N O V O S T I
O   M E D I A W A T C H
R E V I J A   M E D I J S K A   P R E Ž A
o   r e v i j i
s e z n a m
junij 2013
december 2012
junij 2012
december 2011
maj 2011
december 2010
maj 2010
december 2009
maj 2009
december 2008
maj 2008
december 2007
maj 2007
december 2006
maj 2006
november 2005
maj 2005
november 2004
marec / april 2004
oktober 2003
uvodnik
analize medijskega poročanja
kleveta v medijih
javna radiotelevizija
medijska vzgoja
medijska politika
medijski pregled
radijske postaje v sloveniji
delovno pravo in mediji
medijsko lastništvo
vojna v iraku
mediji v svetu
recenzije in prikazi
seminarji in obvestila
ekskrementi
fotografija
marec 2003
december 2002
poletje 2002
zima 2002
poletje / jesen 2001
pomlad 2001
zima 2001
poletje-jesen 2000
pomlad 2000
jesen 1999 / zima 2000
poletje 1999
pomlad 1999
zima 1999
poletje 1998
pomlad 1998
zima 1998
u r e d n i š t v o
E D I C I J A   M E D I A W A T C H
S P R E M L J A N J E   N E S T R P N O S T I
N O V I N A R S K I   V E Č E R I
O M I Z J A
M E D I J S K O   S O D E L O V A N J E
T E M E
A V T O R J I
P O V E Z A V E

Neva Nahtigal
Prenova kolektivne pogodbe za novinarje
Določitev minimalne osnovne plače po natančno opredeljenih tarifnih razredih, krajši delovni čas in daljši dopust - Samostojnim novinarjem pravica do povračila stroškov, dopusta, regresa in drugih prednosti rednega delovnega razmerja - Posebej zagotovljena poklicna avtonomija in urejen prenos avtorskih pravic novinarjev
Sindikat novinarjev Slovenije je zasnoval predlog novega besedila kolektivne pogodbe za poklicne novinarje. Besedilo je nastalo po večmesečnem delu, ki se je začelo z razmislekom o spremembah na medijskem področju od leta 1991, ko je bila sprejeta zdaj veljavna kolektivna pogodba, v nadaljevanju pa je med drugim vključevalo analizo novinarskih plač in honorarjev, podrobno preučitev novinarskih kolektivnih pogodb (v nadaljevanju KP) po Evropi in seznanjanje s težavami samostojnih novinarjev. V javni razpravi o prvi različici predloga, h kateri je sindikat povabil vse slovenske novinarje, se bo kljub temu najbrž pokazala tudi kaka pomanjkljivost, ki jo bo treba v nadaljnjem »prečiščevanju« besedila odpraviti. Svoje bodo dodali še pravniški strokovnjaki, ki osnutek prenovljene KP že preučujejo, potem pa bo novinarski sindikat pripravljen na pogajanja z delodajalsko stranjo.

Novosti za redno zaposlene novinarje
Glede na to, da veljavna kolektivna pogodba ureja (skoraj) izključno pravice iz delovnega razmerja, se na le-te nanaša tudi večino predvidenih sprememb. Teh je preveč za strnjen pregled na tem mestu, zato izpostavljamo le nekaj takih, ki bi se ob uveljavitvi sindikalnega predloga redno zaposlenim novinarjem najhitreje in najbolj poznale - na bančnih računih, po prostem času in ob morebitni prekinitvi delovnega razmerja. Za redno zaposlene novinarje je predvidena zelo podrobno opredeljena razvrstitev delovnih mest v tarifne razrede (VII., VIII. in IX.) in skupine razredov (VII./1, 2, 3; VIII./1, 2, 3; IX./1, 2) glede na zahtevano izobrazbo, posebna poklicna znanja, leta delovnih izkušenj in stopnjo odgovornosti do javnosti, kot je opredeljena v poklicnem kodeksu in pravnih predpisih. Štiri nosilne kategorije novinarskih delovnih mest v treh tarifnih razredih so: poročevalec, specializirani novinar, komentator in urednik. V delu osnutka KP, ki vsebuje določila o osnovni plači, so predvidene nominalne minimalne osnovne plače za vsakega od tarifnih razredov in skupin. Predvidena minimalna plača za najnižji tarifni razred je tako 280.000, za naslednjega 380.000, za najvišjega 500.000 tolarjev. Pomembna novost je predvideno vsakoletno usklajevanje tarifnega dela KP glede na finančni položaj v dejavnosti (celotna KP naj bi se sicer podpisala najmanj za obdobje 5 let). Predvidena je tudi določitev višine dodatkov k osnovni plači: za delovno dobo (0,7 odstotka osnovne plače za vsako leto), za stalnost (1 odstotek osnovne plače za vsako leto pri istem delodajalcu) in za izobrazbo (10 odstotkov osnovne plače za magistrsko in 20 odstotkov za doktorsko izobrazbo). Dodatki za posebne delovne razmere naj bi se zvišali: za nočno delo ter delo na državni praznik, soboto ali nedeljo s sedanjih 50 na 100 odstotkov, za delo prek polnega delovnega časa s 50 na 70 odstotkov, dodatek za stalno pripravljenost na domu pa naj bi se z 10 povišal na 20 odstotkov. Pri tem je treba dodati, da naj bi se redni tedenski delovni čas skrajšal s sedanjih 40 na 36 ur. Osnovni letni dopust naj bi se z 18 podaljšal na 25 dni, zgornja meja trajanja dopusta pa s 35 na 41 delovnih dni. Osnutek nove KP ohranja tudi dodatnih pet prostih delovnih dni za rekreativni oddih z nadomestilom plače, kot je določena za letni dopust. Trenutno veljavna KP predpisuje, da morajo od dne odpovedi do konca delovnega razmerja preteči trije meseci, osnutek nove KP pa po zgledu drugih evropskih držav predvideva različne odpovedne roke glede na novinarjevo delovno dobo, pa tudi ustrezne odpravnine. Po treh letih zaposlitve se odpovedni rok s treh podaljša na štiri mesece, po osmih letih na pet mesecev, po desetih na šest mesecev, po 25 letih pa na osem mesecev. (Če delovno razmerje prekine novinar, pa je predvideni odpovedni rok le en mesec.) Novost glede na sedanjo ureditev je tudi predvidena pravica novinarja do najmanj osmih plačanih delovnih ur na mesec (v času trajanja odpovednega roka) za iskanje nove zaposlitve, ki so jo v več evropskih državah že uveljavili. Novinar, ki mu delodajalec odpove delovno razmerje, naj bi imel po novem tudi pravico do odpravnine v znesku večkratnika njegove povprečne mesečne plače v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo. Odpravnina naj bi bila odvisna od delovne dobe pri delodajalcu. Po treh letih naj bi znašala dve povprečni mesečni plači, po petih štiri, …, po 25 letih pa 20 povprečnih mesečnih plač novinarja.

Posebna določila za »freelancerje«
Mediji se vse večkrat odločajo za sodelovanje s samostojnimi novinarji, tega pa veljavna KP sploh ne ureja (razen ohlapnega določila, da KP velja tudi za samostojne novinarje, kar si vsak »delodajalec« razlaga po svoje, večinoma pa ga mediji kar spregledajo). Zato je Sekcija samostojnih in svobodnih novinarjev pripravila svoje predloge za novo KP, ki jih je sindikat pri pripravi besedila v veliki meri upošteval. Osnutek nove KP tako prinaša tudi zelo dobrodošle novosti za t. i. novinarje-sodelavce redakcij. Novinarji-sodelavci, ki najmanj leto dni za medij opravljajo delo enakega obsega kot redno zaposleni novinarji, naj bi tako imeli prednost pri sklenitvi delovnega razmerja (obdobje opravljanja takega dela naj bi se še naprej štelo tudi v čas zahtevanih delovnih izkušenj za posamezno delovno mesto). Od novinarjev-sodelavcev po enoletnem obdobju pogodbenega opravljanja dela ob sklenitvi delovnega razmerja po sindikalnem predlogu ne bi bilo mogoče zahtevati poskusnega dela, dve leti rednega pogodbenega sodelovanja pa bi zadoščali tudi za priznanje opravljenega pripravništva. 10. člen osnutka nove KP posebej zahteva sklenitev pogodbe za vsakršno sodelovanje med registriranim medijem in samostojnim novinarjem, ki mora med drugim vsebovati opredelitev dela in rokov za njegovo izvršitev ter izplačilo v pogodbi določenega honorarja. Ob daljšem sodelovanju bi morala pogodba vsebovati tudi določila o odpovednem roku, minimalnem mesečnem pavšalnem plačilu in obsegu delovnih obveznosti, o povračilo stroškov za prehrano in prevoz, nadomestilih za dopust in odsotnost zaradi bolezni, plačilu prispevka za prostovoljno pokojninsko zavarovanje, plačilih za delovno uspešnost itd. Po letu dni rednega pogodbenega sodelovanja naj bi imeli novinarji-sodelavci zagotovljeno pravico do plačanega dopusta in izplačila regresa, že po šestih mesecih pa tudi do izplačila sorazmernega zneska t. i. trinajste plače. Za novinarje-sodelavce s pogodbami o rednem sodelovanju naj bi smiselno veljal tudi tarifni del nove KP, tako da redni sodelavci ne bi za enak obseg dela prejemali nižjih plačil kot redno zaposleni novinarji. Pri tem bi bili delodajalci dolžni upoštevati tudi stroške obveznega socialnega zavarovanja, ki ga morajo mesečno plačevati samostojni novinarji. Za sklepanje avtorskih pogodb pa naj bi veljale minimalne tarife iz cenika, ki ga objavlja Društvo novinarjev Slovenije. Cenik naj bi bil tarifna priloga nove KP, ki bi ga pogodbene stranke usklajevale vsaj enkrat letno.

Še dve povsem novi področji
Sindikat novinarjev je v osnutku nove KP predvidel ureditev še dveh področij, ki jih veljavna KP ne ureja: prenos avtorskih pravic novinarjev (o čemer na teh straneh piše Jaka Repanšek) in minimum pravil uredništev o poklicni avtonomiji, ki ga je pripravilo Društvo novinarjev Slovenije. Statuti posameznih uredništev bi lahko določali tudi višje standarde, nikakor pa ne nižjih od predvidenih v posebnem (IV.) poglavju osnutka KP. Ta zahteva samostojnost in neodvisnost odgovornega urednika in uredništva (v okviru sprejetih poslovnih načrtov) na vsebinskem, kadrovskem, materialnem in razvojnem področju. Odgovorni urednik ne bi imel neposrednih pristojnosti uresničevati izdajateljevih poslovnih interesov, uprava pa bi bila brez neposrednih pristojnosti v uredniški politiki oziroma pri izvajanju programsko-vsebinskih ciljev uredništev. Celotno besedilo osnutka prenovljene kolektivne pogodbe in druga gradiva v zvezi s tem so dostopna na spletnih straneh Sindikata novinarjev Slovenije http://www.novinar.com/sindikat.

izpis

Jaka Repanšek

Varovanje avtorskih pravic v kolektivni pogodbi: kako se miš spreminja v mačko
Znanje in razumevanje vseh dimenzij avtorskopravnih razmerij v razviti medijski družbi (zlasti s komercialnega stališča) je tako med delodajalci kot med novinarji v Sloveniji zelo pomanjkljivo.
Skorajda osem let je minilo, odkar je Slovenija dobila povsem nov in z evropskimi ter mednarodnimi predpisi usklajen avtorskopravni zakon (Zakon o avtorski in sorodnih pravicah, ZASP). Oblikovalci zakona, med njimi najuglednejši strokovnjaki (teoretiki in praktiki) avtorskega prava so dovolj natančno in jasno opredelili tudi določbe, ki urejajo razmerja med naročniki avtorskih del in avtorji v primerih, ko so slednji v rednem delovnem razmerju pri delodajalcu, denimo založniku, RTV organizaciji, marketinški agenciji ... In če lahko za marsikatero poglavje ZASP mirno zatrdimo, da je v praksi zaživel vsaj kolikor toliko celovito, te trditve na področju urejanja avtorskopravnih razmerij v delovnopravnem okolju ne moremo zagovarjati. Zakaj? Pojdimo od začetka in si oglejmo poklic novinarja v kakšnem od slovenskih časopisnih hiš. Področje avtorskih del v delovnem razmerju ureja ZASP s skupkom posebnih določb, ki spoštujejo posebnosti takšnega razmerja. Katere pa so posebnosti? Na prvem mestu je potrebno poudariti, da so novinarji, ki ustvarjajo avtorska dela kot osnovno dejavnost, za katero so zaposleni pri delodajalcu, v primerjavi z avtorji z avtorskimi pogodbami, podjemnimi pogodbami, pogodbami o poslovnem sodelovanju (t. i. »freelancerji«) v socialno ugodnejšem in varnejšem položaju. Za svoje delo prejemajo plačo, ki jih poleg neto izplačila na bančni račun omogoča tudi zadovoljevanje osnovnih socialnih in zdravstvenih tegob sodobnega človeka. Tega za »freelancerje« ne moremo trditi, četudi so pogosto neto izplačila (prav zaradi bruto-neto razmerja) po avtorskih pogodbah večja od onih po pogodbah o zaposlitvi, pa naj bo za določen ali nedoločen čas. Na drugi strani imamo tudi interes delodajalcev, da imajo z zaposlenimi novinarji prenos materialnih avtorskih pravic (torej pravic razpolaganja, predelav, distribucije ..., skratka objave prispevkov) urejen na ravni zakona in ne posamične kolektivne pogodbe ali pogodbe o zaposlitvi, ki so časovno kratkotrajnejše in bolj izpostavljene vplivom in interesom mikro in makro okolja. Na drugi strani imamo redno zaposlenega novinarja. Argumenti na njegovi strani gredo nekako takole: res je sicer, da imam sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, ampak delati moram precej več od mojih kolegov z avtorskimi pogodbami in še neto plača je mizerna. Včasih naredim kakšno avtorsko delo v prostem času, ampak za razliko od mojih kolegov pri konkurenci, moj delodajalec to delo šteje v redni delovni čas in mi včasih izplača le majhno stimulacijo skupaj s plačo. In kar je najhuje, zadnjič sem našel enega od mojih člankov v oglasnem katalogu lokalnega veletrgovca in za to nisem dobil ničesar. Je to OK? Je to sploh zakonito? Eh, znana dilema.

Zakon o avtorski in sorodnih pravicah
Poglejmo torej, kaj pravi zakon. Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP) v 101. členu določa takole:

(1) Kadar avtorsko delo ustvari delojemalec pri izpolnjevanju svojih obveznosti ali po navodilih delodajalca (avtorsko delo iz delovnega razmerja), se šteje, da so materialne avtorske pravice in druge pravice avtorja na tem delu izključno prenesene na delodajalca za deset let od dokončanja dela, če ni s pogodbo drugače določeno.

(2) Po preteku roka iz prejšnjega odstavka pripadejo pravice iz prejšnjega odstavka delojemalcu, s tem da delodajalec lahko zahteva njihov ponovni izključni prenos proti plačilu primernega nadomestila.

Na tem mestu zgoraj opisane dileme ne bomo rešili, to tudi ni naš namen. Pravilo je preprosto: če ustvarjamo avtorska dela v delovnem razmerju, bodo ta »last« delodajalca 10 let od nastanka in tudi naprej, vendar mora delodajalec po 10 letih za nadaljnjo uporabo teh del plačati primerno nadomestilo, ki pa znova ni določeno (prenos lahko traja največ do 70 let po novinarjevi smrti, ko avtorska pravica tako ali tako ugasne). Zato se bomo za namene tega prispevka osredotočili na besedico »pogodba«, ki se je čisto na koncu prvega odstavka citiranega člena. Zakon ne določa natančno, za katero pogodbo gre, zato to odločitev prepušča praksi. Praksa se navadno oblikuje na sodiščih, ko pač pride do določenega spora. Posredno se ne povsem jasno določene določbe interpretirajo tudi s pomočjo strokovnih razlag in literature, v našem primeru je najpomembnejše mnenje avtorjev ZASP in vodilnih strokovnjakov za področje avtorskega prava, ki v svojem komentarju ZASP (Trampuž/Oman/Zupančič, GV, 1995) menijo, da gre pač lahko za skorajda vsako pogodbo z delovnopravnega področja, še najraje pa pogodbo o delu in kolektivno pogodbo. S tem mnenjem se lahko popolnoma strinjamo in že na tem mestu ugotovimo, da je s stališča pravne varnosti in celovitega urejanja predmetnega področja verjetno najprimernejša kolektivna pogodba novinarske branže.

Predlog kolektivne pogodbe
Če povzamemo: redno zaposleni novinarji ustvarjajo avtorska dela, ta so last delodajalca, ta pa mora po 10 letih plačati primerno nadomestilo za uporabo, če se seveda o vsem povedanem delodajalec in delavec ne dogovorita drugače. In kaj so izhodišča novinarskega sindikata glede »drugačnega dogovora«? Poglejmo.

Predlog nove kolektivne pogodbe ureja nadomestila za uporabo avtorskih pravic v poglavju, ki se razteza od 76. do 87. člena. Predlog tako najprej ugotovi, da so novinarski izdelki avtorsko delo, kar je v velikem odstotku primerov res, ne drži pa povsem za določene oblike novinarskega izražanja in podajanja informacij, za katere ZASP pravi, da ne uživajo avtorskopravnega varstva. Ampak to je že zelo obrobno vprašanje. Predlog nadalje pravi, da ima delodajalec izključno pravico do uporabe novinarskih izdelkov, ki jih novinar ustvari med izpolnjevanjem obveznosti po pogodbi o zaposlitvi ali kakšni drugi pogodbi, razen v primerih, ki jih ta pogodba posebej določa. Pomembna je tudi določba, da naj sporazumi o finančnih nadomestilih temeljijo na razumnem upravljanju finančnih interesov obeh strani, minimalna nadomestila za uporabo novinarskih izdelkov pa se določijo v tarifni prilogi te kolektivne pogodbe.

Tu postanejo stvari zanimivejše: delodajalec lahko novinarske izdelke zaposlenih novinarjev v času trajanja delovnega ali drugega pogodbenega razmerja uporablja v vseh svojih medijih, jih prenese na tretjo pravno osebo in o tem prenosu obvesti novinarja. Po izteku delovnega ali drugega pogodbenega razmerja avtorske pravice iz uporabe novinarskih izdelkov znova preidejo na novinarja, če je od njihove objave preteklo vsaj leto dni.

Leto dni? ZASP kot osnovni zakonski standard postavlja 10 let od nastanka dela, zato bo do končnega definiranja števila let gotovo popite še mnogo pogajalske kave.

Novinar ohrani pravico do uporabe svojih izdelkov, vključno s pravico do pogajanj in plačil za objave v knjižni obliki in na CD. Z morebitno poznejšo uporabo izdelka mora predhodno seznaniti delodajalca. Delodajalec in novinar se lahko sporazumeta o delitvi dobička v primerih, ko gre za prodajo izdelkov izven medijev. Prav ta določba naj bi varovala novinarjeve pravice v primeru, ko meni, da se delodajalec pretirano okorišča z njegovim delom in ga vsaj trikrat proda naprej, četudi je novinar dobil nagrado (kot del plače) zanj le enkrat.

Predlog nove kolektivne pogodbe določa tudi, da je novinar kot avtor upravičen do naslednje zaščite avtorskih pravic:
  • do navedbe imena pri reprodukciji njegovega novinarskega izdelka;
  • do uporabe novinarskega izdelka na način in v kontekstu, ki do njega ni žaljiv;
  • do navedbe določila zakona, ki ščitijo novinarjevo intelektualno lastnino oziroma interes;
  • do finančnega nadomestila za koriščenje avtorskih pravic v primerih, ki jih določa ta pogodba.


Uredniki in uredništva naj bi tudi zagotavljali, da izdelki iz drugih neodvisnih medijskih družb ne bodo uporabljani, če se prekorači pravica o navajanju in izmenjavi virov, razen če med neodvisnimi založniki o tem obstaja pisni dogovor.

Delodajalec in novinar naj bi se o avtorskih pravicah, pravici do uporabe novinarskih izdelkov in pravici do finančnega nadomestila dogovorita v pogodbi o zaposlitvi, pogodbi o sodelovanju ali avtorski pogodbi. Delodajalec se o avtorskih pravicah in finančnem nadomestilu lahko dogovori s skupino novinarjev kolektivno. V primeru kolektivnega dogovora zastopa novinarje sindikat. Novinar pa naj e bi bil upravičen do finančnega nadomestila, če založba uporablja njegove izdelke v svojih medijskih produktih ali če omogoči, da jih uporabljajo tretje stranke, kot določa ta pogodba.

Pomembna je tudi določba, da je novinar do finančnega nadomestila upravičen v naslednjih primerih:
  • če delodajalec njegov izdelek uporabi za javno predvajanje (izjema je uporaba izdelka za promocijo delodajalca)
  • če delodajalec pravico do uporabe novinarskega izdelka prenese na tretje osebe ali izdelek uporabi v medijskih izdelkih v nasprotju z določili iz pogodbe o zaposlitvi, pogodbe o sodelovanju avtorske ali te pogodbe.


Zgoraj citirani predlog (okleščen nekaterih določb, ki za potrebe tega prispevka niso tako pomembne) je vsekakor konkretno in mestoma tudi dobro utemeljeno pogajalsko izhodišče novinarskega sindikata. Pohvaliti moramo predvsem dejstvo, da gre za prvi poskus urejanja tega področja, ki doslej v Sloveniji še ni bilo urejeno in bi lahko že v bližnji prihodnosti predstavljalo resno zagato tako za novinarje kot njihove delodajalce. Nevarnosti omenjenega predloga pa so skrite predvsem v tem, da se zdi znanje in razumevanje vseh dimenzij avtorskopravnih razmerij v razviti medijski družbi (zlasti s komercialnega stališča) tako med delodajalci kot novinarji v Sloveniji zelo pomanjkljivo in dostikrat preveč tehnično obravnavano. Ob upoštevanju in nujnem urejanju zakonitih pravic (in interesov) novinarjev glede nadomestil za uporabo avtorskih del iz delovnega razmerja ne smemo pozabiti tudi na širši okvir omenjene problematike in na dejstvo, da se na tem področju v osmih letih ni zgodilo skorajda nič. In vprašanje je, če je mestoma revolucionaren pristop k urejanju tega področja sploh mogoč, zlasti s stališča finančnega poslovanja medijskih podjetij in ugotavljanja dejanskega pravnega statusa posameznega avtorskega prispevka (torej, kaj piše v pogodbah, kdaj je delo nastalo, kaj je s soavtorji, bazami podatkov ...). Čaka nas torej še veliko dela, za začetek pa se vprašajmo, koliko novinarskih vsebin sploh še nastane v rednih delovnih razmerjih in kaj dolgoročno za slovensko novinarstvo pomeni zastrašujoč trend honorarnega zaposlovanja in zaposlovanja za določen čas. Nič dobrega.

izpis

Jaka Repanšek

Kraja avtorskih del: avtorji lajajo, karavana gre dalje
Če nekateri mediji plačujejo vsako objavljeno fotografijo in vsak objavljen članek, četudi je kupljen v tujini, drugi pa tega ne počno, so seveda slednji v tržni in komercialni prednosti pred prvimi.
Od sprejetja zakona o avtorski in sorodnih pravicah je minilo dobrih osem let. V tem času se je standard spoštovanja pravic avtorjev (pravilneje: imetnikov avtorskih pravic) in imetnikov sorodnih pravic (založniki, izvajalci ...) precej izboljšal. Ni si mogoče predstavljati, da bi posameznik v običajni trgovini kupil piratski računalniški program ali zapečeno glasbeno zgoščenko. Prav tako si ni mogoče predstavljati, da bi resna in urejena podjetja tvegala poslovno eksistenco z uporabo nelegalnih računalniških programov. Tudi radijske in televizijske postaje so se navadile na neizogibno dejstvo, da bodo nekomu pač morale plačevati nadomestila za izkoriščenje avtorskih del, ki se varujejo kolektivno. Naj se ta imenuje SAZAS ali SOKOJ ... Zgornje vrstice bi neukemu bralcu kanile utreti solzo sreče nad idilično podobo pravne države Slovenije, kjer se glasbeniki, novinarji, fotografi in pogosto tudi arhitekti zlivajo v reko srečnih proizvajalcev intelektualnih dobrin. Pa žal temu ni tako. Vzemimo primer fotografov. Zagotovo poznate najbogatejšega med njimi? No ja, možakarja res ni mogoče spregledati. Ime mu je namreč Foto, piše pa se Arhiv. Radi berete visoko nakladne revije za prosti čas z vsebino, ki se blešči že od daleč? Kupite si skener, pa boste kmalu imeli svojo revijo (za programsko opremo bo že poskrbel sosedov fant). Vam ni dovolj in želite posneti hit, ki ga bo pelo pol Slovenije? Ah, vzemite katero koli tujo glasbeno delo, presnemite glasbo, besedilo pa boste menda že uspeli prevesti ...

Porazno stanje varstva avtorskih pravic
Stanje varstva avtorske pravice v Sloveniji je predvsem na področju tiskanih, mestoma pa tudi elektronskih medijev, še naprej porazno. Pri tej ugotovitvi se nam zastavlja vprašanje, zakaj pri nas imetniki avtorskih in sorodnih pravic ne poskušajo zaustaviti kršitve avtorske in sorodnih pravic po sodni poti? Zakaj pristojni inšpektorati prepogosto mirujejo, kljub vsem in vsakomur očitnim krajam tuje lastnine - avtorskih del? Temu verjetno botruje dejstvo, da pri nas medijska industrija zaradi majhnosti trga ni tako razvita kot, na primer, v ZDA in v večjih državah Evropske unije. Temu primerna je stopnja medsebojne povezanosti v tej panogi in prisotnost nekaterih »subjektivnih« dejavnikov. Tudi visoki zaostanki na sodiščih in pomanjkanje sodne prakse v primerih kršitev avtorskih pravic v medijih botrujejo dejstvu, da ustreznega odziva na pogoste kršitve avtorskega prava na medijskem trgu ni. Pričakovane prisojene vsote v obliki odškodnine ali civilne kazni (institut avtorskega prava, ki običajno pomeni plačilo honorarja, povišanega za 200 odstotkov) so smešno nizke v primerjavi z zagroženimi odškodninami v ZDA.

Ukradena avtorska dela
Kako je mogoče, da nihče ničesar ne stori? Da kljub vsemu povedanemu še vedno obstajajo veliki razkoraki med spoštovanjem avtorskih pravic v posameznih medijih. Čisto preprosto: če nekateri mediji plačujejo vsako objavljeno fotografijo in vsak objavljen članek, četudi je kupljen v tujini, drugi pa tega ne počno, so seveda slednji v tržni in komercialni prednosti pred prvimi. Stroški produkcije enega izvoda so precej nižji, teme so lahko bolj zanimive; če denimo kopiraš raziskovalni članek iz tuje revije, z katerega je bilo porabljeno štirinajst dni dela dveh avtorjev in precejšen strošek za založnika, ti prevod vzame pol dneva, stroški pa so zanemarljivi. Sledi za virom ukradenega dela se da precej enostavno skriti z dodatkom dveh ali treh legalnih fotografij, malce lepotnih popravkov besedila in seveda podpisom »novega avtorja« (po možnosti z inicialkami). Pred več kot letom dne je v začetku članka citirana avtorica v Pravni praksi napisala takole: »Kdor je kdaj kje v tujini kupil kakšen visokotiražni ‘trač’ časopis, se je imel priliko začuditi, da je morda nekaj tednov pozneje ene in iste fotografije znanih grofic, princes, njihovih sinov ali hišnih ljubljenčkov, pevcev, igralcev, manekenk in kar je še takega opazil v t. i. družabni kroniki kakšne naše ‘ženske’ ali ‘trač’ revije. Bralec lahko že zaradi odsotnosti kakršne koli navedbe vira, avtorja fotografije, kaj šele dovoljenja, upravičeno sklepa, da takega dovoljenja tudi v resnici ni. Ko se je pred časom v raziskovanje o avtoriziranosti objavljenih prispevkov iz tujih revij podal novinar ljubljanske Mladine, je bojda dobil odgovor, češ, saj je bilo na internetu ...« Mar internet pomeni, da je vse od vseh?

Ustvarjanje okolja nelojalne konkurence
Tuji izdajatelji zaradi početja slovenskih novinarjev in izdajateljev verjetno ne prodajo bistveno manj izvodov svoje revije ali časopisa, kot če vsem očitnih primerov kršitve avtorske pravice v Sloveniji ne bi bilo. Vendarle je takšno početje nedopustno predvsem zaradi ustvarjanja okolja nelojalne konkurence med posameznimi mediji, ki se podajajo v »nepotrebne« stroške plačevanja nadomestil za avtorske pravice, in tistimi ponudniki medijskih produktov in storitev, ki tega ne počnejo. Potreba po dragih, visoko izobraženih novinarjih in drugih avtorjih, ki bi s svojim znanjem in delom ustvarjali kakovostna avtorska dela (članke, reportaže, fotoreportaže ...) je seveda obratno sorazmerna z možnostjo, da omenjena avtorska dela preprosto ukradeš. Za prevode in druge priredbe ni potrebno zaposliti mladih in dela željnih diplomantov! Ker je stanje avtorskopravnega duha v slovenskih medijih na tako nizki ravni (so častne izjeme), bomo v nadaljevanjih objavljali članke, ki bodo poskusili ne le opozarjati na omenjeno problematiko, temveč bodo s peresi strokovnjakov za to pravno področje poskusili tudi ponuditi ustrezne praktične rešitve za vsakodnevno novinarsko, uredniško in podobno delo.

izpis

Jaka Repanšek

Avtorske pogodbe zaposlenih v medijih
Delodajalec bi moral oblikovati avtorske pogodbe tako, da bo iz njihovih določb jasno, da avtor avtorska dela, za katera je honoriran po posebni, avtorski pogodbi, opravlja v prostem času, zunaj delovnih prostorov in praviloma po lastni iniciativi.
Ali lahko založnik (delodajalec) s svojimi novinarji (delavci, ki so redno zaposleni za določen ali nedoločen čas) sklepa avtorske pogodbe in podjemne pogodbe (pogodbe o delu na podlagi obligacijskega zakonika), če ti objavljajo članke v revijah in časopisih, ki jih izdaja delodajalec? Na omenjeno vprašanje je bilo v praksi ponujenih že precej odgovorov. Z vidika delovnega prava (Zakona o delovnih razmerjih) trenutno ni normativnih ovir za sklepanje podjemnih pogodb in avtorskih pogodb med delodajalcem in pri njem zaposlenimi delavci (denimo novinarji), vendar le za delo v njihovem prostem času in v primeru, da gre za delo, ki ni opredeljeno kot predmet dela po pogodbi o delu (torej ne gre za delovne naloge in obveznosti iz redne zaposlitve, oziroma delo ne nastaja po navodilih delodajalca). Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP) namreč v 101. členu določa takole: (1) Kadar avtorsko delo ustvari delojemalec pri izpolnjevanju svojih obveznosti ali po navodilih delodajalca (avtorsko delo iz delovnega razmerja), se šteje, da so materialne avtorske pravice in druge pravice avtorja na tem delu izključno prenesene na delodajalca za deset let od dokončanja dela, če ni s pogodbo drugače določeno. (2) Po preteku roka iz prejšnjega odstavka pripadejo pravice iz prejšnjega odstavka delojemalcu, s tem da delodajalec lahko zahteva njihov ponovni izključni prenos proti plačilu primernega nadomestila. Za pričujoči sestavek je pomemben prvi odstavek citiranega člena ZASP. O vsebini drugega odstavka bo tekla beseda v naslednjem prispevku, v katerem se med drugim ukvarjamo z vprašanjem uporabe avtorskih del s strani delodajalca tudi po preteku zakonsko določenih desetih let od nastanka avtorskega dela. Avtorska dela iz delovnega razmerja so torej tista, ki jih novinar opravi v delovnem času, na podlagi pogodbe o delu in po navodilih delodajalca v delovnih prostorih, ki so določena za opravljanje dela. Takšna avtorska dela pripadejo delodajalcu (natančneje: materialne avtorske pravice so v »oblasti« delodajalca najmanj še deset let od dokončanja takšnega dela, če ni s pogodbo (tudi kolektivno) drugače določeno. Ker pa želijo novinarji poleg v pogodbi o delu določenega zneska zaslužiti še kakšen dodaten tolar in ker je takšno izplačilo trenutno še davčno ugodnejše od izplačil v delovnem razmerju (pripravlja se ustrezna reforma, ki jo je resorni minister že večkrat napovedal), se postavlja vprašanje, kdaj in pod kakšnimi pogoji so takšna izplačila mogoča oziroma dovoljena. Glede izplačevanja plačila za delo in avtorskega honorarja torej ni nobenih ovir, če dosledno upoštevamo omejitve iz delovnopravne in avtorskopravne zakonodaje (zlasti 5. člen in 101. člen). Vendar pa ima v zvezi z avtorskimi honorarji Davčna uprava Republike Slovenije (DURS) oblikovano mnenje in načeloma nasprotuje možnosti, da bi delodajalec redno zaposlenemu delavcu poleg plače izplačeval avtorske prejemke za opravljeno delo ali storitve v zvezi s svojo dejavnostjo, ki je vpisana v register gospodarskih družb kot osnovna dejavnost delodajalca. Razlog za tovrstne pomisleke DURS je davčnopravni, saj je stopnja obdavčitve avtorskega honorarja nižja od stopnje obdavčitve osebnega prejemka (plače). Če se uresničijo napovedi ministra za finance, bo stopnja obdavčitve avtorskih prejemkov v zakonu o dohodnini izenačena z obdavčitvijo osebnih prejemkov in omenjeni pomislek DURS bo verjetno hitro odpadel. Praktično je po stališču DURS za izplačilo avtorskega honorarja potrebno iz pogodbe o delu in splošnega akta, ki opredeljuje sistematizacijo del in nalog delavcev ugotoviti opis del in nalog posameznega avtorja. Zatem je potrebno določiti, kdaj je bilo posamezno avtorsko delo opravljeno (vselej zunaj delovnega časa, če želimo takšno delo honorirati na podlagi avtorske pogodbe). V nadaljevanju primera je potrebno ugotoviti, s čigavim osnovnimi (delovnimi) sredstvi je bilo delo opravljeno. Najpomembneje pa je, da posamezno avtorsko delo ne sodi v okvir del in nalog, za katero je bilo sklenjeno delovno razmerje. Leta 2001 je Upravno sodišče RS v zvezi z zgornjim vprašanjem odločilo, da stališče DURS ni pravilno in da samo dejstvo, da gre za avtorsko delo iz delovnega razmerja, še ni dovolj tehten razlog za to, da se obdavči kot osebni prejemek. Tudi če gre za avtorsko delo, pri katerem je naročnik delodajalec, avtor (izvajalec) pa pri njem zaposleni delavec, je za izplačilo dohodka iz avtorske pravice mogoče, če avtorsko delo zadosti kriterijem, določenim v prvem odstavku 5. člena zakona o avtorski in sorodnih pravicah. Takšna odločba je po mnenju avtorja tega prispevka pravilna, vendar je zaradi spoštovanja določb ZASP o avtorskih delih, ki nastanejo med opravljanjem del in nalog po pogodbi o zaposlitvi nujno, da se dela, za katera se sklepa posebna avtorska pogodba in je zanje delavec (avtor) upravičen do posebnega avtorskega honorarja ločijo od del, za katere delavec prejema plačo v delovnem razmerju. Praktično to pomeni, da je za vsakega delodajalca koristno prevetriti (preveriti) vsebino del in nalog iz pogodb o delu, aktov o sistematizaciji del in nalog delavcev (ki opravljajo avtorska dela) ter oblikovati avtorske pogodbe tako, da bo iz njihovih določb jasno razvidno in opredeljeno, da avtor avtorska dela, za katera je honoriran po posebni, avtorski pogodbi, opravlja v prostem času, zunaj delovnih prostorov in praviloma po lastni iniciativi (ne po izrecnih navodilih delodajalca). Takšno stališče je v sozvočju z zahtevami DURS, posebno pa v primeru, da se za dodatno avtorsko delo ne sklene avtorska temveč podjemna pogodba, kjer zaradi enakih davčnih stopenj tudi s stališča polnjenja vselej prazne državne blagajne DURS ne bi smel imeti teoretičnih in praktičnih zadržkov.

izpis

 S O R O D N E   T E M E

socialni položaj novinarjev

Medijska preža
Jernej Rovšek
Zahteva, da se preveri in zagotovi integriteta tudi v medijski industriji
Blaž Zgaga
Izobčene vrednote
Saša Banjanac Lubej
Z ustanovitvijo medijskih zadrug do delovnih mest po svoji meri
Alma M. Sedlar
Mehanizmi zatiranja novinarske sindikalne dejavnosti
Grega Repovž
Gibanje 99 odstotkov ima sporočilo tudi za novinarje
Stefano Lusa
Čas tranzicije brez premisleka o novi vlogi novinarstva
Igor Mekina
Društvo novinarjev Slovenije: kaj je za pokazati v zadnjih 20 letih?
Kaja Jakopič
Razvid propadlih medijev
Igor Vobič
Pavperizacija spletnih novinarjev v Sloveniji
Gorazd Kovačič
Je razlog za razredno zmedenost novinarjev v izobrazbi?
Nikolai Jeffs, Andrej Pavlišič
Neprofitno novinarstvo financirati iz javnih virov
Majda Juvan
Včasih je radijski novinar moral biti tam, kjer se kaj dogaja
Boštjan Nedoh
Kako stavkati brez materialnih posledic?
Saša Banjanac Lubej
Maltretiranje bralcev z resnico
Sonja Merljak Zdovc
O prihodnosti novinarstva, če ta sploh obstaja
Brankica Petković
Prispevek k razpravi o novinarstvu
Gojko Bervar
Nova oblast in mediji – Kaj se je spremenilo?
Sonja Merljak Zdovc
Novinar kot človek
Gorazd Kovačič
Štrajk v treh slikah
Viktor Ivančić
Devet točk proti raziskovalnemu novinarstvu[1]
Gojko Bervar
Na črnem seznamu
Sonja Merljak Zdovc
Novinarska zbornica
Gordan Malić
Hrvaška: Sodni dan neodvisnega časopisnega založništva
Luka Osolnik
Pristop pa tak!
Gojko Bervar
Veliki mediji so zdavnaj izgubili dušo
Igor Vobič
Konvergenca v novinarstvu: integracija uredništev v časopisnih hišah Delo in Žurnal
Bojan Dobovšek, Jure Škrbec
Novinarji in korupcija
Boštjan Nedoh
Medijska reprezentacija delovnega ljudstva
Rok Praprotnik
Resnica o vlogi novinarjev v aferi Patria
Ranka Ivelja
Časopisi zahtevajo transparentnost in odgovorno ravnanje od drugih, kaj pa glede tega naredijo sami?
Saša Panić
Feral Tribune: Ugasnil forum kritične javnosti
Gojko Bervar
Združevanje ali cepljenje novinarskih moči
Simón Tecco
Krivična in nevarna demonizacija novinarjev – Odgovor na članek Marte Gregorčič
Neva Nahtigal
Problemi s socialno, pravno in profesionalno varnostjo novinarjev v jugovzhodni Evropi
Iztok Jurančič
Dninarstvo na novinarskem trgu delovne sile
Nika Susman
Francija: Mediji na Sarko(1) pogon. Konec neodvisnega novinarstva?
Sonja Merljak Zdovc
Novinarstvo, ki se bere kot roman
Martin Tomažin
Čedalje manj redno zaposlenih v medijih
Brankica Petković
Njihova svoboda, naša pravica
Lana Zdravković
Študentski radijski postaji – neprilagojeni in potrebni
Jani Sever
Ni medijskih lastnikov brez političnih interesov. Vprašajte odgovorne urednike.
Iztok Jurančič
Tehnologije obvladovanja slovenskih medijev v letih 2006–2007
Venčeslav Japelj
Prevzem Primorskih novic
Klavdija Figelj
Kje so pristali novinarji?
Predlog ureditve poklicne avtonomije v kolektivni pogodbi za poklicne novinarje
Boris Vezjak
Poskusi ideologizacije in politično motiviran novinarski suspenz
Jasmina Potokar Rant
Novinarske usode: Delo preko avtorskih pogodb
Tomaž Zaniuk
Radio Študent: Despotizem 1996–2006?
Neva Nahtigal
Kolektivna pogodba za vse novinarje
Igor Drakulič
Svobodni novinarji: kako urediti svoj status?
Brankica Petković
Kadrovski vrtiljak
Neva Nahtigal
Novinarska avtonomija utopljena v kozarcu piva, temnega
Igor Drakulič
Evropska konferenca svobodnih novinarjev: Položaj se slabša
Iztok Jurančič
Pogajanja o novinarski kolektivni pogodbi
Igor Drakulič
Svobodni novinarji podpisali škodljive pogodbe
Jasmina Potokar Rant
Avtorske pravice v pogodbah med mediji in novinarji
Klara Škrinjar
Samostojni in svobodni novinarji v primorskih lokalnih medijih
Brankica Petković
Novinarska stavka – znanilka novega vala medijske tranzicije?
Rina Klinar
Delodajalec – tako odveč a hkrati potreben?
Neva Nahtigal
Zakaj so stavkali novinarji?
Igor Drakulič
(Ne)samostojni in (ne)svobodni?
Neva Nahtigal, Uroš Škerl
Novinarski večer o stavki
Jaka Repanšek
Bo prenovljeni kolektivni pogodbi za novinarje uspelo?
Sandra Bašić-Hrvatin
Kako WAZ pritiska na novinarje v jugovzhodni Evropi?
Neva Nahtigal
Prenova kolektivne pogodbe za novinarje
Jaka Repanšek
Varovanje avtorskih pravic v kolektivni pogodbi: kako se miš spreminja v mačko
Jaka Repanšek
Avtorske pogodbe zaposlenih v medijih
Sonja Merljak
Piarovci so dodatna ovira na poti do informacij
Gašper Lubej
Ustanovljena sekcija samostojnih in svobodnih novinarjev
Neva Nahtigal
Tehnologija zahteva dodatno zaščito avtorskih pravic
Iztok Jurančič
Novinarski sindikat pred izzivi priprave nove kolektivne pogodbe
Grega Repovž
Leto 2003 – leto medijskega preloma
Sonja Merljak
Je izobraževanje novinarjev v interesu medijskih hiš?
Bogdan Jugovič
Izobraževanje je za novinarje nuja
Polona Bahun
Novinarji - odvečna delovna sila?
Matjaž Pikalo
Kdo bo še pisal?
Gašper Lubej
Ko novinarji delajo brez pogodb in zavarovanja
Neva Nahtigal
Samostojni novinarji so ranljiva skupina delavcev v Evropi
Rajko Gerič
Postali smo javni uslužbenci
Tatjana Pirc
Bodimo uslužbenci javnosti
Ljuba Babič Košir
Vsi na isti veji
Simona Zatler
Vsak je lahko novinar
Hannu-Pekka Laiho
Samostojni novinarji na Finskem
Barbara Bizjak
Stavka na Delu
Mateja Hrastar
Kratek premislek o statusu svobodnjaka
Dejan Pušenjak
Izgubljene novinarjeve utopije
Marinka Boljkovac-Borković
Profesionalna solidarnost je temelj zaščite novinarjev
Brankica Petković
Ko pridejo hudi časi
Novinarski večeri
11.10.2004
Wolfgang Soergel, Simona Rakuša, Edi Pucer, Igor Drakulić
Zakaj novinarska stavka?
05.12.2002
Serge Halimi, Rastko Močnik
Novinarji – čigavi psi čuvaji?
03.10.2002
Arne König, Alenka Burja
Samostojno novinarstvo – stvar izbire ali nuje?
17.03.1998
Aidan White, Marjan Sedmak
Novinarji vseh dežel, združite se!
Omizja
12.10.2006
Brankica Petković, Marko Prpič, Rajko Gerič, Darja Zgonc, Jože Vogrinc, Tomaž Perovič, Roman Kuhar, Jani Sever, Ahmed Pašić, Mitja Blažič, Ksenija H. Vidmar, Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić, Iztok Jurančič, Lou Lichtenberg, Granville Williams, Božo Zorko, Branko Grims, Rina Klinar
Mediji za državljane
15.03.2004
Jure Apih, Miran Lesjak, Melita Forstnerič-Hajnšek, Grega Repovž, Iztok Jurančič, Peter Nikolič, Sašo Gazdić, Janez Damjan
S kapitalom nad novinarstvo
mediji in pravo
Medijska preža
Sandra Bašić-Hrvatin
Slovenija: En korak naprej, dva nazaj*
Zrinjka Peruško
Kaj je bilo narobe z reformami medijev v postsocialistični Evropi?*
Snežana Trpevska
Razdrobljenost trga v jugovzhodni Evropi in degradacija profesionalnega novinarstva*
Jovanka Matić
Novinarji kot gibalo reform medijev*
Tarik Jusić
Bosna in Hercegovina: Med stagnacijo in tranzicijo*
Judit Bayer
Nauki medijskih reform v srednji in vzhodni Evropi: Vsaka družba ima tak medijski sistem, kot si ga zasluži*
Paolo Mancini
Reforme medijev ne nastanejo v praznem prostoru*
Guillermo Mastrini
Napredne vlade in mediji v Južni Ameriki*
Rodrigo Gómez García
Reforme medijev v Latinski Ameriki: med dekomodifikacijo in marketizacijo javnih komunikacijskih politik*
Larbi Chouikha
Mediji v ogledalu »tunizijske pomladi«: reforme, ki jih je težko izpeljati*
Justin Schlosberg
Reforma lastništva medijev v Veliki Britaniji: kako naprej?*
Brankica Petković
Zakaj primerjati reforme medijskih sistemov?
Gorazd Kovačič
Kaj so mediji za Janšo in Pahorja?
Andrej Pavlišič
Mediji ne delujejo v praznem prostoru
Domen Savič
Zapiranje pašnika: spletna cenzura doma in po svetu
Tomaž Gregorc
Onemogočanje avtonomnih digitalnih praks – »trda plat« zgodbe
Brankica Petković
Človekove pravice in mediji
Andreja Tratnik
»Na tisoče Madžarov pije to sranje s ponosom, celo s predanostjo«
Zoran Medved
Prihodnost ali pogreb javne RTV?
Gregor Strojin
Javnost sodnih postopkov v zadevi Patria
Andreja Tratnik
Kdo naj presodi, ali naj se od novinarja zahteva razkritje vira?
Brankica Petković
Slaba vest evropske medijske politike
Renata Šribar
Regulacija avdiovizualnih medijev: kompleksnost in izmuzljivost potencialno spornih vsebin
Tanja Kerševan-Smokvina
Evropsko orodje za merjenje neodvisnosti regulatorjev
Toby Mendel
Uvrstitev Slovenije v mednarodni raziskavi o dostopu do informacij javnega značaja
Saša Banjanac Lubej
Inšpektorat za delo novinarjem odgovarja na svoji spletni strani
Sandra Bašić-Hrvatin
Kako je privatizacija medijev omogočila privatizacijo politike
Gorazd Kovačič
Polom reforme medijske zakonodaje
Andreja Tratnik
Korak naprej pri varovanju pravice novinarjev do nerazkritja vira informacij
Lenart J. Kučić
Jezdeci medijske apokalipse
Blaž Zgaga
Po stopnji svobode medijev Evropa razdeljena na dva dela
Jernej Rovšek
Čas za soglasje o samoregulacijski obliki medijske industrije
Sandra Bašić-Hrvatin
Kriza časopisne industrije je posledica napačnih odločitev lastnikov
Lana Zdravković
Sprejemanje medijske zakonodaje: In temu pravite javna razprava?
Rina Klinar
Lokalni mediji v Sloveniji: nacionalna mreža, medijske regije ali umiranje na obroke?
Jasna Babić
Osnutek zakona o medijih: Bluz slovenskih glasbenikov
Renata Šribar
Zaščita otrok pred spornimi vsebinami v osnutku zakona o medijih: nadaljevanje regulacijske stihije
Sandra Bašić-Hrvatin, Marko Milosavljević
Slovenskih medijskih 20 let: Quid pro quo
Gojko Bervar
Nova oblast in mediji – Kaj se je spremenilo?
Brankica Petković
Slovenija: Boljša medijska zastopanost legitimna težnja 200.000 ljudi
Sandra Bašić-Hrvatin
Vztrajati pri vsebini in načinu sprejemanja medijskih zakonov
Roman Kuhar
V imenu družine potvarjajo podatke
Nina Zidar Klemenčič
Dva primera, množica stališč, problem nerešen
Andraž Teršek
Pasti in spodrsljaji svobode izražanja[1]
Andrej Stopar
Rusija: »V tem primeru ste nas prehiteli!«
Jernej Rovšek
Posledica spremenjene sestave Ustavnega sodišča?
Jure Aleksič
Mozaik neke gangrene
Andreja Tratnik
Evropsko sodišče za človekove pravice o nedopustnosti političnih pritiskov na medije
Ustavno sodišče
Del odločbe Ustavnega sodišča v primeru Prijatelj proti Mladini[1]
Ciril Ribičič, Marija Krisper Kramberger
Prijatelj proti Mladini: Zastraševalni učinek obsodbe Mladine
Iztok Jurančič
Kanarčki v rudniku demokracije
Zoran Medved
Novi zakon o RTV Slovenija: Potrebujemo popolnoma nov koncept
Peter Lah
Pluralizem medijev: predmet arbitrarnih ocen ali empiričnih meritev?
Tadej Praprotnik
Nizozemska: Učinkovit sistem zaščite otrok pred škodljivimi medijskimi vsebinami
Sonja Merljak Zdovc
Novinarska zbornica
Tomaž Klipšteter
(Ne)občutljivost medijev za varstvo zasebnosti
Ranka Ivelja
Pasti »konkretizacije in personalizacije« incesta
Brankica Petković
Narobe
William Gore
Nesprejemljivost predlogov za vseevropski sistem urejanja medijske odgovornosti(1)
Daphne Koene
Na Nizozemskem vsak dan bolj cenimo dobro delovanje tiskovnega sveta(1)
Marko Milosavljević
Razsodba delovnega sodišča odpira možnosti za odpuščanje neposlušnih novinarjev
Bojan Dobovšek, Jure Škrbec
Novinarji in korupcija
Goran Novković
Kje so meje pravice? Kje so meje molka?
Jože Vogrinc
Spremenimo informativne medije v javna glasila!(1)
Nataša Pirc Musar
Pravica vedeti – Prvi mednarodno zavezujoči akt na področju dostopa do javnih informacij na svetu
Toby Mendel
Ali sprejeta konvencija izpolnjuje pričakovanja?
Helen Darbishire
Prepoznavanje pravice
Simona Zatler
Ali je učinkovita regulacija sploh možna?
Tanja Kerševan-Smokvina
Direktiva kot preskus za medijske politike držav članic EU
Renata Šribar
Protiregulacijski kompleks bo med pripravo novele zakona o medijih gotovo še živ
Marko Milosavljević
Napake, iz katerih bi se (že) morali kaj naučiti
Nika Susman
Francija: Usoda javne televizije odvisna od dobičkov komercialne tekmice
Renata Šribar
Ko mediji premikajo meje v prid pornokapitala
Mateja Boldin
Sistem koregulacije na preizkušnji
Renata Šribar
Različno branje zakona izgovor za neukrepanje
Renata Šribar
Kdo je pristojen za ukrepanje, če oglaševanje vsiljuje porno seksualnost otrokom?
Miran Lesjak
Človekove pravice zatirane države in nemočnih gospodarskih družb
Cene Grčar
Hudobni mediji in uboga država: ali lahko državni organi zahtevajo objavo popravka?
Janez Markeš
Zakon, ki popravlja mnenja
Jernej Rovšek
Od pravice do popravka do medijskega sveta
Barbara Verdnik
»Tožena stranka redno objavlja članke ...«
Sandra Bašić-Hrvatin
Kakšen javni medij potrebujejo državljanke in državljani Slovenije?
Sandra Bašić-Hrvatin, Iztok Jurančič, Brankica Petković, Grega Repovž, Jernej Rovšek, Špela Stare, Matej Šurc, Blaž Zgaga, Društvo novinarjev Slovenije, Sindikat novinarjev Slovenije
Za prenovo medijske politike
Ian Mayes
Samoregulacija informativnih medijev: pot do novega razmerja z bralci
Ian Mayes
Dejstva v zadevi
Ian Mayes
Po navedbah vira
Slavko Vizovišek
Guardianov zgled in slovenska realnost
Viktor Ivančić
1996: Kako je bil obrekovan Feral Tribune
Jernej Rovšek
Pot do zaupanja vrednega regulatorja medijev
Jernej Rovšek, Brankica Petković
Ali je v primeru Stres proti POP TV medijski inšpektor prevzel vlogo sodišča?
Ivan Pal
Več prijav inšpektorju za medije
Neva Nahtigal
Problemi s socialno, pravno in profesionalno varnostjo novinarjev v jugovzhodni Evropi
Iztok Jurančič
Dninarstvo na novinarskem trgu delovne sile
Sandra Bašić-Hrvatin
Politika razvoja radia in televizije v Sloveniji – Tiranija status quo
Sandra Bašić-Hrvatin
Paralelni svetovi
Iztok Jurančič
Pravna zaščita kaznovanih novinarjev – Novinarji kot postranska škoda?
Jože Vogrinc
Medijska politika kot demokratura
Renata Šribar
Mobitel, WTF?
Blaž Zgaga
Pismo o cenzuri: v tujini objavljeno, doma cenzurirano
Boris Vezjak
Še vedno neutemeljen disciplinski ukrep proti novinarju
Matej Šurc
Peticija – da nam ne bo žal za to, česar nismo storili
Brankica Petković
Njihova svoboda, naša pravica
Mateja Boldin
Vsebine za odrasle, promocija za otroke
Zoran Medved
Zakaj je zahteva po uravnoteženosti javne televizije neutemeljena?
Iztok Jurančič
Tehnologije obvladovanja slovenskih medijev v letih 2006–2007
Barbara Verdnik
Primorske novice – Plen političnih in ekonomskih interesov
Klavdija Figelj
Kje so pristali novinarji?
Predlog ureditve poklicne avtonomije v kolektivni pogodbi za poklicne novinarje
Sandra Bašić-Hrvatin
V Sloveniji brez javne razprave o novi medijski direktivi
Renata Šribar
Škodljive vsebine na mobilnih telefonih
Hans-Martin Tillack
Ali uradniki EU pretepajo pse?
Mediji za državljane – Priporočila
Jasmina Potokar Rant
Novinarske usode: Delo preko avtorskih pogodb
Sandra Bašić-Hrvatin
Po razpisu za subvencije medijem: Uravnoteženi in komunikativni
Andrew Taussig
Organizirajte Glas poslušalca in gledalca
Boris Vezjak
Dedemokratizacija Slovenije pod krinko demokratizacije RTV Slovenija
Neva Nahtigal
Kdaj oddaje za Rome na RTV Slovenija?
Maja Bogataj Jančič, Maja Lubarda
Licence Creative Commons tudi v Sloveniji
Jasmina Potokar Rant
Avtorske pravice v pogodbah med mediji in novinarji
Jernej Rovšek, Sandra Bašić-Hrvatin, Brankica Petković
Kakšen sklad za medije?
Špela Stare
O subvencijah za medije naj ne odloča komisija
Gorazd Perenič
Na poti od odprtega k preglednemu javnemu sektorju
Nataša Pirc Musar
Zakonske novosti in dostop do informacij za novinarje
Pavel Gantar
Lahkotnost sprememb v dostopu do informacij javnega značaja
Jernej Rovšek
Neskladje glede zakona o dostopu do informacij javnega značaja
Lenart J. Kučić, Aljaž Marn
Proti terorizmu z nadzorom državljanov
Aljaž Marn
Kronologija sprejemanja evropske direktive o hrambi telekomunikacijskih podatkov
Aljaž Marn
Iniciativa "Hramba prometnih podatkov ni rešitev!"
Saša Bojc
Napad na novinarski vir
Brankica Petković
Ministri evropskih držav o medijski politiki
Jaka Repanšek
Bo prenovljeni kolektivni pogodbi za novinarje uspelo?
Miha Trampuž
Varstvo avtorskih pravic v predlogu dopolnitev in sprememb kolektivne pogodbe
Živa Humer, Mojca Sušnik
Politika enakih možnosti žensk in moških brez medijske pozornosti
Jernej Rovšek
Nihalo se je od svobode izražanja obrnilo v prid varstvu zasebnosti
Janez Tekavc
Odškodninska odgovornost novinarja
Jernej Rovšek
Pravica do popravka ali odgovora v medijih – Primer Vladislava Stresa
Lucija Bošnik
Poročanje medijev s sodišč
Urška Prepeluh
Procesni labirint do informacij javnega značaja
Urška Prepeluh
Dostop do javnih informacij pri organih EU
Jaka Repanšek
Pravni okvir avdiovizualne industrije v EU
Sandra Bašić-Hrvatin
Delo in izbrisani: kdo »zlorablja« medijski prostor?
Jaka Repanšek
Varovanje avtorskih pravic v kolektivni pogodbi: kako se miš spreminja v mačko
Jaka Repanšek
Kraja avtorskih del: avtorji lajajo, karavana gre dalje
Jaka Repanšek
Avtorske pogodbe zaposlenih v medijih
Renata Šribar
Ta lahki predmet manipulacije: oblast in regulacija pornografije
Melita Zajc
Mediji in avdiovizualna politika v strateških dokumentih ministrstva za kulturo
Rina Klinar
Medijska raznolikost v nacionalnem programu za kulturo 2004-2007
Brankica Petković
Razpršenost lastništva in raznolikost vsebin
Gojko Bervar
Velika Britanija: Prenova pritožne komisije za tisk?
Alison Harcourt
Regulacija medijskega lastništva - slepa ulica EU
Gojko Bervar
V zapor zaradi klevete?
Gojko Bervar
Mediji vzbudijo strah, politiki zahtevajo višje kazni
Rok Kajzer
Klevetanje in praksa Novinarskega častnega razsodišča
Neva Nahtigal
»Obrekovalci« pred Evropskim sodiščem
Sandra Bašić-Hrvatin
Zakon o RTVS za 20. ali 21. stoletje?
Miro Petek
Velika Britanija: Lastništvo zagotavlja neodvisnost Guardiana
Karol Jakubowicz
Zavrnite predloge o politični delitvi javne radiotelevizije!
Serge Halimi
Nova cenzura
Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić
Medijska koncentracija v Sloveniji
Sonja Merljak
Interni etični kodeksi v medijih
Dušan Rebolj
Nianse nasilja: ulovimo in ubijmo Billyja Raya Cyrusa!
Milada Mirković
Sprejet zakon o dostopu do informacij javnega značaja
Jernej Rovšek
Ali zakon o dostopu do informacij res ni pomemben za novinarje?
Saša Banjanac Lubej
Novinarji so za direktorje kakor delavci v tovarni
Sonja Merljak
Piarovci so dodatna ovira na poti do informacij
Gorazd Kovačič
Nato: »Zaustavite levico!«
Gal Kirn, Ana Jereb
Nato: Vidni in nevidni pritiski
Sandra Bašić-Hrvatin
Nato: Civilna družba proti državi
Renata Šribar
Pornografija: Po protipornografskemu ukrepu medijskega inšpektorja
Ian Mayes
Naš cilj je biti odgovoren časopis
Gašper Lubej
Svoboda tiska ogrožena povsod po svetu
Judit Bayer
Madžarska: Položaj medijev po volitvah 2002
Jaka Repanšek
Je moje res tvoje?
Neva Nahtigal
Tehnologija zahteva dodatno zaščito avtorskih pravic
Urša Chitrakar
Ko javna osebnost laže
Marko Milosavljević
Zakaj je dobro, da je ukinjena avtorizacija intervjuja
Jernej Rovšek
Je to zakonska podlaga za bolj odprto javno upravo?
Milada Mirković
Pomanjkljivosti predloga zakona o dostopu do informacij javnega značaja
Boris Vezjak
Primer Petek: simptom zloma medijske avtonomije
Brankica Petković
Kaj smejo početi novinarji?
Lucija Bošnik
Svoboda tiska v rokah policije
Suzana Žilič-Fišer
Velika Britanija
Polemike o novi medijski zakonodaji
Rajko Gerič
Postali smo javni uslužbenci
Tatjana Pirc
Bodimo uslužbenci javnosti
Jaka Repanšek
Konkurenčna klavzula v novinarskem poklicu
Saša Banjanac Lubej
Vpis v razvid medijev
Gorazd Kovačič
Pronatovski napadi na demokratični pluralizem
Ksenija Horvat
Josri Fouda
Nikoli se ne bom vključil v propagandno vojno
Senko Pličanič
Ustavna pravica doslej neuresničena
Milada Mirković
Zakon bi moral veljati za vse državne organe
Simona Zatler
Vsak je lahko novinar
Jaka Repanšek
Konkurenčna prepoved v novinarskem poklicu
Saša Banjanac Lubej
Medijski inšpektor - one man band
Aldo Milohnić
Oglaševalska pornografija na Kanalu A in POP TV
Karina Cunder
Delo po novem restriktivno pri oglaševanju vročih linij
Borut Zajc
Prikrito oglaševanje je zloraba medijev
Nika Deu
Spoštujemo zakonodajo
Rastko Močnik
Svoboda izražanja kot farsa
Darijan Košir
Delo ni zaprt medij
Simona Zatler
Kako zagotoviti dostop do medijev
Igor Ž. Žagar
Pet minut za (novinarski) suspenz
Maja Breznik
Kulturni krogi
Simona Zatler, Sandra Bašić-Hrvatin
Programski deleži po novi medijski zakonodaji
Marjan Moškon
Žagajo mar avtorji vejo, na kateri sedijo?
Špela Mežnar
Parodija je dopustna predelava tujega avtorskega dela
Brane Maselj
Pooblastila državi, omejitve medijem
Boris Bergant
Izrazito politični zakon
Rina Klinar, Irma Benko
Več vprašanj kot odgovorov
Aleš Gaube
Dopolnila za lažji spanec
Sandra Bašić-Hrvatin
Past prekomerne regulacije
Špela Šipek
Ko država prikriva informacije, jo lahko tožimo
Matjaž Jarc
Paranoja o državnem nadzoru nad mediji
Peter Jančič
Ozka zakonska ureditev dostopa do informacij
Rina Klinar
Naj lokalni radio ugasne?
Marjan Moškon
Zatreti lokalne programe je lahko
Dejan Jelovac
To bo konec Radia Študent
Petra Oseli
Prodajajo šampon v informativnih oddajah
Tanja Kerševan-Smokvina
Oglasi na televizijah po pravilih
Branko Čakarmiš
Samoregulativni korak slovenskih televizij
Cene Grčar
Beseda velja
Druga in tretja obravnava zakona o medijih
Bojan Golčar
Radio Marš naj bo!
Matevž Krivic
Lastniški poseg v uredniško politiko?
Simona Zatler
Uredniška neodvisnost in ugovor vesti
Aleš Gaube
Novinarski ceh na preži
Gojko Bervar
Novinarska zaščita ali jarem
Marjan Moškon
Onemogočiti lokalne televizije?
Simona Zatler
Brez sodne prakse, brez politične volje
Tomaž Ranc
Nadzorovani novinarji
Rainer Reichert
Nadzor zasebnih pogovorov
Boris Rašeta
Novinarjem so v Tuđmanovem obdobju redno prisluškovali
Jaka Repanšek, Simona Zatler
Intervjuvanec lahko preverja le natančnost
Boris Čibej
Želja po umiku ostrih izjav
Lidija Koman Perenič
Odškodninske tožbe naraščajo
Renata Šribar
Oglaševanje »vročih linij«
Igor Mekina
Daleč od brezhibnosti
Tatjana Mandić
Nadzorovanje in kaznovanje novinarjev
Gabor Holmai
Državni uradniki morajo prenesti kritiko
Senad Pećanin
Skrivanje za zasebnimi tožbami
Zlatan Karabegović
Razkrivanje nepravilnosti je brez odmeva
Matjaž Gerl
Za pravice gledalca
Tanja Kerševan-Smokvina
Kako prehiteti daljinca
Alexander Scheuer
Televizija čez državne meje
Simona Zatler
Pravica medijev in javnosti
Gojko Bervar
Izgubljena bitka za soglasje
Nadire Mater
Srečna sem, da sem obtožena
Rajko Muršič
Ženska in mati, Cerkev in podgana
Za svobodo umetniškega izražanja in proti represiji
Milka Pance
Konkurenčna prepoved in svoboda dela
Matjaž Jarc
Zlati rez
Borut Mehle
Poti slovenske medijske zakonodaje
Zoran Medved
Vrnitev k abecedi
Milada Mirković
(Ne)dostopnost javnih informacij
Stojan Zdolšek
Brez vrtoglavih odškodnin
Barbara Kelbl
Država proti novinarju
Na začetku je bil Zakon
Edicija MediaWatch
Jernej Rovšek
Zasebno in javno v medijih
Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić, Brankica Petković
Medijsko lastništvo
Sandra Bašić-Hrvatin, Marko Milosavljević
Medijska politika v Sloveniji v devetdesetih
Matevž Krivic, Simona Zatler
Svoboda tiska in pravice posameznika
Novinarski večeri
29.05.2003
Snježana Milivojević, Dejan Anastasijević
Srbski mediji po atentatu
28.01.1999
Alexandre Lévy
Novinarji brez meja
18.12.1998
Vesna Alaburić, Stojan Zdolšek
Pod udarom zakona
23.06.1998
Andras Sajo, Sandra Bašić-Hrvatin
Sedma sila na povodcu
18.02.1998
Jochen Frowein, Igor Mekina
Kako prerezati globoko grlo?
Omizja
29.03.2011
Sandor Orban, Attila Mong, Sandra Bašić Hrvatin, Grega Repovž, Marko Milosavljević, Vojko Stopar, Zdenko Duka, Gordana Vilović
Pasti medijske regulacije in očitki o političnem obvladovanja medijev – Madžarska, Slovenija, Hrvaška, podobnosti in razlike
22.04.2008
Zdenka Čebašek Travnik, Uroš Slak, Alma M. Sedlar, Elizabeta Zorman, Zoran Pavlovič, Liana Kalčina, Brankica Petković, Kristina Plavšak Krajnc
Omizje: Poročanje medijev o otrocih
29.09.2007
Snježana Milivojević, Snežana Trpevska, Sandra Bašić-Hrvatin, Vildana Selimbegović, Milka Tadić, Brankica Petković, Drago Hedl, Željko Bodrožić, Peter Preston, Jani Sever, Aleksandar Damovski, Stjepan Malović, Vanja Sutlić, Mehmed Agović, Dragoljub Vuković, Dubravka Valić Nedeljković, Mirko Štular, Saša Banjanac Lubej
Omizje: Oblike politične instrumentalizacije in klientelizma v medijih v državah jugovzhodne Evrope – primer držav nekdanje Jugoslavije
03.04.2007
Venčeslav Japelj, Barbara Verdnik, Peter Kolšek, Veso Stojanov, Simona Rakuša
Omizje: Tehnologija obvladovanja medijev v Sloveniji
25.11.2002
Aidan White, Ian Mayes, Grega Repovž, Peter Jančič, Gojko Bervar
Samoregulacija in odgovornost medijev
27.02.2002
Aljoša Pečan Gruden, Senko Pličanič, Alja Brglez, Marjan Antončič, Špela Šipek
Dostop do informacij javnega značaja
24.09.2001
Božidar Zorko, Irma Benko, Marjan Moškon, Bojan Veselinovič, Bojan Petan, Goran Novkovič, Marko Milosavljević
Država in mediji v Sloveniji
15.02.2001
Božidar Zorko, Rudolf Moge, Sandra Bašić-Hrvatin, Matevž Krivic, Janez Čadež, Gojko Bervar, Cene Grčar, Rosvita Pesek, Peter Jančič
Zakon o medijih v slepi ulici - Kakšen izhod obeta nov predlog, pripravljen v novi vladi?
zakon o avtorskih in sorodnih pravicah
Medijska preža
Iztok Jurančič
Dninarstvo na novinarskem trgu delovne sile
Jasmina Potokar Rant
Novinarske usode: Delo preko avtorskih pogodb
Maja Bogataj Jančič, Maja Lubarda
Licence Creative Commons tudi v Sloveniji
Jasmina Potokar Rant
Avtorske pravice v pogodbah med mediji in novinarji
Jaka Repanšek
Bo prenovljeni kolektivni pogodbi za novinarje uspelo?
Miha Trampuž
Varstvo avtorskih pravic v predlogu dopolnitev in sprememb kolektivne pogodbe
Jaka Repanšek
Varovanje avtorskih pravic v kolektivni pogodbi: kako se miš spreminja v mačko
Jaka Repanšek
Kraja avtorskih del: avtorji lajajo, karavana gre dalje
Jaka Repanšek
Avtorske pogodbe zaposlenih v medijih
Jaka Repanšek
Je moje res tvoje?
Neva Nahtigal
Tehnologija zahteva dodatno zaščito avtorskih pravic
Marjan Moškon
Žagajo mar avtorji vejo, na kateri sedijo?
Špela Mežnar
Parodija je dopustna predelava tujega avtorskega dela
profesionalna etika in samoregulacija
Medijska preža
Andrej Pavlišič
Mediji ponovno gradijo legitimnost politike, ki so jo vstaje razgradile
Renata Šribar
Ženski vstop: Vstajništvo in spol v medijih
Jernej Rovšek
Zahteva, da se preveri in zagotovi integriteta tudi v medijski industriji
Renata Šribar
Premalo in preveč spola
Darja Kocbek
V medijih krizo razlagajo vedno isti ljudje
Blaž Zgaga
Izobčene vrednote
Jovanka Matić
Novinarji kot gibalo reform medijev*
Gregor Strojin
Megleni predlog neposrednih prenosov kazenskih obravnav
Alenka Arko
Opiranje na kodeks in zavedanje, da vplivamo na življenja ljudi
Boris Vezjak
Politična pristranost medijev in njena imputacija
Gojko Bervar
Morda smo imeli srečo: nauk posnemanja modelov samoregulacije v državah nekdanje Jugoslavije
Brankica Petković
Človekove pravice in mediji
Gorazd Kovačič
Medijska vaja hujskanja proti javnemu sektorju in socialni državi
Mirt Komel
Sektorji ali bojna polja
Sandra Bašić-Hrvatin
Odnos med mediji in politiko je »pokvarjen«
Simona Habič
Slovenija: Nizka ocena integritete medijev
Goran Ivanović
Hrvaška televizija in očitki korupcije
Goran Ivanović
Hrvaška: Mediji kot zavezniki korupcije
Snježana Milivojević
Srbija: Prvo in zadnje poročilo o medijih in korupciji
Ranka Ivelja
Kakor da mrtvi v medijih nimajo nobenih pravic
Renata Šribar
Regresija javnega diskurza o spolih, spolni usmerjenosti, starševstvu in družini
Renata Šribar
Portretiranje »levih« političark in potentnost desne politike
Janez Markeš
V čigavem imenu torej?
Grega Repovž
Gibanje 99 odstotkov ima sporočilo tudi za novinarje
Stefano Lusa
Čas tranzicije brez premisleka o novi vlogi novinarstva
Viktor Ivančić
Prodor v odlagališče demonov
Gojko Bervar
Bojan Kranjc: Rupel bo živi spomenik, Janković gostilničar
Mirko Lorenci
Trpki (po)smeh
Darinko Kores Jacks
Za hec? Ne se hecat'!
Andrej Pavlišič, Nikolai Jeffs
Nujnost radikalnih medijev
Andrej Pavlišič
Stavka, droben medijski eksperiment in možnosti novih medijev
Gregor Strojin
Javnost sodnih postopkov v zadevi Patria
Nenad Jelesijević
Medijske ukane levega kapitalo-parlamentarizma
Gorazd Kovačič
Je razlog za razredno zmedenost novinarjev v izobrazbi?
Sandra Bašić-Hrvatin
Medijska kriza? Udarec nameriti proti koreninam!
Nikolai Jeffs, Andrej Pavlišič
Neprofitno novinarstvo financirati iz javnih virov
Eva Vrtačič
Neslane internetne šale z veliko soli
Jernej Rovšek
Ali je sovražni govor sploh mogoče omejiti?
Sonja Merljak Zdovc
Samoregulacija spletnih medijev: kodeks, moderiranje in celostna registracija uporabnikov
Špela Mihevc
So situacije z mediji, ki bi jih želeli spremeniti
Erik Valenčič
Osebna izpoved skesanega dopisnika
Gojko Bervar
Ogledalo medijev
Saša Banjanac Lubej
Novinarji nismo mrhovinarji, če terjamo odgovore od institucij socialne skrbi
Sonja Merljak Zdovc
Novinarji nismo usposobljeni za odkrivanje zlorab otrok
Jernej Rovšek
Čas za soglasje o samoregulacijski obliki medijske industrije
Gojko Bervar
Nova praksa v novinarskem samoomejevanju
Dejan Jontes
Od psov čuvajev do čuvajev psov: Novinarstvo, tabloidizacija in moralna panika
Gorazd Kovačič
Otroške sanje vrhunskih športnikov in slovenska nacija
Sonja Merljak Zdovc
Novinar kot človek
Viktor Ivančić
Devet točk proti raziskovalnemu novinarstvu[1]
Sonja Merljak Zdovc
Novinarska zbornica
Saša Banjanac Lubej
Odgovornost novinarjev v vojni v nekdanji Jugoslaviji – Lustracija, sojenje ali pozaba
Tomaž Klipšteter
(Ne)občutljivost medijev za varstvo zasebnosti
Ranka Ivelja
Pasti »konkretizacije in personalizacije« incesta
William Gore
Nesprejemljivost predlogov za vseevropski sistem urejanja medijske odgovornosti(1)
Daphne Koene
Na Nizozemskem vsak dan bolj cenimo dobro delovanje tiskovnega sveta(1)
Bojan Dobovšek, Jure Škrbec
Novinarji in korupcija
Sonja Merljak Zdovc
Preiskovalci ali razpihovalci: družbena odgovornost novinarjev, ki poročajo o družinskem nasilju
Matic Munc
Na dnu se srečata sociala in mediji
Dušan Rebolj
Ali je prav, da novinarji volijo?
Gorazd Kovačič
So mediji odločili volitve?
Gorazd Kovačič
Slovenski mediji o Kosovu – skozi prizmo velikih sil
Sonja Merljak Zdovc
ZDA: Za Amy Goodman je naloga novinarjev, da gredo tja, kjer vlada molk
Marta Gregorčič
Morebiti pa
Igor Vobič
Medosebna interaktivnost – redkost v slovenskem spletnem novinarstvu
Eva Vrtačič
Svoboda je suženjstvo
Rok Praprotnik
Resnica o vlogi novinarjev v aferi Patria
Ian Mayes
Samoregulacija informativnih medijev: pot do novega razmerja z bralci
Gojko Bervar
Novinarstvo: kaj je prav in kaj ne
Ian Mayes
Cena zgodbe iz prve roke
Ian Mayes
Senegal: oddaljena katastrofa
Ranka Ivelja
Časopisi zahtevajo transparentnost in odgovorno ravnanje od drugih, kaj pa glede tega naredijo sami?
Taja Kramberger
Afera Dreyfus in tiskani mediji
Tanja Petrović
Spomin, izkušnja in raba jezika: primer Jugoslovanske ljudske armade
Lana Zdravković
Za antihumanizem človekovih pravic ali kdo dopušča dve plati enega sveta
Gojko Bervar
Združevanje ali cepljenje novinarskih moči
Gorazd Kovačič
Zunanjepolitično ali svetovno novinarstvo?
Julija Somrak, Aleš Zobec
Selekcija informativnih vsebin na televizijah
Jože Vogrinc
Ostanek sveta: kolateralna škoda poročevalskih rutin
Boštjan Nedoh
Antiintelektualizem in destrukcija javne razprave v medijih
Simón Tecco
Krivična in nevarna demonizacija novinarjev – Odgovor na članek Marte Gregorčič
Boris Vezjak
»Vroči stol« kot paradigma politično pristranske oddaje
Robert Bobnič
Nezdrava mitologija tv-oddaje Na zdravje!
Iztok Jurančič
Virus politične zarote v medijski diagnozi predsednika vlade Janeza Janše
Janez Polajnar, Marko Zajc
»Brcajo, rohne in škripajo z zobmi«
Aldo Milohnić, Eva Metlikovič
Hvala za trud, toda ostanimo raje pri dejstvih
Nika Nikolič, Danijela Tamše
Vloga medijev pri marginaliziranju avtonomnih družbenih gibanj
Gorazd Kovačič
Janez Markeš – Izstop iz sence
Sonja Zdovc
Nagrada Saharov sudanskemu borcu za človekove pravice
Gorazd Kovačič
Nežmahova rdeča nit
Marta Gregorčič
Izbrisani – Afirmacija revolucionarnih praks na političnem plakatu?
John Pilger
Svoboda pa prihodnjič
Sonja Zdovc
Brezplačniki
Uroš Blatnik
Vloga urednikov v množičnih medijih
Marta Gregorčič
O diktaturi medijev in kontrarevolucionarnih učinkih
Nina Djordjević
Medijske reprezentacije kosovske krize v letu 1999
Jurij Popov
O prostituciji in trgovini z ljudmi površno in senzacionalistično
Renata Šribar
Pornografizacija spolnosti
Mateja Boldin
Vsebine za odrasle, promocija za otroke
Brankica Petković
NMS – Naš mali svet
Kaja Jakopič
Big Brother: proizvodnja resničnosti
Igor Vobič
Je RTS Janeza Ujčiča res medij, najbolj v »javnem interesu«?
Julija Sardelić, Miro Samardžija, Ksenija H. Vidmar
Medijski spektakel o družini Strojan
Dejan Pušenjak
Ko je novinar na oblasti
Lucija Bošnik
Gaspari za guvernerja – Delo vs. Dnevnik
Andrea Kosenjak
Drnovšek in mediji
Renata Šribar
Škodljive vsebine na mobilnih telefonih
Renata Šribar
Zaščita otrok in mladoletnikov v noveli zakona o medijih
Ana Jud
Tabloid Direkt, orožje posameznikov
Sonja Merljak
O samocenzuri, cenzuri in ustrahovanju
Britanski multikulturalizem, samoregulacija in mediji
Vili Einspieler
Ključnega pomena je učinkovitost samoregulacije
Neva Nahtigal
Ni samo regulacija
Lana Zdravković
Medijska slika delavskih demonstracij
Aldo Milohnić, Eva Metlikovič
Narisani izbrisani
Renata Šribar
Oglaševanje časopisa Direkt - Nemoč regulacijskih orodij
Brankica Petković
Bi lahko zdaj ustanovili tiskovni svet v Sloveniji?
Brankica Petković
Raznovrstnost tiskovnih svetov v Evropi
Brankica Petković
Družba se spreminja in z njo tudi meje sprejemljivega v medijih
Ben Wilson
Nuja samoregulacije v finančnem novinarstvu
Gojko Bervar
Svoboda in odgovornost
Renata Šribar
Destruktivno razmerje med feminizmom in mediji
Vlasta Nussdorfer
Kje so meje medijskega poročanja o kaznivih dejanjih?
Maks Kaš
Ponuditi bralcu, kar bo kupil
Sonja Merljak
Ko so novinarji v moralnih dvomih
Kaja Jakopič
Realna televizija kot laboratorijski eksperiment
Majda Hrženjak
»Materinstvo in kariera« kot oglasna priloga
Tanja Taštanoska
Pravica do imena, do jezika in do medija
Iztok Šori
Medijska percepcija smrti Olene Popik
Boštjan Nedoh
Neoliberalizem kot izhodišče medijskega diskurza o delu
Tomaž Dimic
Ali lahko kupiš prispevek v elektronskem mediju posebnega pomena?
Saša Banjanac Lubej
Dopisniki kot bojevniki za nove slovenske trge
Sanja Prelević
O Črni gori črno …
Sonja Merljak
Mediji in travmatični dogodki
Zlatko Skrbiš
Avstralija: Zaliv Guantanamo in politika avstralske pripadnosti1
Nika Susman
Francija: Kako nadaljevati poročanje iz Iraka?
Branka Bezjak, Matija Stepišnik
Tiranija "radovednosti"
Matija Stepišnik
Kaj sploh lahko štejemo za novinarstvo?
Jernej Rovšek
Nihalo se je od svobode izražanja obrnilo v prid varstvu zasebnosti
Renata Šribar
Simobilove prsi in Severinin video
Janez Tekavc
Odškodninska odgovornost novinarja
Primož Krašovec
Zakaj so mediji nujno nevtralni in kaj je s tem narobe?
Gojko Bervar
Kdaj varuh poklicne etike na slovenski javni radioteleviziji?
Sonja Merljak
Časopisni ombudsmani – da se sliši glas bralcev
Sabina Žakelj
Samoregulacija oglaševanja
Nina Nagode
Prikrito oglaševanje v slovenskem tisku
Maks Kaš
Proizvodnja javnega jezika – Mi o Romih
Primož Krašovec
Mediji, propaganda, manipulacija, zarota
Brankica Petković
Medijski linč – Domnevni posiljevalec osumljen, obtožen in obsojen
Urška Mlinarič
O silhueti džamije in trpljenju Slovencev
Gorazd Kovačič
Izbrisani prikazani kot problem, ne kot oškodovanci
Lea Širok
Medijska slika odstopa italijanskega poslanca v slovenskem parlamentu
Matej Kovačič
Zmago Jelinčič na RGL
Sandra Bašić-Hrvatin
Delo in izbrisani: kdo »zlorablja« medijski prostor?
Vladislav Stres
Preverjeno prevaran
Jaka Repanšek
Kraja avtorskih del: avtorji lajajo, karavana gre dalje
Gojko Bervar
Velika Britanija: Prenova pritožne komisije za tisk?
Gojko Bervar
V zapor zaradi klevete?
Gojko Bervar
Mediji vzbudijo strah, politiki zahtevajo višje kazni
Rok Kajzer
Klevetanje in praksa Novinarskega častnega razsodišča
Neva Nahtigal
»Obrekovalci« pred Evropskim sodiščem
Marta Gregorčič
Medi(k)alije o Živem ščitu
Alenka Kotnik
Poročanje o Iraku: "Naši lepo napredujejo"
Matevž Krivic
Mediji o izbrisanih
Tonči Kuzmanić
Potrošniška ali kapitalska suverenost
Mojca Pajnik
Polarizacija prostitucije: biznis ali javna nemorala
Olga Cvetek
Nasilje v medijih - da ne zatiskamo oči
Nikola Janović
Balkan v podobi
Simona Bandur
Mit o Balkanu v poročilih o umoru Đinđića
Barbara Bizjak
Antiintelektualizem v prispevkih o kulturi
Neva Nahtigal
Pravila brez nadzora
Sonja Merljak
Interni etični kodeksi v medijih
Neva Nahtigal
Sistemi medijske odgovornosti v Sloveniji
Claude-Jean Bertrand
Odličen kodeks, toda …
Claude-Jean Bertrand
Pregled sistemov medijske odgovornosti
Gojko Bervar
Novinarska etika v arabskih državah: tako daleč, a tako znano
Dušan Rebolj
Nianse nasilja: ulovimo in ubijmo Billyja Raya Cyrusa!
Suzana Žilič-Fišer
Urad za komunikacije – nov medijski regulator v Veliki Britaniji
Urša Chitrakar
Ko javna osebnost laže
Saša Bojc
Koregulacija medijev v Evropi – naslednja epizoda Velikega brata iz EU?
Neva Nahtigal
Ombudsmani, največji samotarji z najvišjimi cilji
Novi kodeks slovenskih novinarjev
Peter Jančič
Kako je nastal novi kodeks novinarske etike?
Marko Milosavljević
Zakaj je dobro, da je ukinjena avtorizacija intervjuja
Peter Frankl
Ples ene pomladi?
Boris Vezjak
Primer Petek: simptom zloma medijske avtonomije
Brankica Petković
Kaj smejo početi novinarji?
Gojko Bervar
So-regulacija na pohodu?
Brankica Petković
Kdo se noče pogovarjati o tiskovnem svetu?
Lucija Bošnik
Po čem sta Zahović in Katanec?
Renata Šribar
Nezgode s spolom
Mojca Pajnik
Kaj je ekstra v oddaji Ekstra magazin?
Dragan Petrovec
Poročanje o spolnih zlorabah
Barbara Šurk
Sovražijo novinarje
Aldo Milohnić
Oglaševalska pornografija na Kanalu A in POP TV
Karina Cunder
Delo po novem restriktivno pri oglaševanju vročih linij
Petra Šubic
Pritisk Porsche Slovenija na Delo
Nika Deu
Spoštujemo zakonodajo
Igor Ž. Žagar
Pet minut za (novinarski) suspenz
Gojko Bervar
Kako deluje nemški tiskovni svet?
Grega Repovž
Iskanje lastne pasti
Matthew A. Killmeier
Mobiliziranje ameriške javnosti
Sonja Merljak
Si Američan ali novinar
Zoran Kanduč
Srhljiva ideološka sporočila vojne proti terorizmu
Rastko Močnik
Posredna propaganda
Saša Bojc
Pri Fairu se sprašujejo, kaj sploh je terorizem
Rok Kajzer
Kakovostno, hitro, cenejše
Brankica Petković
Pobuda za ustanovitev tiskovnega sveta v Sloveniji
Borut Bernik Bogataj
Novinarji ne poznajo svojih pravic
Branko Maksimovič
Vrste znanih novinarjev ni v DNS
Gojko Bervar
Kdo je izgubil ugled – društvo ali novinarji?
Grega Repovž
Profesionalizacija je nujna
Roman Kuhar
Tabloidna metaforika v črni kroniki Dela – Drugič
Barbara Bizjak, Barbara Kelbl, Alenka Veler
Modeli tiskovnih svetov
Gojko Bervar
Kdaj bomo ustanovili medijski svet v Sloveniji?
Branko Čakarmiš
Samoregulativni korak slovenskih televizij
Cene Grčar
Beseda velja
Barbara Bizjak
So novinarji podkupljivi?
Špela Šipek
Skaggsova »lekcija« za novinarje
Jaka Repanšek
Svoboda tiska in pošteno sojenje
Janez Tekavc
Medijsko sojenje
Vlado Miheljak
Zloraba v »piarovske« namene
Suzana Tratnik
Kot da prvič slišijo za pravice homoseksualcev
Branko Maksimovič
Ustreznejši bi bil medijski svet
Zoran Medved
Najprej ustanovimo varuha medijskih pravic
Rajko Gerič
Kdo potrebuje tiskovni svet - mediji ali javnost?
Matea Verhovčak
Vprašalnik o tiskovnem svetu
Matevž Krivic
Lastniški poseg v uredniško politiko?
Simona Zatler
Uredniška neodvisnost in ugovor vesti
Mojca Lorenčič
Novinarji pa, kot da so izgubili spomin
Nikolai Jeffs
Podoba Afrike v slovenskih medijih
Lord Wakeham
Globalni novinarski kodeks? Ne, hvala.
Zoran Medved
Nova pravila igre
Uroš Lipušček
Naj to postane notranja ustava
Rosvita Pesek
Strožja pravila za javno RTV
Matevž Krivic
Kdo bo bdel nad uresničevanjem kodeksa?
Sandra Bašić-Hrvatin
Pritožna komisija za tisk - Ljudem služi hitro in brez stroškov
Sandra Bašić-Hrvatin
Vladavina številk
Mojca Pajnik
Boj za vernike tudi z mediji
Jana Nadoh
Posilstvo v dokumentarni drami
Zoran Kanduč
Dramatizacija nasilja na televiziji
Roger Blum
Kdo naj bi nadzoroval medije?
Zoran Medved
Na razpotju
Diana Zajec
Za odličnost v novinarstvu
Ana-Marija Bosak
Zaščititi novinarstvo ali novinarje?
Mojca Širok
Medijske selitve
Boris Čibej
Prihodnost neke iluzije
Marjeta Doupona Horvat
Nedoslednost pri pisanju o Kosovu
Proti evropskem novinarskem kodeksu
Gojko Bervar
Komu koristi samoregulacija?
Sandra Bašić-Hrvatin
Novinarsko častno razsodišče v Sloveniji
Lord Wakeham
Svoboden tisk je odgovoren tisk
V službi javnosti - zaščita ranljivih
Robert Warren
Naše vodilo je resnica
Brian McArthur
Kodeks je del novinarske pogodbe o delu
Par-Arne Jigenius
Ne obstaja en sam evropski model
Alan Chastagnol
Želimo dekriminalizirati tisk v Franciji
Frank Cullen
Zastareli irski zakoni
Licence za novinarje
Lutz Tillmanns
Uspešnost samoregulacije v Nemčiji
Ronald Koven
Svetovna komisija za svobodo tiska
Posvet o samoregulaciji v Saarbrücknu
Borut Mehle
Konkurenčna klavzula po slovensko
Borut Cajnko
Pravila novinarjevega delovanja
Gašper Lubej
Naj bi, menda, govori se...
Polona Križnar
»Pa še kaj lepega o meni zapiši.«
Sonja Merljak
Neupravičene in odvečne zahteve
Tonči Kuzmanić
Holmec: zmaga slovenskih timokratov
Gregor Fras
Riba, imenovana Zofa
Darja Zaviršek
Benettonova telesa
Sandra Bašić-Hrvatin
Trideset let pozneje
Mojca Lorenčič
Mediji o spolnem zlorabljanju
Saša Banjanac Lubej
Zaupniki, strokovnjaki ali preusmerjevalci klicev?
Edo Pajk
Fotoblamaža
Sandra Bašić-Hrvatin
Višja matematika novinarske korektnosti
Sandra Bašić-Hrvatin
Primer Jonesboro
Suzana Žilič-Fišer
Zakaj potrebujemo nadzornika medijskih vsebin
Edo Pajk
»Poroča neki Otto Grum iz Prištine«
Katja Bašič
Ko mediji obmolknejo
Vito Flaker
Duševna bolezen kot novinarska raca
Saš Jovanovski
Razlike so bile v poudarkih
Edo Pajk
Sumljivi državljani
Goran Ivanović
Zgaga nikogaršnja zmaga
Zavezujem se...
Aidan White
Novinarji so del družbe
Branko Podobnik
Boj za zaupanje bralcev
Edicija MediaWatch
Brankica Petković, Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić, Iztok Jurančič, Marko Prpič, Roman Kuhar
Mediji za državljane
Roman Kuhar
Medijske podobe homoseksualnosti
Dragan Petrovec
Mediji in nasilje
Gojko Bervar
Svoboda neodgovornosti
Matevž Krivic, Simona Zatler
Svoboda tiska in pravice posameznika
Novinarski večeri
21.11.2005
David Brindle, Ervin Hladnik-Milharčič, Stephen Whittle, Mojca Menart
Vloga medijev v večkulturni družbi
04.03.2004
Peter Preston, Darijan Košir
Kaj dela odgovorni urednik?
22.10.2003
Ilinka Todorovski, Aleksander Stanković, Bruno Lopandić
Hrvaška in Slovenija v medijskem ogledalu
05.12.2002
Serge Halimi, Rastko Močnik
Novinarji – čigavi psi čuvaji?
04.09.2000
Gojko Bervar, Claude-Jean Bertrand, Roger Blum
Samoregulacija - up ali pokora sodobnega novinarstva
24.09.1998
Paul Johnson, Darijan Košir
Kaj je novica dneva?
08.05.1998
Joey Skaggs
Kako naplahtati novinarje? Drugič.
24.03.1998
Velimir Veka Ilić, Igor E. Bergant
Šport. Kaj so ti storili!
04.12.1997
Rick Thompson
Nasilje v medijih
25.04.1997
Joey Skaggs
Kako naplahtati novinarje
Omizja
22.04.2008
Zdenka Čebašek Travnik, Uroš Slak, Alma M. Sedlar, Elizabeta Zorman, Zoran Pavlovič, Liana Kalčina, Brankica Petković, Kristina Plavšak Krajnc
Omizje: Poročanje medijev o otrocih
12.10.2006
Brankica Petković, Marko Prpič, Rajko Gerič, Darja Zgonc, Jože Vogrinc, Tomaž Perovič, Roman Kuhar, Jani Sever, Ahmed Pašić, Mitja Blažič, Ksenija H. Vidmar, Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić, Iztok Jurančič, Lou Lichtenberg, Granville Williams, Božo Zorko, Branko Grims, Rina Klinar
Mediji za državljane
02.02.2006
Boris Bergant, Vili Einspieler, Ranka Ivelja, Neva Nahtigal, Admir Baltić
Mediji, samoregulacija in multikulturalizem
18.09.2003
Suzana Tratnik, Tatjana Pirc, Katarina Stojanović, Jani Sever, Gorazd Suhadolnik, Miha Lobnik, Marko Milosavljević, Roman Kuhar
Mediji in homoseksualnost
15.05.2003
Ivan Pal, Sandra Bašić-Hrvatin, Marjan Bauer, Uroš Šoštarič, Tomaž Perovič, Vlado Miheljak
Nasilje, pornografija, mediji in poklicna etika
25.11.2002
Aidan White, Ian Mayes, Grega Repovž, Peter Jančič, Gojko Bervar
Samoregulacija in odgovornost medijev