piano v Sloveniji: malo muzike, malo denarja
Sonja Merljak Zdovc
Ko spletno uredništvo prosjači svoje kolege iz tiska za kosti
Marko Milosavljević, Tanja Kerševan Smokvina
Vpliv digitalizacije na medije v Sloveniji
Tanja Kerševan Smokvina
Spremljanje vpliva digitalizacije na medije v Sloveniji
Boris Vezjak
Politična pristranost medijev in njena imputacija
Lucio Magri
Revolucija na Zahodu*
Goran Lukič
Postaviti se po robu privatizaciji informacij
Uroš Lubej
Vse drugo nam bodo ministri tvitnili
Lana Zdravković
Ali iščete kaj določenega?
Nenad Jelesijević
Biti nekulturen
Marko Milosavljević
Giganti in palčki slovenskih medijev (če krematorijev raje ne omenjamo)
Andrej Pavlišič
Internet hočejo transformirati v še eno lovišče kapitala
Domen Savič
Zapiranje pašnika: spletna cenzura doma in po svetu
Tomaž Gregorc
Onemogočanje avtonomnih digitalnih praks – »trda plat« zgodbe
Aleksandra K. Kovač
Reševanje tradicionalnih medijev: reševanje industrije ali novinarstva?
Alma M. Sedlar
Mehanizmi zatiranja novinarske sindikalne dejavnosti
Mirt Komel
Sektorji ali bojna polja
Nenad Jelesijević
Odhod iz kulture
Sandra Bašić-Hrvatin
Odnos med mediji in politiko je »pokvarjen«
Simona Habič
Slovenija: Nizka ocena integritete medijev
Goran Ivanović
Hrvaška: Mediji kot zavezniki korupcije
Snježana Milivojević
Srbija: Prvo in zadnje poročilo o medijih in korupciji
Lenart J. Kučić
Iskanje čudežne rešitve
Janez Markeš
V čigavem imenu torej?
Grega Repovž
Gibanje 99 odstotkov ima sporočilo tudi za novinarje
Stefano Lusa
Čas tranzicije brez premisleka o novi vlogi novinarstva
Igor Mekina
Društvo novinarjev Slovenije: kaj je za pokazati v zadnjih 20 letih?
Kaja Jakopič
Razvid propadlih medijev
Goran Ivanović
Ali je WAZ izgubil sapo na Balkanu?
Nikolai Jeffs, Andrej Pavlišič
Bistvo radikalne družbene spremembe je redistribucija moči
Andrej Pavlišič, Nikolai Jeffs
Nujnost radikalnih medijev
Andrej Pavlišič
Stavka, droben medijski eksperiment in možnosti novih medijev
Nenad Jelesijević
Medijske ukane levega kapitalo-parlamentarizma
Nenad Jelesijević
Naslovnice Mladine
Sandra Bašić-Hrvatin
Medijska kriza? Udarec nameriti proti koreninam!
Nikolai Jeffs, Andrej Pavlišič
Neprofitno novinarstvo financirati iz javnih virov
Marko Milosavljević
Neprijetne številke
Iztok Jurančič
Medijska podjetja v primežu gospodarskih in političnih tveganj
Sandra Bašić-Hrvatin
Kako je privatizacija medijev omogočila privatizacijo politike
Majda Juvan
Včasih je radijski novinar moral biti tam, kjer se kaj dogaja
Igor Vobič
Konec odprtega spleta tudi v slovenskem novinarstvu?
Gorazd Kovačič
Polom reforme medijske zakonodaje
Lenart J. Kučić
Jezdeci medijske apokalipse
Marko Milosavljević
Ali zagotoviti sistemsko pomoč časopisom v času krize? [1]
Sandra Bašić-Hrvatin
Kriza časopisne industrije je posledica napačnih odločitev lastnikov
Brankica Petković
Prispevek k razpravi o novinarstvu
Sandra Bašić-Hrvatin
Kako rešiti medije?
Igor Bijuklič
Mediji v pospeševanju – Paul Virilio in totalitarnost medijske infrastrukture
Gorazd Kovačič
Štrajk v treh slikah
Jasna Babić
Slovenske glasbene revije
Iztok Jurančič
Kanarčki v rudniku demokracije
Gordan Malić
Hrvaška: Sodni dan neodvisnega časopisnega založništva
Luka Osolnik
Pristop pa tak!
Lucija Petavs
Delo so premagali »kšeftarsko-politični« interesi
Jožica Dorniž
Lokalne novice bodo ljudi vedno zanimale
Gojko Bervar
Veliki mediji so zdavnaj izgubili dušo
Zoran Medved
Poslovni model za lokalne medije: poroka z razlogom
Igor Vobič
Konvergenca v novinarstvu: integracija uredništev v časopisnih hišah Delo in Žurnal
Nikola Janović
Od spektakla do odgovornosti: hrbtna stran oglaševanja
Lana Zdravković
Je bolj škodljiva pornografija ali oglaševanje?
Anuška Delić
Ali lahko kriza stimulira odgovornost medijev?
Sandra Bašić-Hrvatin
Mediji, ponižani v obrt
Boris Čibej
Združene države Amerike: Kako so propadli časopisi
Jože Vogrinc
Spremenimo informativne medije v javna glasila!(1)
Gorazd Kovačič, Lenart J. Kučić
Kriza kot priložnost za revizijo medijskega sistema
Peter Frankl
Mediji v Sloveniji niso opravili nadzora nad »neoliberalnim« dogajanjem
Boštjan Nedoh
Medijska reprezentacija delovnega ljudstva
Marko Zajc, Janez Polajnar
»Za mastne dohodke lastne«
Gojko Bervar
Nevarnost sistemske korupcije
Sanja Prelević
Fikser – desna roka tujemu novinarju
Ferenc Horváth
Perspektive časopisa madžarske manjšine v Sloveniji
Saša Panić
Na silo izgnani s tako imenovanega medijskega trga
Boštjan Nedoh
Antiintelektualizem in destrukcija javne razprave v medijih
Marko Prpič
Raba medijev med študenti[1]
Nika Susman
Francija: Mediji na Sarko(1) pogon. Konec neodvisnega novinarstva?
Tanja Kerševan-Smokvina
Strategija razvoja radijskih in televizijskih programov – bolje pozno kot nikoli?
Miha Krišelj
Digitalizacija in novi frekvenčni spekter – izziva za razvoj radijskih in televizijskih programov
Zoran Trojar
Trendi spletnega oglaševanja
Iztok Jurančič
Pravna zaščita kaznovanih novinarjev – Novinarji kot postranska škoda?
Lev Kreft
Klientelizem kot eksces ali sistem
Senad Pećanin
Bosna in Hercegovina: Klientelizem in mediji
Snežana Trpevska
Makedonija: Največje televizijske postaje v službi političnih obračunov
Milka Tadić Mijović
Črna gora: Mediji brez distance do vladajočih krogov
Sonja Zdovc
Brezplačniki
Miran Zupanič
Bo filmska kultura temeljila na ustvarjalnosti kimavcev?
Sandra Bašić-Hrvatin, Brankica Petković
Pluralnost po meri politike
Renata Šribar
Mobitel, WTF?
Uroš Blatnik
Vloga urednikov v množičnih medijih
Jurij Popov
O prostituciji in trgovini z ljudmi površno in senzacionalistično
Lev Centrih
»Cigo iz Ambrusa«, dojenčkov smeh, vrtnice iz srčka in »jedi govna«
Roman Kuhar
Kako je začela izhajati »revija, kjer je vse prav«?
Lucija Bošnik
Gaspari za guvernerja – Delo vs. Dnevnik
Andrea Kosenjak
Drnovšek in mediji
Jani Sever
Ni medijskih lastnikov brez političnih interesov. Vprašajte odgovorne urednike.
Venčeslav Japelj
Prevzem Primorskih novic
Klavdija Figelj
Kje so pristali novinarji?
Sonja Merljak
Prihodnost časopisov
Iztok Jurančič
Skromna raznolikost v butični ponudbi medijskega trga
Marko Milosavljević
Vrnitev TV 3 – Največ koristi bo še vedno imel Holivud
Brankica Petković
Mediji za državljane
Lana Zdravković
Kakšna javnost so mediji?
Julija Magajna
Kaj bi lahko bilo alternativnega v delovanju medijev?
Sandra Bašić-Hrvatin
Po razpisu za subvencije medijem: Uravnoteženi in komunikativni
Suzana Žilič-Fišer
Javnega interesa ne zagotavlja le RTV Slovenija
Boris Vezjak
Kdo so člani strokovne komisije?
Lou Lichtenberg
Nizozemska: Državna podpora le, če je obstoj medija ogrožen
Tomaž Zaniuk
Radio Študent: Despotizem 1996–2006?
Boris Čibej
Demokratične čistke
Sandra Bašić-Hrvatin
Ali snovalci medijske politike razlikujejo pluralnost, različnost in raznolikost medijev?
Luna Jurančič
Bo Kraljem ulice uspelo?
Neva Nahtigal
Medijska kronika
Neva Nahtigal
Pregled kadrovskih sprememb
Neva Nahtigal
Novinarska avtonomija utopljena v kozarcu piva, temnega
Boris Vezjak
Argumentativno varanje učinkuje politično pristransko
Dejan Pušenjak
Zmagoslavna vrnitev ali poprava krivice
Lucija Bošnik
Dva človeka: eden pred, drugi pa za televizijsko kamero
Ana Kus
Mediji da niso kulturni fenomen, temveč gospodarske družbe
Lenart J. Kučić
Neznanke digitalne televizije
Sandra Bašić-Hrvatin
Čigavo bo Delo?
Renata Šribar
Oglaševanje časopisa Direkt - Nemoč regulacijskih orodij
Poul Erik Nielsen
Brezplačni časopisi - Izziv ali grožnja demokraciji?
Martín Becerra, Guillermo Mastrini
Koncentracija medijskega lastništva
Gojko Bervar
Svoboda in odgovornost
Barbara Bizjak
Založniška industrija v EU
Franja Arlič
Milijarda tolarjev letno za izvajanje zakona o medijih
Boštjan Šaver
Šport, mediji in družbena konstrukcija junaštva - Primer Humar
Gašper Lubej
Lahko bi bilo boljše Dobro jutro
Dušan Rebolj
Orwell se obrača v grobu
Iztok Jurančič
Gospodarski vestnik – Ko mediji obmolknejo
Marko Milosavljević
Novinar Zmago Jelinčič – Plemeniti
Sandra Bašić-Hrvatin
Delničarji pomembnejši od bralcev
Klara Škrinjar
Samostojni in svobodni novinarji v primorskih lokalnih medijih
Maja Breznik
Spletna stran Index prohibitorum
Rina Klinar
Delodajalec – tako odveč a hkrati potreben?
Neva Nahtigal
Zakaj so stavkali novinarji?
Igor Drakulič
(Ne)samostojni in (ne)svobodni?
Neva Nahtigal, Uroš Škerl
Novinarski večer o stavki
Jaka Repanšek
Bo prenovljeni kolektivni pogodbi za novinarje uspelo?
Živa Humer, Mojca Sušnik
Politika enakih možnosti žensk in moških brez medijske pozornosti
Sandra Bašić-Hrvatin
Zmeda zaradi Zmed-a
Tomaž Dimic
Ali lahko kupiš prispevek v elektronskem mediju posebnega pomena?
Alexander Baratsits
Zahteva za priznanje tretjega medijskega sektorja v Evropi
Regionalna konferenca o koncentraciji lastništva v medijih
Ignatius Haryanto
Indonezija: Iz avtokracije v vojni kapitalizem
Sandra Bašić-Hrvatin
Kako WAZ pritiska na novinarje v jugovzhodni Evropi?
Branka Bezjak, Matija Stepišnik
Tiranija "radovednosti"
Matija Stepišnik
Kaj sploh lahko štejemo za novinarstvo?
Renata Šribar
Simobilove prsi in Severinin video
Dušan Rebolj
South Park: Egiptovski skakači in svete krave
Aidan White
V viziji nove Evrope so mediji na zadnjem mestu
Lenart J. Kučić
Styria v Sloveniji – kaj pa je Styria?
Boris Rašeta
Styria na Hrvaškem
Gorazd Kovačič
Politika zaposlovanja v medijih in očitano blodenje mladih novinarjev
Sabina Žakelj
Samoregulacija oglaševanja
Nina Nagode
Prikrito oglaševanje v slovenskem tisku
Primož Krašovec
Mediji, propaganda, manipulacija, zarota
Saša Panić
Mediji in gibanje za globalno pravičnost
Peter Preston
Bodo mediji boljši, ko bomo v Evropski uniji?
Sandra Bašić-Hrvatin
Moč medijskih lastnikov v EU
Tomaž Zaniuk
Klic po celostni sanaciji Radia Študent
Saša Banjanac Lubej
Lokalne radijske postaje: Vse novice in oglasi iz istega računalnika
Alenka Kotnik
Sizifove muke sofinanciranja medijev
Mediji in avdiovizualna kultura v osnutku nacionalnega kulturnega programa 2004-2007
Rina Klinar
Medijska raznolikost v nacionalnem programu za kulturo 2004-2007
Brankica Petković
Razpršenost lastništva in raznolikost vsebin
Suzana Žilič-Fišer
Velika Britanija: Državno financiranje in naročnina slabi neodvisnost in svobodo televizije
Alison Harcourt
Regulacija medijskega lastništva - slepa ulica EU
Petra Šubic
Skrivnostne poteze DZS
Brankica Petković
Bojan Petan: »Ni prostora za vse«
Lucija Bošnik, Nataša Ručna
Evropski medijski trg - veliki se povezujejo
Suzana Lovec, Katja Šeruga
Koncentracija medijskega lastništva v Evropi, ZDA in globalno
Dušan Rebolj
Tuji lastniki medijev v srednji in vzhodni Evropi
Saša Bojc
Regulacija medijskega lastništva v državah vzhodne Evrope
Miro Petek
Velika Britanija: Lastništvo zagotavlja neodvisnost Guardiana
Saša Bojc
ZDA: Lokalne televizije – na poti k nepomembnosti
Suzana Žilič-Fišer
Velika Britanija: Channel 4 kot model javne komercialne televizije
Petra Šubic
Novi lastniki medijev: zakaj je Laško kupil delež v Delu?
Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić
Medijska koncentracija v Sloveniji
Saša Banjanac Lubej
Novinarji so za direktorje kakor delavci v tovarni
Brankica Petković
Romi
Ian Mayes
Naš cilj je biti odgovoren časopis
Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić
Monopoly – družabna igra trgovanja z mediji
Petra Šubic
Nemški časopisni založnik v Sloveniji, slovenski v Makedoniji
Božidar Zorko
Nič več ni zastonj
Poul Erik Nielsen
Danska državna televizijska služba na prodaj
Uroš Urbas
Nemčija: Süddeutsche Zeitung – globoko v rdečih številkah
Tomaž Trplan
K praksi alternativnih medijev: Independent Media Center
Dušan Rebolj
Prihodki radiotelevizij naraščajo
Peter Frankl
Ples ene pomladi?
Polona Bahun
Novinarji - odvečna delovna sila?
Petra Šubic
Boj med Delom in Dnevnikom
Alenka Veler
Otroška periodika in trg
Sonja Merljak
Vse, kar boste gledali ali brali, bo prihajalo od iste korporacije
Tomaž Trplan
K praksi alternativnih medijev
Brankica Petković
Koliko medijev manjšinam?
Natalia Angheli
Moldova
Etnična razpoka med mediji
Marta Palics
Vojvodina
Izgubljen ugled manjšinskih medijev
Suzana Kos
Na drugo stran
Petra Šubic
Kmalu novi časniki?
Barbara Bizjak
Distribucija tiska v Sloveniji
Zoran Trojar
Nova nacionalna raziskava branosti
Saša Banjanac Lubej
Medijski inšpektor - one man band
Bojan Golčar
Radio Marš - konec ali začetek?
Suzana Žilič-Fišer
Neprivlačnost slovenskega televizijskega trga
Petra Šubic
Lastniški premiki
Petra Šubic
Osvajalci južnih medijskih trgov
Gojko Bervar
Kako deluje nemški tiskovni svet?
Petra Šubic
Premirje med Infondom in DZS
Zoran Trojar
Mediji morajo sami financirati raziskave
Tomaž Drozg
Tudi moški berejo
Lucija Bošnik
V naši branži globalizacija ne velja
Petra Oseli
Je TV 3 res »nezaželena« televizija?
Medijski pregled
Bojan Golčar
V reševanje Marša se je vključila občina
Jurij Giacomelli
Bo Financam uspelo?
Petra Oseli
Prodajajo šampon v informativnih oddajah
TV3 bo preživela
Novi dnevnik
RTV Slovenija
Druga in tretja obravnava zakona o medijih
Petra Šubic
Nova razmerja med dnevniki
Matjaž Gerl
Logika kapitala na televizijskem trgu
Kaja Jakopič
Kdo so lastniki Mladine?
Medijski pregled
Medijski pregled
Mojca Pajnik
Boj za vernike tudi z mediji
Peter Frankl
Švedski kapital v Financah
Arturas Mankevicius
Ugled in uspeh gresta skupaj
Boris Rašeta
Brutalna akumulacija kapitala
Grega Repovž
Medijski pregled
Slavko Vizovišek
Selektivno uničevanje časnikov
Sandra Bašić-Hrvatin, Tanja Kerševan-Smokvina
Lastniške mreže slovenskih časopisov in radijskih postaj
Miklós Sükösd
Največ tujega lastništva
Petio Zekov
Waz narekuje pravila bolgarskega časopisnega trga
German Filkov
Elektronski »bum« v makedonskih medijih
Jure Apih
Temelji papirnate hiše
Božidar Zorko
Dnevniki danes in jutri
Branko Bergant
Kako uravnati trg?
Gregor Fras
Riba, imenovana Zofa
Boris Čibej
Vojno novinarstvo
Igor Vezovnik
S poplavo tožb nas poskušajo izločiti
Marjan Jurenec
Hočemo subvencioniranje svojega informativnega programa
Iztok Lipovšek
Koliko in kje se bo oglaševalo, lahko odloča le gospodarstvo
Pro Plus
Za POP TV so najbolj pomembni gledalci
Marjan Moškon
Kaj naredi denar
Branko Podobnik
Boj za zaupanje bralcev
Edicija MediaWatch
Tanja Petrović
Dolga pot domov
Brankica Petković, Marko Prpič, Neva Nahtigal, Sandra Bašić-Hrvatin
Spremljanje in vrednotenje medijev
Sandra Bašić-Hrvatin, Brankica Petković
In temu pravite medijski trg?
Brankica Petković, Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić, Iztok Jurančič, Marko Prpič, Roman Kuhar
Mediji za državljane
Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić, Brankica Petković
Medijsko lastništvo
Sandra Bašić-Hrvatin, Marko Milosavljević
Medijska politika v Sloveniji v devetdesetih
Novinarski večeri
04.03.2004
Peter Preston, Darijan Košir
Kaj dela odgovorni urednik?
24.02.2004
Brigitta Busch, Lajos Bence, Antonio Rocco, Ilija Dimitrievski
Mediji in manjšine
05.12.2002
Serge Halimi, Rastko Močnik
Novinarji – čigavi psi čuvaji?
14.04.2000
Rainer Reichert, Peter Frankl
Medijska industrija v novi Evropi
23.06.1998
Andras Sajo, Sandra Bašić-Hrvatin
Sedma sila na povodcu
29.05.1998
Patrick White, Tadej Labernik
Tiskovne agencije v krizi
Omizja
29.09.2007
Snježana Milivojević, Snežana Trpevska, Sandra Bašić-Hrvatin, Vildana Selimbegović, Milka Tadić, Brankica Petković, Drago Hedl, Željko Bodrožić, Peter Preston, Jani Sever, Aleksandar Damovski, Stjepan Malović, Vanja Sutlić, Mehmed Agović, Dragoljub Vuković, Dubravka Valić Nedeljković, Mirko Štular, Saša Banjanac Lubej
Omizje: Oblike politične instrumentalizacije in klientelizma v medijih v državah jugovzhodne Evrope – primer držav nekdanje Jugoslavije
03.04.2007
Venčeslav Japelj, Barbara Verdnik, Peter Kolšek, Veso Stojanov, Simona Rakuša
Omizje: Tehnologija obvladovanja medijev v Sloveniji
12.10.2006
Brankica Petković, Marko Prpič, Rajko Gerič, Darja Zgonc, Jože Vogrinc, Tomaž Perovič, Roman Kuhar, Jani Sever, Ahmed Pašić, Mitja Blažič, Ksenija H. Vidmar, Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić, Iztok Jurančič, Lou Lichtenberg, Granville Williams, Božo Zorko, Branko Grims, Rina Klinar
Mediji za državljane
24.04.2006
Judit Takacs, Miha Lobnik, Brane Mozetič
Pluralizacija medijev ali kje je prostor za gejevske in lezbične medije?
15.03.2004
Jure Apih, Miran Lesjak, Melita Forstnerič-Hajnšek, Grega Repovž, Iztok Jurančič, Peter Nikolič, Sašo Gazdić, Janez Damjan
S kapitalom nad novinarstvo
06.12.2000
Boris Cekov, Branko Pavlin, Peter Frankl, Branko Čakarmiš, Cene Grčar, Iztok Lipovšek, Sandra Bašić-Hrvatin, Marko Milosavljević
Medijski lastniki: boj za dobiček ali vpliv na uredniško politiko