N O V O S T I
O   M E D I A W A T C H
R E V I J A   M E D I J S K A   P R E Ž A
o   r e v i j i
s e z n a m
junij 2013
december 2012
junij 2012
december 2011
maj 2011
december 2010
maj 2010
december 2009
maj 2009
december 2008
maj 2008
december 2007
maj 2007
december 2006
maj 2006
november 2005
maj 2005
november 2004
marec / april 2004
oktober 2003
uvodnik
analize medijskega poročanja
kleveta v medijih
javna radiotelevizija
medijska vzgoja
medijska politika
medijski pregled
radijske postaje v sloveniji
delovno pravo in mediji
medijsko lastništvo
vojna v iraku
mediji v svetu
recenzije in prikazi
seminarji in obvestila
ekskrementi
fotografija
marec 2003
december 2002
poletje 2002
zima 2002
poletje / jesen 2001
pomlad 2001
zima 2001
poletje-jesen 2000
pomlad 2000
jesen 1999 / zima 2000
poletje 1999
pomlad 1999
zima 1999
poletje 1998
pomlad 1998
zima 1998
u r e d n i š t v o
E D I C I J A   M E D I A W A T C H
S P R E M L J A N J E   N E S T R P N O S T I
N O V I N A R S K I   V E Č E R I
O M I Z J A
M E D I J S K O   S O D E L O V A N J E
T E M E
A V T O R J I
P O V E Z A V E

Tomaž Zaniuk
Klic po celostni sanaciji Radia Študent
V programskem, organizacijskem, institucionalnem in kulturnem smislu je ogrožena kontinuiteta Radia Študent - V procesu celostne sanacije RŠ morajo vpletene strani zagotoviti to kontinuiteto
Radio Študent (v nadaljevanju RŠ), svojevrstna radijska posebnost v slovenskem medijskem prostoru, je z oddajanjem radijskega programa na frekvenci 89,3 Mhz začel 9. maja 1969 in je tako letos zaznamoval 34-letnico neprekinjenega delovanja. Namen tega pisanja pa je na kratko predstaviti in osvetliti pravno-statusne dileme, nedelovanje poklicanih inštitucij in nadzornih mehanizmov, ki so pripeljale do današnjega stanja, v katerem je v programskem, organizacijskem, institucionalnem in kulturnem smislu ogrožena kontinuiteta medijske ustanove RŠ. S tem pa se postavljajo tudi številna vprašanja, na katera si sodelavke in sodelavci RŠ, ki se prizadevajo za celostno sanacijo medija, sami ne morejo in ne znajo odgovoriti. Razmere še nekako najbolje ponazarja trditev, da je RŠ preživel lastninjenje - neolastninjen.

Dejstva
RŠ pravno formalni status pridobi leta 1974, ko je v sodni register vpisan 31. 1. 1974 sprejet Sklep o ureditvi ustanoviteljskih odnosov med »Radiom Študent« in Skupnostjo študentov LVZ.

»Radio Študent je izredno pomembno komunikacijsko sredstvo v atomizirani univerzitetni sredini, ki je razbita na stotine strok, oddelkov, organizacij, šol in fakultet. Univerza je univerza samo pod pogojem, da je integrirana in da resnično zajema celoto človekovega življenja. Radio Študent pomeni pomemben integrativen faktor ljubljanske univerze. /.../ Radio Študent je tudi pomembna vez med študenti in ostalimi deli mlade generacije, ki jih seznanja in povezuje z univerzitetno sredino.« (iz 1. člena Sklepa o ureditvi ustanoviteljskih odnosov med »Radiom Študent« in Skupnostjo študentov LVZ)

Sklep o ureditvi ustanoviteljskih odnosov določa temeljno vsebinsko zasnovo RŠ, razmerji med Univerzo in RŠ ter RTV Ljubljana in RŠ, dejavnost RŠ, kadrovsko politiko, stalne sodelavce, glavnega in odgovornega urednika, družbene organe upravljanja in financiranje. Program RŠ je politično-informativnega, kulturno-izobraževalnega in zabavnega značaja. Ukvarja pa se z ustvarjanjem in oddajanjem radijskega programa za študente ljubljanskih visokošolskih zavodov in za druge poslušalce na področju svoje slišnosti, organizacijo in prirejanjem javnih kulturnih in drugih prireditev, izdajanjem posebne publikacije z izborom najpomembnejših oddaj in prispevkov iz programa radia z naslovom II. program RŠ, pripravljanjem in oddajanjem ekonomske propagande, opravljanjem drugih komercialnih in tehničnih uslug. Ob nastanku pa se financira iz sredstev, ki mu jih zagotavlja ustanovitelj iz okvira dotacije Republiške Skupnosti študentov, iz dotacij Kulturne skupnosti, iz sredstev, ki mu jih zagotavlja univerza, iz lastnih dohodkov (ekonomska propaganda, prireditve itd.), iz pogodbe z RTV in iz drugih virov. Naslednji za pravno-formalni status RŠ pomemben dokument je Akt o spremembi ustanovitelja (27. 2. 1975), s katerim ustanovitelj postane Univerzitetna konferenca ZSMS, ki je kot ustanovitelj navedena tudi v zadnjem temeljnem pravnem aktu RŠ vpisanem v sodni register - Statut DO Radio Študent (31. 12. 1986).

»DO Radio Študent je samoupravna organizacija delavcev in sodelavcev, ki ustvarjajo in oblikujejo dejavnost, za katero je bila DO ustanovljena.« (1. člen statuta DO Radia Študent)

Statut Delovne organizacije Radia Študent določa, da je DO ustanovila skupnost študentov ljubljanskih visokošolskih zavodov, katere pravni naslednik je UK ZSMS. Organ upravljanja DO je zbor delavcev. Zbor sestavljajo po načelu ločenih skupin vsi delavci DO ter delegati družbene skupnosti.V DO pa delo združujejo novinarji, glasbeni in kulturni ustvarjalci, propagandisti, napovedovalci, tehnični in administrativni delavci, katerih delo je organizirano v delovne enote: služba tonske tehnike, služba za napovedovanje, ekonomsko propagandna služba in uredništvo. Zaradi uspešnejšega in učinkovitejšega opravljanja dejavnosti DO pa so organizirani še naslednji deli delovnega programa: vodstvo DO in organizacijsko izvedbeni del ter programski del. Po Statutu DO Radio Študent so vsi pravni dokumenti RŠ vpisani v sodni register zgolj še spremembe zastopnika, zadnja sprememba pa je Imenovanje direktorja (28. 10. 1997, imenovan za 4 leta - SRG 4737/97). Radio Študent je tako še danes registriran kot Radio Študent, p .o., Cesta 27. aprila 31, blok 8, in je bil statusno nazadnje usklajen z veljavno zakonodajo s še sedaj veljavnim statutom iz leta 1986, in sicer z Zakonom o združenem delu. Po osamosvojitvi in zamenjavi družbeno-političnega sistema je RŠ statusno pravno ter za potrebe notranje organizacije začel smiselno uporabljati Zakon o zavodih, ki v 62. členu določa, da obstoječe delovne organizacije, ki opravljajo dejavnost vzgoje in izobraževanja, znanosti, kulture, športa, zdravstva, otroškega varstva in socialnega varstva ter RTV Slovenija nadaljujejo delo od 1. aprila 1991 kot zavodi pod pogoji, pod katerimi so vpisane v sodni register. Nadalje 64. člen določa, da navedene organizacije, ki opravljajo dejavnosti oziroma zadeve posebnega družbenega pomena, nadaljujejo delo kot javni zavodi, če je ustanovitelj družbenopolitična skupnost, oziroma kot zavodi s pravico javnosti, če je ustanovitelj druga pravna oseba. Pri tem se po istem določilu, dokler ne bodo s posebnimi zakoni ter občinskimi oziroma mestnimi odloki opredeljene javne službe, za javne službe štejejo dejavnosti oziroma zadeve, ki so z zakonom ali odlokom skupščine družbenopolitične skupnosti, ki temelji na zakonu, določene kot dejavnosti oziroma zadeve posebnega družbenega pomena. RŠ pa ne le da je določila Zakona o zavodih smiselno uporabljal za svojo notranjo organiziranost, temveč se je z njim poskušal uskladiti z Aktom o ustanovitvi Zavoda Radio Študent s pravico javnosti z dne 8. 11. 1993, ki ga je sprejela Študentska organizacija Univerze v Ljubljani (v nadaljevanju ŠOU). Z njim utemeljeni notranji organ upravljanja - Svet zavoda, v katerem so bili zastopani delavci in sodelavci RŠ, predstavniki ŠOU in predstavniki javnosti, je sprejel tudi pripadajoči Statut Zavoda Radio Študent s pravico javnosti, po katerega določilih je bila izpeljana tudi zadnja v sodni register vpisana sprememba zastopnika RŠ, p. o.

Zaplet
Akt o ustanovitvi Zavoda Radio Študent s pravico javnosti pa ni bil nikoli vpisan v sodni register, ker je temeljil na kar nekaj zmotnih ugotovitvah. Status zavoda s pravico javnosti lahko v skladu z 23. členom Zakona o zavodih dobi le posamezen zavod, ki opravlja javno službo, te pa se opravljajo le z zakonom oziroma odlokom občine ali mesta na podlagi zakona določene dejavnosti, katerih trajno in nemoteno opravljanje zagotavlja v javnem interesu republika, občina ali mesto. Prvi odstavek 62. člena pa kot organizacije, ki nadaljujejo svoje delo naprej po zakonu kot zavodi, opredeljuje organizacije, ki opravljajo dejavnost vzgoje in izobraževanja, znanosti, kulture, športa, zdravstva, otroškega varstva in socialnega varstva, od medijskih organizacij pa le RTV Slovenija. Vse ostale medijske organizacije pa bi se glede na veljavno zakonodajo morale lastninsko preoblikovati po Zakonu o lastninskem preoblikovanju podjetij, ki določa, da se zakon izrecno uporablja za podjetja z družbenim kapitalom in se po 2. členu izrecno uporablja tudi za lastninsko preoblikovanje podjetij oziroma drugih pravnih oseb, ki opravljajo časopisno, radijsko in televizijsko, časopisno-agencijsko, filmsko-informativno dejavnost in založniško dejavnost, razen dejavnosti, ki so z zakonom opredeljene kot javne službe. Zakon oziroma odlok občine ali mesta, ki bi RŠ opredelil kot javno službo, pa ne obstaja. S 1. 5. 1998, ko v veljavo stopi Zakon o zaključku lastninjenja in privatizaciji pravnih oseb v lasti Slovenske razvojne družbe, je Zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij prenehal veljati in s tem je bilo lastninsko preoblikovanje v državi zaključeno. Akt o ustanovitvi Zavoda Radio Študent s pravico javnosti, ki ga je sprejela ŠOU Ljubljana, nadalje ni imel nikakršne pravne osnove za vpis v sodni register tudi zaradi dejstva, da je Zakon o skupnosti študentov, ki ureja položaj delovanje in dejavnost samoupravne skupnosti študentov Slovenije (Študentska organizacija Slovenije), ter je pravna podlaga za nadaljnje pravno konstituiranje Študentskih organizacij Univerz v Ljubljani in Mariboru Državni zbor RS sprejel 20. 6. 1994, torej dobrih sedem mesecev po datumu prvega poskusa sprejema Akta o ustanovitvi Zavoda Radio Študent s pravico javnosti (8. 11. 1993). Ne glede na to, da se tako ŠOU v Ljubljani kot ŠOU v Mariboru v preambulah statutov sklicujeta, da sta pravni naslednici Skupnosti študentov ljubljanskih in mariborskih visokošolskih zavodov, pozneje Zveze študentov Slovenije, ki se je ob združitvi z Zvezo socialistične mladine Slovenije preimenovala v Univerzitetni konferenci ZSMS Ljubljana in Maribor, pa 13. člen Zakona o skupnosti študentov pravi, da Študentska organizacija Slovenije (v nadaljevanju ŠOS) kot taka, torej širša od ŠOU v Ljubljani, s tem zakonom kot pravna naslednica Zveze skupnosti študentov Slovenije prevzame vse njene pravice in obveznosti, ki jih je imela pred združitvijo v ZSMS, oziroma jih je pridobila v obdobju, ko je delovala v okviru ZSMS in njenih organizacijskih oblik, ter je tako prav tako ne moremo neposredno enačiti z ustanoviteljem RŠ - UK ZSMS. Zakon o skupnosti študentov pa določa še, da se v roku enega meseca po njegovi uveljavitvi ustanovi komisija, v katero enako število članov imenujeta Vlada RS in ŠOS, ki na podlagi ugotovljenega premoženja v roku šestih mesecev sprejme delitveno bilanco. Kot so potrdili tudi najvišji predstavniki ŠOS in kabineta ministrstva za šolstvo, znanost in šport, se ta komisija nikoli ni tudi dejansko sestala in sprejela delitveno bilanco, kot to določa Zakon o skupnosti študentov. Pravna možnost, po kateri je študentska organizacija sploh lahko izdajatelj radijskega ali televizijskega programa, ali obeh teh programov, če programske vsebine ustvarjajo in razširjajo večinoma študentje in so pretežno namenjene študentski javnosti, in če uporablja presežek prihodkov nad odhodki samo za izvajanje dejavnosti, za katero je ustanovljena, pa je v zakonskem redu RS omogočena šele z Zakonom o medijih (v nadaljevanju ZMED), ki je začel veljati 26. 5. 2001, ki v svojem 150. členu določa, da se mora vsak izdajatelj medija po tem zakonu vpisati v razvid medijev, ki se vodi pri ministrstvu za kulturo, v enem letu od uveljavitve zakona.

Razplet
RŠ, p. o., je 24. 5. 2002 podal vlogo za priglasitev medija v razvid medijev, kar je bilo v roku, ki ga določa Zakon o medijih, in v njej zahteval priglasitev medija - RŠ, torej radijskega programa. RŠ je vlogi priložil zahtevano programsko zasnovo radijskega programa, ne pa tudi temeljnega pravnega akta izdajatelja, zato je bila vloga presojena kot nepopolna in RŠ je bil z dopisom MK z dne 20. 6. 2002 (vročenim 2. 7. 2002) pozvan k dopolnitvi v roku 30 dni. RŠ se je že v svoji vlogi zavedel te pomanjkljivosti in že v njej navedel, da bo predložil temeljni pravni akt o ustanovitvi Zavoda radiotelevizija Študent v Ljubljani, takoj ko bo ta akt usklajen z ZMED in ko bo registriran na sodišču, torej vpisan v Sodni register zavodov pri Okrožnem sodišču v Ljubljani. RŠ je dne 30. 7. 2002 dopolnil svojo vlogo za priglasitev medija v razvid medijev s Pogodbo o ustanovitvi Zavoda Radiotelevizija Študent (v nadaljevanju RTVŠ), ki sta jo 29. 7. 2002 sklenila ŠOU v Ljubljani in zadnji v sodni register vpisan zastopnik RŠ, p. o., Zavod RTVŠ je tako nov pravni subjekt, ki sta ga ustanovila RŠ, p. o., in ŠOU v Ljubljani. Ta pa ne omogoča pravne kontinuitete radijskega programa na 89,3 Mhz, katerega izdajatelj ni ne ŠOU v Ljubljani in ne Zavod RTVŠ, temveč RŠ, p. o. Postopek sprejemanja Pogodbe o ustanovitvi Zavoda RTVŠ znotraj RŠ, p. o., je temeljil na predpostavki, da so do sodelovanja upravičeni zgolj štirje redno zaposleni delavci iz vodstva in organizacijsko izvedbenega dela RŠ, p. o. V rednem delovnem razmerju tako ni niti v. d. odgovornega urednika, ki zadnjih nekaj let to funkcijo opravlja kot s. p. na podlagi podpisane pogodbe z zadnjim v sodni register vpisanim zastopnikom RŠ. Programski del RŠ, p. o. - trenutno v procesu ustvarjanja radijskega programa na 89,3 Mhz sodeluje več kot 100 rednih sodelavcev (novinarjev, glasbenih opremljevalcev, napovedovalcev in tehnikov) - pa je bil iz postopka sprejemanja Pogodbe o ustanovitvi Zavoda RTVŠ kljub več pripombam na besedilo, ki ne zagotavlja pravne, programske, organizacijske, institucionalne in kulturne kontinuitete RŠ, p. o., izključen. Ker so po zadnji spremembi zastopnika in Imenovanju direktorja (28. 10. 1997) ena za drugim opuščana tudi smiselno uporabljana določila Zakona o zavodih za potrebe notranje organizacije, med drugim je razpadel tudi organ nadzora in upravljanja Svet Zavoda RŠ, redne sodelavke in sodelavci RŠ znotraj medijske hiše že več let nimajo nobenih notranjih vzvodov in mehanizmov soupravljanja. Zavod RTVŠ je bil tako pri Okrožnem sodišču v Ljubljani registriran 30. 9. 2002 - SRG 2002/7577. Zato je 41 rednih programskih sodelavcev RŠ, p. o., ki svoj status rednega sodelavca na podlagi frekvence navzočnosti v programu dokazujejo s Pravilnikom o statusu rednega sodelavca Radia Študent, ki ga je 5. 6. 1996 - na isti seji, na kateri je ugotovil, da le prijava zadnjega v sodni register vpisanega zastopnika RŠ ustreza razpisnim merilom - sprejel Svet pravno neobstoječega Zavoda Radio Študent s pravico javnosti, 7. 10. 2002 vložilo Pritožbo na odločbo o registraciji Zavoda RTVŠ pri sodnem registru, ki so jo s podpisi 54 sodelavcev 25. 11. 2002 dopolnili z Dopolnitvijo pritožbe. Sodišče se o upravičenosti pritožbe še ni izjasnilo, četudi ne bo imelo nobenih pomislekov glede vpisa novega pravnega subjekta Zavoda RTVŠ v sodni register, sporno ostaja, da se s Pogodbo o ustanovitvi Zavoda RTVŠ z ničemer ne razrešuje vprašanje medijske kontinuitete radijskega programa na 89,3 Mhz. Njegovemu izdajatelju RŠ, p. o., pa glede na obstoječo zakonodajo grozi izbris iz sodnega registra ter posledična izguba radijske frekvence, kot se je zgodilo v primeru Radia Marš, mariborskega študentskega radia. Pogodba o ustanovitvi Zavoda RTVŠ pa v 57. členu določa, da se v primeru, da eden od ustanoviteljev preneha z delovanjem ali izgubi interes, vse njegove ustanoviteljske pravice prenesejo na drugega ustanovitelja, torej v primeru, da je RŠ, p. o., izbrisan iz sodnega registra, na ŠOU v Ljubljani. To pa ne drži tudi za izdajateljstvo radijskega programa in uporabo radijske frekvence. Pogodba v 71. členu sicer določa tudi, da s sklenitvijo te pogodbe o ustanovitvi oba soustanovitelja imenujeta doc. dr. Dejana Jelovca za direktorja do imenovanja novega direktorja, ki je tudi zadnji nosilec v sodni register vpisane sprememba zastopnika - Imenovanje direktorja (28. 10. 1997) RŠ, p. o. Kljub v več členih predvidenih postopkih, kako naj se vzpostavijo skupni organi Zavoda RTVŠ, se to ni zgodilo, izplačila programskim sodelavcem pa so bila s 1. 1. 2003 preko novih avtorskih pogodb in študentskih napotnic prenesena na Zavod RTVŠ. Preko RŠ, p. o., pa se še naprej opravljajo izplačila sodelavcem za oglaševalske storitve za zunanje naročnike, katere so bile v prejšnjem desetletju pomemben vir preživetja nekomercialnega radijskega programa. Zato je bila 3. 3. 2003 na Gospodarski oddelek Okrožnega sodišča v Ljubljani vložena Zahteva za začasno zadržanje poslovanja Zavoda Radiotelevizija Študent. Predstavniki sodelavcev RŠ, p. o., so opravili tudi več informativnih razgovorov z morebitnimi pravnimi nasledniki ustanovitelja UK ZSMS (Mesto Ljubljana, ŠOS, ŠOU Ljubljana, Univerza v Ljubljani), predstavniki Oddelka za medije in avdiovizualno kulturo pri ministrstvu za kulturo, kabineta ministrstva za šolstvo, znanost in šport ter drugimi za programske vsebine RŠ zainteresiranimi nevladnimi institucijami ter posamezniki. 3. 3. 2003 so v Prijavi kršenja pravic novinarskih sodelavcev Inšpektorja za medije pri ministrstvu za kulturo pozvali, da naj kot organ nadzora in uveljavljanja zakonitosti za področje medijev, v skladu s svojimi pristojnostmi preveri usklajenost Pogodbe o ustanovitvi Zavoda RTVŠ z ZMED. RŠ, p. o., je 6. 6. 2003 iz Oddelka za medije in avdiovizualno kulturo prejel zahtevo po uskladitvi vpisa v razvid medijev, v kateri se ugotavlja, da svojega temeljnega pravnega akta še ni uskladil tako, kot to zahtevata Pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika o načinu vodenja in postopku za vpis ter o posredovanju podatkov iz razvida medijev in ZMED. V 2. členu tega pravilnika je namreč določeno, da mora izdajatelj, ki je vpisan v razvid medijev na dan uveljavitve pravilnika, svoj temeljni pravni akt uskladiti v roku 6 mesecev od njegove uveljavitve. V skladu z 2. odstavkom 5. člena pravilnika pa je temeljni pravni akt izdajatelja tisti pravni akt, ki ga sprejme najvišji organ izdajatelja in v katerem poleg prvin svoje organiziranosti in delovanja kot pravnega subjekta ureja tudi vprašanja, ki jih določa zakon o medijih (statut, družbena pogodba, pravila, razmejitev med izdajateljem in uredništvom ...) Ker izdajatelj radijskega programa RŠ, p. o., nima najvišjega organa, v medijski razvid pri ministrstvu za kulturo pa je predlagatelj vpisa RŠ, p. o., kot temeljni pravni akt prijavil Pogodbo o ustanovitvi Zavoda RTVŠ, so se sodelavke in sodelavci RŠ, p. o., s Peticijo Državnemu zboru RS in vso dokumentacijo obrnili še na Komisijo za peticije DZ RS, na katero so jih med iskanjem ustreznih rešitev in mogočih pravnih poti za sanacijo RŠ napotili številni institucionalni predstavniki in različni organi RS. 18. 8. 2003 je predstavnik sodelavk in sodelavcev RŠ, p. o., prejel Obvestilo o ukrepu inšpektorja na Prijavo kršenja pravic novinarskih sodelavcev RŠ, p. o., v katerem ta ugotavlja, da se odločba ministrstva za kulturo št. 006-494/2002 z dne 8. 8. 2002 o vpisu medija RŠ v razvid medijev v obrazložitvi opira na zmotno ugotovitev, da je lastninsko nepreoblikovani izdajatelj, tj. RŠ, p. o., prijavi za vpis medija v razvid medijev priložil tudi njegov temeljni pravni akt. Zato je organu, katerega pristojnost za področje medijev je utemeljena s 33. členom Zakona o državni upravi, predlagal, da ministrstvo za kulturo obnovi postopek vpisa medija Radio Študent v razvid medijev, saj so podani razlogi za uporabo izrednega pravnega sredstva, tj. za obnovo postopka. Z obnovo postopka vpisa medija RŠ v razvid medijev, če se mu naj zagotovi pravna kontinuiteta 34 let delujoče medijske ustanove, je osnovni problem sanacije RŠ po zamenjavi družbenega sistema v vprašanju, kdo vse je dandanašnji pravni naslednik zadnjega v sodni register vpisanega ustanovitelja - UK ZSMS. RŠ je pred osamosvojitvijo odigral pomembno vlogo tudi pri demokratizaciji in pluralizaciji slovenske družbe, v današnjih razmerah tržnega gospodarstva pa kot nekomercialna radijska posebnost daje legitimnost pluralnosti slovenskega medijskega prostora. Zato bo vsekakor nujno, da bo do nadaljnjega obstoja in statusa RŠ ter odgovornosti vpletenih stališče zavzela tudi država in njeni nadzorni mehanizmi.

Izhodišča za sanacijo Radia Študent
Izhajajoč iz dolgoletne nedorečenosti pravnega stanja RŠ, p. o., in s tem povezane netransparentnosti (tako notranjih kot zunanjih) odnosov in nejasne institucionalne, pravne in ekonomske vpetosti medijske hiše v ostale družbene sisteme, ter v luči konstruktivne naravnanosti vpletenih strani za celostno sanacijo RŠ vztraja Zbor sodelavk in sodelavcev RŠ pri naslednjih okvirjih in ciljih tega procesa: a) Reševanje položaja Radia Študent mora biti usmerjeno k dolgoročni in transparentni umestitvi medijske hiše v širše družbene in materialne sisteme, izpeljano pa tako, da zagotavlja metodološki in vsebinski vpliv ter sodelovanje sodelavk in sodelavcev RŠ. Poleg sodelovanja sodelavk in sodelavcev RŠ mora proces reševanja problematike vključevati tudi zunanjo javnost, kot so na primer zainteresirane civilnodružbene formacije, posamezniki, državne ali paradržavne institucije. b) V procesu celostne sanacije RŠ morajo vpletene strani zagotoviti pravno kontinuiteto (v programskem, organizacijskem, institucionalnem in kulturnem smislu) medijske ustanove. Proces reševanja problematike RŠ mora rezultirati v enovitem subjektu, ki bo organiziran tako, da bo zagotavljal nadaljevanje neodvisne, avtonomne in alternativne produkcije medijskih vsebin. c) Radio Študent bo po končanem procesu celostne sanacije avtonomni medij, ki pokriva alternativne, komercialno neatraktivne ali kako drugače spregledane vsebine, notranje organiziran in zunanje vpet pa bo tako, da bodo programski sodelavci v primerjavi z drugimi komercialnimi ali javnimi mediji imeli sorazmerno večji vpliv na načrtovanje, organizacijo in izvedbo programa.

izpis

Saša Banjanac Lubej

Lokalne radijske postaje: Vse novice in oglasi iz istega računalnika
Poslušalci pridno »požrejo« vse, saj vse teže razlikujejo reklame od novic. Postajajo si vse preveč podobne, vsaj tiste na »omreženih« lokalnih komercialnih radijskih postajah.
Če bi v Medijski preži pisali v stilu kolegov iz Slovenskih novic, bi bil lahko naslov tega članka »Ko župnik postane direktor radijske postaje«. Tudi to se namreč zgodilo v Sloveniji, natančneje na Radiu Ormož. Res pa je tudi, da je Štefan Križnik v trenutku, ko je bil imenovan za direktorja te postaje (kakopak z blagoslovom župana), zapustil cerkev, se poročil in dobil otroka. Zakaj pa bi Prežo sploh zanimale te podrobnosti iz privatnega življenja magistra pedagogike in diplomiranega teologa, ki je postal direktor lokalne radijske postaje - nedavno preimenovane v Radio Prlek? Zato ker so te podrobnosti zelo negativno vplivale na delo ostalih novinarjev in sodelavcev tega radia ter ustvarjale nenavadno vzdušje v radijski postaji, ki je sedaj samo bleda senca tistega, kar je bila prej. Na škodo tamkajšnje javnosti.

Direktor je namreč v službo prihajal skupaj s soprogo in otrokom, ki sta ga spremljala tudi na terenu, kjer naj bi nabiral oglase za svojo radijsko postajo. Mobitela ni imel: natančneje, sodelavci radia njegove številke sploh niso smeli zavrteti, niti v najnujnejših primerih. Ko pa so ga kljub temu poklicali, so dobili njegovo soprogo. Popolno nepoznavanje medijev ter njihove funkcije in naloge v družbi pa je prišlo na dan tudi ob direktorjevi prepovedi sedaj že nekdanji odgovorni urednici Radia Ormož Dragici Heric, ko ji je zabičal, naj ne spremlja popoldanskih tiskovnih konferenc (celo županove!) zaradi stroškov z nadurami, saj je delovni čas radia od 8. do 15. ure! Zaklepanje pisarne, zamujanje na prej dogovorjene sestanke z različnimi strankami in vrsta nepravilnosti, ki jih je ugotovila delovna inšpekcija - zaradi česar radio programa ni oddajal celo tri dni - predstavljajo vrhunec poklicno neodgovornega obnašanja in hkrati konec zabavnejšega dela te zgodbe. Redni honorarni sodelavci so začeli odhajati, naraščal je konflikt med odgovorno urednico in direktorjem, saj si je slednji lastil tudi funkcijo glavnega urednika, in se dosledno vtikal v vsebinsko zasnovo in program. Radio sploh ni izvedel potrebnih sprememb statuta, kot to nalaga nov medijski zakon. Vse to ni bilo dovolj, da bi ga občinski svet razrešil. Vmes je posegel župan Ormoža, ki je (brez javnega razpisa) angažiral 1.radio d.o.o, podjetje, ki naj bi bilo specializirano za sanacijo neuspešnih lokalnih postaj in ki je prevzelo celotno izvajanje programa, promocijo in trženje Radia Ormož. »Specializacija« je prinesla to, da se od junija na frekvenci 88,9 ne sliši več avtorskih oddaj z lokalno vsebino.

»Sanacija« radia po ormoško
»Spremljali smo aktivnosti vseh krajevnih skupnosti, osnovnih šol, gimnazije, vsa področja v občini, pripravljali informativno oddajo o dogodkih minulega tedna in napovedovali dogodke v prihodnjem tednu. Sedaj se sliši samo glasba in napovedi, ki jih spiker bere brez predhodnega novinarskega oblikovanja,« pravi za Prežo bivša odgovorna urednica Radia Ormož Dragica Heric. Tudi sama se zaveda dejstva, da je Radio Ormož ustvarjal finančne izgube, da ni imel pravega marketinga, da bi morali povečati moč oddajnika ali vložiti zahtevek za novo frekvenco. Dodaja pa, da vsega ni mogla narediti sama in da navsezadnje za to ni bila niti pristojna. Politika je pač nastavila in odstavila še enega direktorja radia, sedaj pa se je spomnila novih oblik delovanja oziroma nagrajevanja (vladajočim) politikom naklonjenih podjetij. Potem ko je dala odpoved zaradi nevzdržnih razmer, ji je večina novinarjev sledila, tudi direktor je le ostal brez službe, ker naj bi to bil, po besedah Hericeve, pogoj podjetja 1. radio d.o.o.. Računica je jasna: občina ves denar, ki ga je prej nakazovala za plače edinih dveh zaposlenih na radiu (direktorja in odgovorne urednice) ter za sicer skromne honorarje sodelavcev, namesto v Radio Ormož preusmerja na račun »sanacijskega podjetja« 1. radio d.o.o. iz Ljubljane. Gre za okrog 1,2 milijon tolarjev na mesec, ki sedaj odhaja v nič. Radijskega - oziroma osemurnega dnevnega avtorskega programa sedaj ni. Mimogrede, za vršilko dolžnosti direktorja je imenovana računovodkinja Zavoda za informiranje Ormož. Odgovorna oseba na radiu torej sedaj opravlja le obračun plač in honorarjev. To kaže, da bo »sanacija« Radia Ormož/Prlek trajala dolgo: občinski denar je več kot solidna osnova za (privatno/podjetniško) izkoriščanje državnih dobrin, ki se imenujejo frekvence. Ne samo, da ni zastonj, pač pa prinaša dobiček tistim, ki jih zakonodajalec ni predvidel v verigi obveščanja občinske javnosti… Že tako malo denarja iz občine Ormož se seli v Ljubljano, brez kakršnegakoli dela za dobrobit tistih, zaradi katerih je radio sploh nastal in bil zelo poslušan. Morda so se zato na radiu Prlek odločili na svoj način oddolžiti poslušalcem: zadnje čase namreč brezplačno predvajajo glasbene želje, ne glede na dejstvo, da s tem bližnjemu Radiu Ptuj ustvarjajo nelojalno konkurenco...

Komercialne mreže prispevajo k centralizaciji Slovenije
»Vsak dan so na moji mizi najrazličnejše ponudbe marketinških agencij, ki s svojimi storitvami unificirajo radijski prostor,« pravi direktorica Radia Triglav Rina Klinar in dodaja, da nekomercialne postaje čutijo največji pritisk na področju prodaje oglaševalskega prostora, saj agencije znižujejo cene. Klinarjeva opozarja, da se zaradi vse večje koncentracije komercialnih postaj siromaši in izginja lokalna vsebina, saj so poročila centralno pripravljena in računalniško posredovana. »Praviloma smo bile nekomercialne postaje izven centra. To, kar se zdaj dogaja z ustvarjanjem radijskih komercialnih mrež, pa je samo še en prispevek centralizaciji Slovenije, zagotovo ne njenemu bolj enakomernemu regionalnemu razvoju, poudarja Klinarjeva, ki opozarja, da bo ob takšnih procesih še teže zadržati mlade ljudi v manjših okoljih.

Najbolj kvaliteten radijski servis
»Radijske novice 24 ur« ustvarja mlada sedemčlanska novinarska ekipa, v kateri nihče ni redno zaposlen. Radijske novice skupaj z internetnim časopisom 24ur.com sodijo v projekt POP On-line, katerega izdajatelj oziroma producent je PRO PLUS. Direktor projekta POP On-line Vasja Zupan meni, da je »mreža lokalnih nekomercialnih postaj po svoji naravi drugačen način sodelovanja kot servis 24ur-radijskih novic, katerih osnovno poslanstvo je zagotavljanje najkvalitetnejšega nacionalnega radijskega informativnega programa«. »Mrežo lokalnih nekomercialnih postaj vidimo kot komplementarni in ne konkurenčni model,« zagotavlja Zupan in trdi, da tistih 16 radijskih postaj, ki prevzemajo servis 24ur-radijske novice, še vedno ustvarjajo tudi lasten program. »Verjamemo da lahko 24ur-radijske novice najkvalitetnejše pokrijejo aktualne informacije nacionalnega in svetovnega pomena, medtem ko lokalne radijske postaje še naprej pokrivajo informacije, pomembne za ožjo lokalno skupnost,« pravi Zupan. Model sodelovanja z radijskimi postajami je domena dela oglasnega prostora znotraj posamezne oddaje 24ur-radijske novice za vsebino 24ur-radijskih novic. V praksi to izgleda tako, da novinarji pripravijo »paketke«, dolge največ pet minut, znotraj katerih se nahajata tako novinarska vsebina kot reklame. Novinarska poročila so dolga največ tri minute, medtem ko so oglasi na vsako polno uro od 6. do 21. ure dolgi dve minuti. Poslušalci pridno »požrejo« vse, saj vse težje razlikujejo reklame od novic. Postajajo si vse preveč podobne, vsaj tiste na »omreženih« lokalnih komercialnih radijskih postajah.

izpis

 S O R O D N E   T E M E

radio in televizija

Medijska preža
Renata Šribar
Ženski vstop: Vstajništvo in spol v medijih
Gojko Bervar
Dnevnik svetnika RTV Slovenija
Biljana Žikić
S skuterji do televizije:TV Pink Si – TV3 Pink – TV3 Medias
Zoran Medved
Spregledano zavezništvo z državljani
Pia Majbritt Jansen
Danska javna radiotelevizija – primerjalna zgodba o uspehu
Gojko Bervar
Dnevnik svetnika RTV Slovenija
Marko Milosavljević
Giganti in palčki slovenskih medijev (če krematorijev raje ne omenjamo)
Gorazd Kovačič
Medijska vaja hujskanja proti javnemu sektorju in socialni državi
Goran Ivanović
Hrvaška televizija in očitki korupcije
Gojko Bervar
Dnevnik svetnika RTV Slovenija
Brankica Petković
Kar ni romantika
Admir Baltić
Pa tako lepo govorite naš jezik …
Saša Banjanac Lubej
TV Slovenija: pozitivne programske spremembe, a še veliko prostora za izboljšave
Zoran Medved
Prihodnost ali pogreb javne RTV?
Gojko Bervar
Dnevnik svetnika RTV Slovenija
Brankica Petković
Odpiranje RTV Slovenija za nove narodne skupnosti?
Jasna Babić
Spet se rola – Vrnitev »urbanih« glasbenih oddaj na TV Slovenija
Matjaž Ambrožič
Kdo pa je pri vas kreativni?
Dejan Jontes
Lepo je biti preprost: stereotipne reprezentacije razreda v situacijskih komedijah
Suzana Oreški
Reprezentacije norosti: Privabljanje gledalcev z omalovaževanjem podobe ljudi, potisnjenih na rob
Goran Ivanović
»Krezubi trozubac« danes: kje so pristale tri nekdanje mladinske radijske postaje iz Ljubljane, Zagreba in Beograda?
Andraž Poeschl
O Sloveniji na svetovnem prvenstvu
Zvezdan Martič
Vizija TV Slovenija: Strogi profesionalni standardi, več urbanih vsebin, večja vključenost gledalcev ...
Zoran Medved
Stavka na RTV Slovenija: Ostajajo problemi, zaradi katerih še nihče ni stavkal
Boštjan Nedoh
Kako stavkati brez materialnih posledic?
Jovana Mihajlović Trbovc
»Jugosfera« pod televizijo Pink: od pozabe problematične preteklosti do povezovanja v potrošništvu in zabavi
Jasna Babić
Osnutek zakona o medijih: Bluz slovenskih glasbenikov
Gojko Bervar
Dnevnik svetnika RTV Slovenija
Andreja Trdina
Spet doma: zamolčevanje razrednih razlik v konstrukciji slovenske običajnosti
Eva Vrtačič
Telo kot stroj, dr. House kot genialni mehanik
Gojko Bervar
Dnevnik svetnika RTV Slovenija
Eva Vrtačič
Zakaj se sploh igramo, če že vse vemo?
Claire Frachon
Francija: Boljša medijska zastopanost legitimna težnja milijonov ljudi
Eva Vrtačič
Ideologija v kuharskih oddajah
Eva Vrtačič
Razkrinkane izbire
Boris Čibej
Združene države Amerike: Lisičje novinarstvo
Iztok Jurančič
Kanarčki v rudniku demokracije
Zoran Medved
Novi zakon o RTV Slovenija: Potrebujemo popolnoma nov koncept
Dušan Rebolj
Ali je prav, da novinarji volijo?
Nika Susman
Francija: Usoda javne televizije odvisna od dobičkov komercialne tekmice
Eva Vrtačič
Svoboda je suženjstvo
Marko Milosavljević
Razdruženi propadajo
Sandra Bašić-Hrvatin
Kakšen javni medij potrebujejo državljanke in državljani Slovenije?
Brankica Petković
Glas poslušalcev in gledalcev
Miro Samardžija, Julija Sardelić
Preveč se ukvarjamo z visoko formalno politiko, dela na terenu je vedno manj
Julija Somrak, Aleš Zobec
Selekcija informativnih vsebin na televizijah
Robert Bobnič
Nezdrava mitologija tv-oddaje Na zdravje!
Roman Kuhar
»Voditelj oddaje pa ni Rom«
Enisa Brizani
Amare Droma, Amare Drumija, Mengere Droma, Naše poti
Zvezdan Martič
Medijske hiše srečajo nove medije
Sandra Bašić-Hrvatin
Politika razvoja radia in televizije v Sloveniji – Tiranija status quo
Tanja Kerševan-Smokvina
Strategija razvoja radijskih in televizijskih programov – bolje pozno kot nikoli?
Miha Krišelj
Digitalizacija in novi frekvenčni spekter – izziva za razvoj radijskih in televizijskih programov
Majda Juvan
Zakaj je v frizerskem salonu frizer in kaj ima s tem pokojni RGL?
Irena Vide
Lokalna novica je kraljica
Gojko Bervar
Radijsko tekmovanje Prix Europa 2007
Nagrada novinarju Gašperju Lubeju
Snežana Trpevska
Makedonija: Največje televizijske postaje v službi političnih obračunov
Milka Tadić Mijović
Črna gora: Mediji brez distance do vladajočih krogov
Kaja Jakopič
Bum časopisnih spletnih televizij
Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić
Spletne televizije izziv za medijske regulatorje
Marta Gregorčič
O diktaturi medijev in kontrarevolucionarnih učinkih
Anita Mikulič
Zakaj bi bili otroci žrtve medijev?
Marko Jenšterle
Venezuela: Napoved odvzema frekvence nastarejši zasebni televiziji
Brankica Petković
NMS – Naš mali svet
Kaja Jakopič
Big Brother: proizvodnja resničnosti
Igor Vobič
Je RTS Janeza Ujčiča res medij, najbolj v »javnem interesu«?
Lana Zdravković
Študentski radijski postaji – neprilagojeni in potrebni
Brankica Petković
Zakaj ni odzivov na procese zatona RŠ in Marš?
Zoran Medved
Zakaj je zahteva po uravnoteženosti javne televizije neutemeljena?
Marko Milosavljević
Vrnitev TV 3 – Največ koristi bo še vedno imel Holivud
Boris Vezjak
Poskusi ideologizacije in politično motiviran novinarski suspenz
Špela Stare
Zgovoren obseg kadrovskih menjav na RTV Slovenija
Gojko Bervar
Varuh poslušalcev in gledalcev RTV Slovenija
Boris Bergant
Avstrija: Vihar na javni radioteleviziji
Suzana Žilič-Fišer
Javnega interesa ne zagotavlja le RTV Slovenija
Brankica Petković
Kadrovski vrtiljak
Boris Vezjak
Dedemokratizacija Slovenije pod krinko demokratizacije RTV Slovenija
Tanja Taštanoska
Mlačna drža novinarjev RTVS
Boris Vezjak
Resnica sklicevanja na dr. Hoffmann-Riema
Marta Gregorčič
Javni prostor: Negujmo ga tam, kjer je in odpirajmo tam, kjer se je zaprl
Neva Nahtigal
Kdaj oddaje za Rome na RTV Slovenija?
Neva Nahtigal
Romi o medijskih vsebinah za Rome
Zoran Medved
Komentar - napačno pojmovanje ali ideološki konstrukt?
Kaja Jakopič
Realna televizija kot laboratorijski eksperiment
Sandra Bašić-Hrvatin, Brankica Petković
Javna radiotelevizija za vse!
Brankica Petković, Helmut Peissl
Monopoli premaknejo medije v desno
Maruša Krese
Najboljše, kar lahko da radio
Brankica Petković
Dodatna politizacija in državni nadzor nad RTV Slovenija
Gojko Bervar
Kdaj omdusman na javni radioteleviziji?
Brankica Petković
Nova vlada – nova medijska politika
Gašper Lubej
TV Slovenija praviloma »pokrije« več dogodkov kot POP TV
Marko Milosavljević
Predvolilna soočenja na RTV Slovenija – Bi lahko bila ožja, a bolj relevantna?
Tonči Kuzmanić
Televiziranje kot ničenje sveta
Bojan Golčar
»Mrtvorojeni otrok« države s prevelikim številom rtv-organizacij?
Boštjan Nedoh
Italija: Televizije trdno v Berlusconijevih vajetih
Gojko Bervar
Kdaj varuh poklicne etike na slovenski javni radioteleviziji?
Renata Šribar
Toliko o samoregulaciji pornografije
Bojan Golčar
Bo v etru še kaj programov posebnega pomena?
Andrej Stopar
Kako bo poslej EU odmevala v programih Radia Slovenija?
Gorazd Kovačič
Izbrisani prikazani kot problem, ne kot oškodovanci
Matej Kovačič
Zmago Jelinčič na RGL
Nataša Velikonja
Spopad stališč kot medijski konstrukt
Tomaž Zaniuk
Klic po celostni sanaciji Radia Študent
Saša Banjanac Lubej
Lokalne radijske postaje: Vse novice in oglasi iz istega računalnika
Anita Mikulič
Otroci in televizija
Melita Zajc
Mediji in avdiovizualna politika v strateških dokumentih ministrstva za kulturo
Suzana Žilič-Fišer
Velika Britanija: Državno financiranje in naročnina slabi neodvisnost in svobodo televizije
Rok Kajzer
Klevetanje in praksa Novinarskega častnega razsodišča
Sandra Bašić-Hrvatin
Zakon o RTVS za 20. ali 21. stoletje?
Marko Milosavljević
Nuja transparentnosti na RTV Slovenija
Tonči Kuzmanić
Potrošniška ali kapitalska suverenost
Saša Bojc
ZDA: Lokalne televizije – na poti k nepomembnosti
Ksenija Horvat
John Simpson: Poročila z nikogaršnje zemlje – Poročanje o svetu (1)
Suzana Žilič-Fišer
Velika Britanija: Channel 4 kot model javne komercialne televizije
Karol Jakubowicz
Zavrnite predloge o politični delitvi javne radiotelevizije!
Petra Šubic
Novi lastniki medijev: zakaj je Laško kupil delež v Delu?
Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić
Medijska koncentracija v Sloveniji
Neva Nahtigal
Pravila brez nadzora
Neva Nahtigal
Sistemi medijske odgovornosti v Sloveniji
Saša Banjanac Lubej
Novinarji so za direktorje kakor delavci v tovarni
Gal Kirn, Ana Jereb
Nato: Vidni in nevidni pritiski
Mojca Pajnik
Islam: Spektakularno o džamiji
Simona Zavratnik Zimic
Islam: Človekove pravice kot ljubiteljska dejavnost
Renata Šribar
Pornografija: Po protipornografskemu ukrepu medijskega inšpektorja
Mojca Pajnik
Pornografija: Ženske med spolnostjo in pornografijo
Brankica Petković
Romi: Lahko je nič ne vedeti o Romih
Poul Erik Nielsen
Danska državna televizijska služba na prodaj
Petra Oseli
Nove socialne dimenzije televizije
Dušan Rebolj
Prihodki radiotelevizij naraščajo
Rajko Gerič
Postali smo javni uslužbenci
Tatjana Pirc
Bodimo uslužbenci javnosti
Tomaž Gerden
Celina z imenom Slovenija
Marta Palics
Vojvodina
Izgubljen ugled manjšinskih medijev
Ksenija Horvat
Josri Fouda
Nikoli se ne bom vključil v propagandno vojno
Marko Prpič
Zgodovina radiotelevizije v Veliki Britaniji
Bojan Golčar
Radio Marš - konec ali začetek?
Simona Zatler, Sandra Bašić-Hrvatin
Programski deleži po novi medijski zakonodaji
Suzana Žilič-Fišer
Neprivlačnost slovenskega televizijskega trga
Rajko Gerič
Najlažje se je odreči programu
Katja Škoberne
Javna televizija in profilirane oddaje
Marjan Moškon
Žagajo mar avtorji vejo, na kateri sedijo?
Alenka Kotnik
Otroci in mladostniki v medijih
Petra Oseli
Ima tretji radijski sektor v Sloveniji prihodnost?
Goran Ivanović
Vpliv ameriškega skupnostnega radia
Boris Bergant
Izrazito politični zakon
Rina Klinar, Irma Benko
Več vprašanj kot odgovorov
Petra Oseli
Je TV 3 res »nezaželena« televizija?
Lucija Bošnik
Ameriški mediji – tempirana bomba?
Ksenija Horvat
Ko tudi dva novinarska vira nista dovolj
Bojan Golčar
V reševanje Marša se je vključila občina
Barbara Vodopivec
Tajnice, čistilke, gospodinje…
Rina Klinar
Naj lokalni radio ugasne?
Marjan Moškon
Zatreti lokalne programe je lahko
Dejan Jelovac
To bo konec Radia Študent
Suzana Žilič-Fišer
Prihodnost televizije
Ksenija H. Vidmar
Televizijska konstrukcija 20. stoletja
Petra Oseli
Prodajajo šampon v informativnih oddajah
Tanja Kerševan-Smokvina
Oglasi na televizijah po pravilih
Branko Čakarmiš
Samoregulativni korak slovenskih televizij
Cene Grčar
Beseda velja
Kaja Jakopič, Saša Banjanac Lubej
V etru Nove Evrope
Jan Moláček, Petr Kopecky
Svet in generalni direktor – generatorja krize
Rajko Gerič
Civilna družba rada glasuje tajno
Danail Danov
Upor na nacionalnem radiu
Damir Matković
HRT ostaja gospodar medijskega prostora
Peter Bajomi-Lazar
Državna televizija na kolenih
Tadej Labernik
Ukinitev sedanje Radiotelevizije BiH
Ahmed Burić
Reformo diktira mednarodna skupnost
TV3 bo preživela
RTV Slovenija
Bojan Golčar
Radio Marš naj bo!
Grega Repovž
Televizijska soočenja in podobe političnih tekmecev
Bojan Krajnc
Zakaj bi televizija bila servis lova na volilce?
Matjaž Gerl
Logika kapitala na televizijskem trgu
Marjan Ogrinc
Mediji ignorirajo rock
Bojan Golčar
Zakaj si univerza lasti Radio Marš?
Barbara Bizjak
Število obiskov razkriva edino Večer
Omejevanje je nedemokratično
Gregor Belušič
TV Duh
Beata Klimkiewicz
Medijski imperij Radio Maryja
Sandra Bašić-Hrvatin
British Journalism Review
Sandra Bašić-Hrvatin
The Baltic Media Monitor
Marjan Moškon
Priložnost za primerjanje
Mojca Širok
Medijske selitve
Boris Čibej
Prihodnost neke iluzije
Matjaž Gerl
Kakšno javno televizijo potrebujemo in kakšno si lahko privoščimo
Brankica Petković
Usoda »vaških televizij«
Goran Ivanović
Televizija na internetu
Kaja Jakopič
Neuradno o medijih
Sandra Bašić-Hrvatin
Trideset let pozneje
Goran Ivanović
Radio v vsako vas
Vera Grebenc
Radio-aktivna civilna družba
Matjaž Gerl
Veliki bratje slovenske radiodifuzije
Zoran Medved
Gledanost informativnih oddaj upada
Matjaž Gerl
Gneča v etru
Igor Brlek
Utapljanje v valu komerciale
Borut Savski
Internetovska radijska kreativnost
Marko Prpič
Več omejitev in večji pritiski
Veran Matić
Moč in smisel mreže sorodnih medijev
Pro Plus
Za POP TV so najbolj pomembni gledalci
Marjan Moškon
Kaj naredi denar
Matjaž Gerl
Med cenzuro in anarhijo
Rastko Močnik
Javne betice
Breda Luthar
Kakšen je politični učinek apolitičnega žurnalizma
Edicija MediaWatch
Brankica Petković, Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić, Iztok Jurančič, Marko Prpič, Roman Kuhar
Mediji za državljane
Sandra Bašić-Hrvatin
Državni ali javni servis
Breda Luthar
Politika teletabloidov
Novinarski večeri
15.09.2005
Mirko Galić, Sandra Bašić-Hrvatin
Javne radiotelevizije in učinki zakonodaje
11.10.2004
Wolfgang Soergel, Simona Rakuša, Edi Pucer, Igor Drakulić
Zakaj novinarska stavka?
10.05.2002
Josri Fouda
Al Džezira – arabski CNN?
23.11.2001
Gwyneth Henderson, Veran Matić, Danail Danov, Goran Gavrilov, Sandra Bašić-Hrvatin
Privatni vs. javni elektronski mediji: kdo bolje služi javnosti?
12.03.2001
Vlasta Jeseničnik, Aleksander K. Simonov
Kdo obvladuje rusko "glasnost"?
01.02.2001
Petr Kopecky, Rajko Gerič
Ne dam svoje televizije!
12.09.2000
Denis Latin, Bojan Krajnc
Televizijsko odpiranje tabujev
17.02.2000
Velibor Čović, Uroš Lipušček
Dober večer, gospod predsednik
23.09.1999
Robert Ottenhoff, Boris Bergant
Javnovizija
25.09.1997
Peter Knowles, Tomaž Perovič
Televizija hitre prehrane
Omizja
25.11.2008
Edvard Žitnik, Miha Lampreht, Miha Drozg, Ervin Hladnik Milharčič, Gorazd Kovačič, Marta Gregorčič, Jože Vogrinc
Podoba sveta v televizijskih poročilih
12.10.2006
Brankica Petković, Marko Prpič, Rajko Gerič, Darja Zgonc, Jože Vogrinc, Tomaž Perovič, Roman Kuhar, Jani Sever, Ahmed Pašić, Mitja Blažič, Ksenija H. Vidmar, Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić, Iztok Jurančič, Lou Lichtenberg, Granville Williams, Božo Zorko, Branko Grims, Rina Klinar
Mediji za državljane
12.05.2005
Karol Jakubowicz, Werner Rumphorst, Branko Grims, Sašo Gazdić, Boris Bergant, Rosvita Pesek, Tatjana Pirc
Prihodnost javne radiotelevizije v Sloveniji
19.04.2001
Janez Kocjančič, Božidar Zorko, Vlado Senica, Rajko Gerič, Matevž Krivic, Marko Milosavljević
Perspektive javne radiotelevizije v Sloveniji
medijski trg
Medijska preža
Janez Polajnar
Medijski skladi nekdaj in zdaj: »Naj se vrne cenzura, ljubša bi nam bila.«
Iztok Jurančič
Bliža se razpad lastniških skupin tiskanih medijev
Sonja Merljak Zdovc
Poslovni modeli in preživetje medijskih hiš
Darja Kocbek
V medijih krizo razlagajo vedno isti ljudje
Blaž Zgaga
Izobčene vrednote
Saša Banjanac Lubej
Z ustanovitvijo medijskih zadrug do delovnih mest po svoji meri
Sandra Bašić-Hrvatin
Slovenija: En korak naprej, dva nazaj*
Zrinjka Peruško
Kaj je bilo narobe z reformami medijev v postsocialistični Evropi?*
Snežana Trpevska
Razdrobljenost trga v jugovzhodni Evropi in degradacija profesionalnega novinarstva*
Jovanka Matić
Novinarji kot gibalo reform medijev*
Tarik Jusić
Bosna in Hercegovina: Med stagnacijo in tranzicijo*
Judit Bayer
Nauki medijskih reform v srednji in vzhodni Evropi: Vsaka družba ima tak medijski sistem, kot si ga zasluži*
Paolo Mancini
Reforme medijev ne nastanejo v praznem prostoru*
Munkhmandakh Myagmar
So novinarji pobudniki in aktivni udeleženci gibanj za reformo medijev?*
Guillermo Mastrini
Napredne vlade in mediji v Južni Ameriki*
Rodrigo Gómez García
Reforme medijev v Latinski Ameriki: med dekomodifikacijo in marketizacijo javnih komunikacijskih politik*
Larbi Chouikha
Mediji v ogledalu »tunizijske pomladi«: reforme, ki jih je težko izpeljati*
Justin Schlosberg
Reforma lastništva medijev v Veliki Britaniji: kako naprej?*
Brankica Petković
Zakaj primerjati reforme medijskih sistemov?
Iztok Jurančič
Fiskalno uničevanje medijskega prostora
Saša Banjanac Lubej
Grški vstop na televizijski trg v Sloveniji: Nafta, ladjedelništvo, šport in mediji
Biljana Žikić
S skuterji do televizije:TV Pink Si – TV3 Pink – TV3 Medias
Igor Vobič
Piano v Sloveniji: malo muzike, malo denarja
Sonja Merljak Zdovc
Ko spletno uredništvo prosjači svoje kolege iz tiska za kosti
Marko Milosavljević, Tanja Kerševan Smokvina
Vpliv digitalizacije na medije v Sloveniji
Tanja Kerševan Smokvina
Spremljanje vpliva digitalizacije na medije v Sloveniji
Boris Vezjak
Politična pristranost medijev in njena imputacija
Lucio Magri
Revolucija na Zahodu*
Goran Lukič
Postaviti se po robu privatizaciji informacij
Uroš Lubej
Vse drugo nam bodo ministri tvitnili
Lana Zdravković
Ali iščete kaj določenega?
Nenad Jelesijević
Biti nekulturen
Marko Milosavljević
Giganti in palčki slovenskih medijev (če krematorijev raje ne omenjamo)
Andrej Pavlišič
Internet hočejo transformirati v še eno lovišče kapitala
Domen Savič
Zapiranje pašnika: spletna cenzura doma in po svetu
Tomaž Gregorc
Onemogočanje avtonomnih digitalnih praks – »trda plat« zgodbe
Aleksandra K. Kovač
Reševanje tradicionalnih medijev: reševanje industrije ali novinarstva?
Alma M. Sedlar
Mehanizmi zatiranja novinarske sindikalne dejavnosti
Mirt Komel
Sektorji ali bojna polja
Nenad Jelesijević
Odhod iz kulture
Sandra Bašić-Hrvatin
Odnos med mediji in politiko je »pokvarjen«
Simona Habič
Slovenija: Nizka ocena integritete medijev
Goran Ivanović
Hrvaška: Mediji kot zavezniki korupcije
Snježana Milivojević
Srbija: Prvo in zadnje poročilo o medijih in korupciji
Lenart J. Kučić
Iskanje čudežne rešitve
Janez Markeš
V čigavem imenu torej?
Grega Repovž
Gibanje 99 odstotkov ima sporočilo tudi za novinarje
Stefano Lusa
Čas tranzicije brez premisleka o novi vlogi novinarstva
Igor Mekina
Društvo novinarjev Slovenije: kaj je za pokazati v zadnjih 20 letih?
Kaja Jakopič
Razvid propadlih medijev
Goran Ivanović
Ali je WAZ izgubil sapo na Balkanu?
Nikolai Jeffs, Andrej Pavlišič
Bistvo radikalne družbene spremembe je redistribucija moči
Andrej Pavlišič, Nikolai Jeffs
Nujnost radikalnih medijev
Andrej Pavlišič
Stavka, droben medijski eksperiment in možnosti novih medijev
Nenad Jelesijević
Medijske ukane levega kapitalo-parlamentarizma
Nenad Jelesijević
Naslovnice Mladine
Sandra Bašić-Hrvatin
Medijska kriza? Udarec nameriti proti koreninam!
Nikolai Jeffs, Andrej Pavlišič
Neprofitno novinarstvo financirati iz javnih virov
Marko Milosavljević
Neprijetne številke
Iztok Jurančič
Medijska podjetja v primežu gospodarskih in političnih tveganj
Sandra Bašić-Hrvatin
Kako je privatizacija medijev omogočila privatizacijo politike
Majda Juvan
Včasih je radijski novinar moral biti tam, kjer se kaj dogaja
Igor Vobič
Konec odprtega spleta tudi v slovenskem novinarstvu?
Gorazd Kovačič
Polom reforme medijske zakonodaje
Lenart J. Kučić
Jezdeci medijske apokalipse
Marko Milosavljević
Ali zagotoviti sistemsko pomoč časopisom v času krize? [1]
Sandra Bašić-Hrvatin
Kriza časopisne industrije je posledica napačnih odločitev lastnikov
Brankica Petković
Prispevek k razpravi o novinarstvu
Sandra Bašić-Hrvatin
Kako rešiti medije?
Igor Bijuklič
Mediji v pospeševanju – Paul Virilio in totalitarnost medijske infrastrukture
Gorazd Kovačič
Štrajk v treh slikah
Jasna Babić
Slovenske glasbene revije
Iztok Jurančič
Kanarčki v rudniku demokracije
Gordan Malić
Hrvaška: Sodni dan neodvisnega časopisnega založništva
Luka Osolnik
Pristop pa tak!
Lucija Petavs
Delo so premagali »kšeftarsko-politični« interesi
Jožica Dorniž
Lokalne novice bodo ljudi vedno zanimale
Gojko Bervar
Veliki mediji so zdavnaj izgubili dušo
Zoran Medved
Poslovni model za lokalne medije: poroka z razlogom
Igor Vobič
Konvergenca v novinarstvu: integracija uredništev v časopisnih hišah Delo in Žurnal
Nikola Janović
Od spektakla do odgovornosti: hrbtna stran oglaševanja
Lana Zdravković
Je bolj škodljiva pornografija ali oglaševanje?
Anuška Delić
Ali lahko kriza stimulira odgovornost medijev?
Sandra Bašić-Hrvatin
Mediji, ponižani v obrt
Boris Čibej
Združene države Amerike: Kako so propadli časopisi
Jože Vogrinc
Spremenimo informativne medije v javna glasila!(1)
Gorazd Kovačič, Lenart J. Kučić
Kriza kot priložnost za revizijo medijskega sistema
Peter Frankl
Mediji v Sloveniji niso opravili nadzora nad »neoliberalnim« dogajanjem
Boštjan Nedoh
Medijska reprezentacija delovnega ljudstva
Marko Zajc, Janez Polajnar
»Za mastne dohodke lastne«
Gojko Bervar
Nevarnost sistemske korupcije
Sanja Prelević
Fikser – desna roka tujemu novinarju
Ferenc Horváth
Perspektive časopisa madžarske manjšine v Sloveniji
Saša Panić
Na silo izgnani s tako imenovanega medijskega trga
Boštjan Nedoh
Antiintelektualizem in destrukcija javne razprave v medijih
Marko Prpič
Raba medijev med študenti[1]
Nika Susman
Francija: Mediji na Sarko(1) pogon. Konec neodvisnega novinarstva?
Tanja Kerševan-Smokvina
Strategija razvoja radijskih in televizijskih programov – bolje pozno kot nikoli?
Miha Krišelj
Digitalizacija in novi frekvenčni spekter – izziva za razvoj radijskih in televizijskih programov
Zoran Trojar
Trendi spletnega oglaševanja
Iztok Jurančič
Pravna zaščita kaznovanih novinarjev – Novinarji kot postranska škoda?
Lev Kreft
Klientelizem kot eksces ali sistem
Senad Pećanin
Bosna in Hercegovina: Klientelizem in mediji
Snežana Trpevska
Makedonija: Največje televizijske postaje v službi političnih obračunov
Milka Tadić Mijović
Črna gora: Mediji brez distance do vladajočih krogov
Sonja Zdovc
Brezplačniki
Miran Zupanič
Bo filmska kultura temeljila na ustvarjalnosti kimavcev?
Sandra Bašić-Hrvatin, Brankica Petković
Pluralnost po meri politike
Renata Šribar
Mobitel, WTF?
Uroš Blatnik
Vloga urednikov v množičnih medijih
Jurij Popov
O prostituciji in trgovini z ljudmi površno in senzacionalistično
Lev Centrih
»Cigo iz Ambrusa«, dojenčkov smeh, vrtnice iz srčka in »jedi govna«
Roman Kuhar
Kako je začela izhajati »revija, kjer je vse prav«?
Lucija Bošnik
Gaspari za guvernerja – Delo vs. Dnevnik
Andrea Kosenjak
Drnovšek in mediji
Jani Sever
Ni medijskih lastnikov brez političnih interesov. Vprašajte odgovorne urednike.
Venčeslav Japelj
Prevzem Primorskih novic
Klavdija Figelj
Kje so pristali novinarji?
Sonja Merljak
Prihodnost časopisov
Iztok Jurančič
Skromna raznolikost v butični ponudbi medijskega trga
Marko Milosavljević
Vrnitev TV 3 – Največ koristi bo še vedno imel Holivud
Brankica Petković
Mediji za državljane
Lana Zdravković
Kakšna javnost so mediji?
Julija Magajna
Kaj bi lahko bilo alternativnega v delovanju medijev?
Sandra Bašić-Hrvatin
Po razpisu za subvencije medijem: Uravnoteženi in komunikativni
Suzana Žilič-Fišer
Javnega interesa ne zagotavlja le RTV Slovenija
Boris Vezjak
Kdo so člani strokovne komisije?
Lou Lichtenberg
Nizozemska: Državna podpora le, če je obstoj medija ogrožen
Tomaž Zaniuk
Radio Študent: Despotizem 1996–2006?
Boris Čibej
Demokratične čistke
Sandra Bašić-Hrvatin
Ali snovalci medijske politike razlikujejo pluralnost, različnost in raznolikost medijev?
Luna Jurančič
Bo Kraljem ulice uspelo?
Neva Nahtigal
Medijska kronika
Neva Nahtigal
Pregled kadrovskih sprememb
Neva Nahtigal
Novinarska avtonomija utopljena v kozarcu piva, temnega
Boris Vezjak
Argumentativno varanje učinkuje politično pristransko
Dejan Pušenjak
Zmagoslavna vrnitev ali poprava krivice
Lucija Bošnik
Dva človeka: eden pred, drugi pa za televizijsko kamero
Ana Kus
Mediji da niso kulturni fenomen, temveč gospodarske družbe
Lenart J. Kučić
Neznanke digitalne televizije
Sandra Bašić-Hrvatin
Čigavo bo Delo?
Renata Šribar
Oglaševanje časopisa Direkt - Nemoč regulacijskih orodij
Poul Erik Nielsen
Brezplačni časopisi - Izziv ali grožnja demokraciji?
Martín Becerra, Guillermo Mastrini
Koncentracija medijskega lastništva
Gojko Bervar
Svoboda in odgovornost
Barbara Bizjak
Založniška industrija v EU
Franja Arlič
Milijarda tolarjev letno za izvajanje zakona o medijih
Boštjan Šaver
Šport, mediji in družbena konstrukcija junaštva - Primer Humar
Gašper Lubej
Lahko bi bilo boljše Dobro jutro
Dušan Rebolj
Orwell se obrača v grobu
Iztok Jurančič
Gospodarski vestnik – Ko mediji obmolknejo
Marko Milosavljević
Novinar Zmago Jelinčič – Plemeniti
Sandra Bašić-Hrvatin
Delničarji pomembnejši od bralcev
Klara Škrinjar
Samostojni in svobodni novinarji v primorskih lokalnih medijih
Maja Breznik
Spletna stran Index prohibitorum
Rina Klinar
Delodajalec – tako odveč a hkrati potreben?
Neva Nahtigal
Zakaj so stavkali novinarji?
Igor Drakulič
(Ne)samostojni in (ne)svobodni?
Neva Nahtigal, Uroš Škerl
Novinarski večer o stavki
Jaka Repanšek
Bo prenovljeni kolektivni pogodbi za novinarje uspelo?
Živa Humer, Mojca Sušnik
Politika enakih možnosti žensk in moških brez medijske pozornosti
Sandra Bašić-Hrvatin
Zmeda zaradi Zmed-a
Tomaž Dimic
Ali lahko kupiš prispevek v elektronskem mediju posebnega pomena?
Alexander Baratsits
Zahteva za priznanje tretjega medijskega sektorja v Evropi
Regionalna konferenca o koncentraciji lastništva v medijih
Ignatius Haryanto
Indonezija: Iz avtokracije v vojni kapitalizem
Sandra Bašić-Hrvatin
Kako WAZ pritiska na novinarje v jugovzhodni Evropi?
Branka Bezjak, Matija Stepišnik
Tiranija "radovednosti"
Matija Stepišnik
Kaj sploh lahko štejemo za novinarstvo?
Renata Šribar
Simobilove prsi in Severinin video
Dušan Rebolj
South Park: Egiptovski skakači in svete krave
Aidan White
V viziji nove Evrope so mediji na zadnjem mestu
Lenart J. Kučić
Styria v Sloveniji – kaj pa je Styria?
Boris Rašeta
Styria na Hrvaškem
Gorazd Kovačič
Politika zaposlovanja v medijih in očitano blodenje mladih novinarjev
Sabina Žakelj
Samoregulacija oglaševanja
Nina Nagode
Prikrito oglaševanje v slovenskem tisku
Primož Krašovec
Mediji, propaganda, manipulacija, zarota
Saša Panić
Mediji in gibanje za globalno pravičnost
Peter Preston
Bodo mediji boljši, ko bomo v Evropski uniji?
Sandra Bašić-Hrvatin
Moč medijskih lastnikov v EU
Tomaž Zaniuk
Klic po celostni sanaciji Radia Študent
Saša Banjanac Lubej
Lokalne radijske postaje: Vse novice in oglasi iz istega računalnika
Alenka Kotnik
Sizifove muke sofinanciranja medijev
Mediji in avdiovizualna kultura v osnutku nacionalnega kulturnega programa 2004-2007
Rina Klinar
Medijska raznolikost v nacionalnem programu za kulturo 2004-2007
Brankica Petković
Razpršenost lastništva in raznolikost vsebin
Suzana Žilič-Fišer
Velika Britanija: Državno financiranje in naročnina slabi neodvisnost in svobodo televizije
Alison Harcourt
Regulacija medijskega lastništva - slepa ulica EU
Petra Šubic
Skrivnostne poteze DZS
Brankica Petković
Bojan Petan: »Ni prostora za vse«
Lucija Bošnik, Nataša Ručna
Evropski medijski trg - veliki se povezujejo
Suzana Lovec, Katja Šeruga
Koncentracija medijskega lastništva v Evropi, ZDA in globalno
Dušan Rebolj
Tuji lastniki medijev v srednji in vzhodni Evropi
Saša Bojc
Regulacija medijskega lastništva v državah vzhodne Evrope
Miro Petek
Velika Britanija: Lastništvo zagotavlja neodvisnost Guardiana
Saša Bojc
ZDA: Lokalne televizije – na poti k nepomembnosti
Suzana Žilič-Fišer
Velika Britanija: Channel 4 kot model javne komercialne televizije
Petra Šubic
Novi lastniki medijev: zakaj je Laško kupil delež v Delu?
Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić
Medijska koncentracija v Sloveniji
Saša Banjanac Lubej
Novinarji so za direktorje kakor delavci v tovarni
Brankica Petković
Romi
Ian Mayes
Naš cilj je biti odgovoren časopis
Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić
Monopoly – družabna igra trgovanja z mediji
Petra Šubic
Nemški časopisni založnik v Sloveniji, slovenski v Makedoniji
Božidar Zorko
Nič več ni zastonj
Poul Erik Nielsen
Danska državna televizijska služba na prodaj
Uroš Urbas
Nemčija: Süddeutsche Zeitung – globoko v rdečih številkah
Tomaž Trplan
K praksi alternativnih medijev: Independent Media Center
Dušan Rebolj
Prihodki radiotelevizij naraščajo
Peter Frankl
Ples ene pomladi?
Polona Bahun
Novinarji - odvečna delovna sila?
Petra Šubic
Boj med Delom in Dnevnikom
Alenka Veler
Otroška periodika in trg
Sonja Merljak
Vse, kar boste gledali ali brali, bo prihajalo od iste korporacije
Tomaž Trplan
K praksi alternativnih medijev
Brankica Petković
Koliko medijev manjšinam?
Natalia Angheli
Moldova
Etnična razpoka med mediji
Marta Palics
Vojvodina
Izgubljen ugled manjšinskih medijev
Suzana Kos
Na drugo stran
Petra Šubic
Kmalu novi časniki?
Barbara Bizjak
Distribucija tiska v Sloveniji
Zoran Trojar
Nova nacionalna raziskava branosti
Saša Banjanac Lubej
Medijski inšpektor - one man band
Bojan Golčar
Radio Marš - konec ali začetek?
Suzana Žilič-Fišer
Neprivlačnost slovenskega televizijskega trga
Petra Šubic
Lastniški premiki
Petra Šubic
Osvajalci južnih medijskih trgov
Gojko Bervar
Kako deluje nemški tiskovni svet?
Petra Šubic
Premirje med Infondom in DZS
Zoran Trojar
Mediji morajo sami financirati raziskave
Tomaž Drozg
Tudi moški berejo
Lucija Bošnik
V naši branži globalizacija ne velja
Petra Oseli
Je TV 3 res »nezaželena« televizija?
Medijski pregled
Bojan Golčar
V reševanje Marša se je vključila občina
Jurij Giacomelli
Bo Financam uspelo?
Petra Oseli
Prodajajo šampon v informativnih oddajah
TV3 bo preživela
Novi dnevnik
RTV Slovenija
Druga in tretja obravnava zakona o medijih
Petra Šubic
Nova razmerja med dnevniki
Matjaž Gerl
Logika kapitala na televizijskem trgu
Kaja Jakopič
Kdo so lastniki Mladine?
Medijski pregled
Medijski pregled
Mojca Pajnik
Boj za vernike tudi z mediji
Peter Frankl
Švedski kapital v Financah
Arturas Mankevicius
Ugled in uspeh gresta skupaj
Boris Rašeta
Brutalna akumulacija kapitala
Grega Repovž
Medijski pregled
Slavko Vizovišek
Selektivno uničevanje časnikov
Sandra Bašić-Hrvatin, Tanja Kerševan-Smokvina
Lastniške mreže slovenskih časopisov in radijskih postaj
Miklós Sükösd
Največ tujega lastništva
Petio Zekov
Waz narekuje pravila bolgarskega časopisnega trga
German Filkov
Elektronski »bum« v makedonskih medijih
Jure Apih
Temelji papirnate hiše
Božidar Zorko
Dnevniki danes in jutri
Branko Bergant
Kako uravnati trg?
Gregor Fras
Riba, imenovana Zofa
Boris Čibej
Vojno novinarstvo
Igor Vezovnik
S poplavo tožb nas poskušajo izločiti
Marjan Jurenec
Hočemo subvencioniranje svojega informativnega programa
Iztok Lipovšek
Koliko in kje se bo oglaševalo, lahko odloča le gospodarstvo
Pro Plus
Za POP TV so najbolj pomembni gledalci
Marjan Moškon
Kaj naredi denar
Branko Podobnik
Boj za zaupanje bralcev
Edicija MediaWatch
Tanja Petrović
Dolga pot domov
Brankica Petković, Marko Prpič, Neva Nahtigal, Sandra Bašić-Hrvatin
Spremljanje in vrednotenje medijev
Sandra Bašić-Hrvatin, Brankica Petković
In temu pravite medijski trg?
Brankica Petković, Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić, Iztok Jurančič, Marko Prpič, Roman Kuhar
Mediji za državljane
Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić, Brankica Petković
Medijsko lastništvo
Sandra Bašić-Hrvatin, Marko Milosavljević
Medijska politika v Sloveniji v devetdesetih
Novinarski večeri
04.03.2004
Peter Preston, Darijan Košir
Kaj dela odgovorni urednik?
24.02.2004
Brigitta Busch, Lajos Bence, Antonio Rocco, Ilija Dimitrievski
Mediji in manjšine
05.12.2002
Serge Halimi, Rastko Močnik
Novinarji – čigavi psi čuvaji?
14.04.2000
Rainer Reichert, Peter Frankl
Medijska industrija v novi Evropi
23.06.1998
Andras Sajo, Sandra Bašić-Hrvatin
Sedma sila na povodcu
29.05.1998
Patrick White, Tadej Labernik
Tiskovne agencije v krizi
Omizja
29.09.2007
Snježana Milivojević, Snežana Trpevska, Sandra Bašić-Hrvatin, Vildana Selimbegović, Milka Tadić, Brankica Petković, Drago Hedl, Željko Bodrožić, Peter Preston, Jani Sever, Aleksandar Damovski, Stjepan Malović, Vanja Sutlić, Mehmed Agović, Dragoljub Vuković, Dubravka Valić Nedeljković, Mirko Štular, Saša Banjanac Lubej
Omizje: Oblike politične instrumentalizacije in klientelizma v medijih v državah jugovzhodne Evrope – primer držav nekdanje Jugoslavije
03.04.2007
Venčeslav Japelj, Barbara Verdnik, Peter Kolšek, Veso Stojanov, Simona Rakuša
Omizje: Tehnologija obvladovanja medijev v Sloveniji
12.10.2006
Brankica Petković, Marko Prpič, Rajko Gerič, Darja Zgonc, Jože Vogrinc, Tomaž Perovič, Roman Kuhar, Jani Sever, Ahmed Pašić, Mitja Blažič, Ksenija H. Vidmar, Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić, Iztok Jurančič, Lou Lichtenberg, Granville Williams, Božo Zorko, Branko Grims, Rina Klinar
Mediji za državljane
24.04.2006
Judit Takacs, Miha Lobnik, Brane Mozetič
Pluralizacija medijev ali kje je prostor za gejevske in lezbične medije?
15.03.2004
Jure Apih, Miran Lesjak, Melita Forstnerič-Hajnšek, Grega Repovž, Iztok Jurančič, Peter Nikolič, Sašo Gazdić, Janez Damjan
S kapitalom nad novinarstvo
06.12.2000
Boris Cekov, Branko Pavlin, Peter Frankl, Branko Čakarmiš, Cene Grčar, Iztok Lipovšek, Sandra Bašić-Hrvatin, Marko Milosavljević
Medijski lastniki: boj za dobiček ali vpliv na uredniško politiko