Omizje, ki je v soorganizaciji Mirovnega inštituta, Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije potekalo v Cankarjevem domu v Ljubljani 15. marca 2004 (Klub CD), je vodila Sandra B. Hrvatin.

So v medijskih hišah v Sloveniji kapitalska razmerja, tržna tekma in komercialni interesi prispevali k upadanju socialne varnosti in profesionalne avtonomije novinarjev in urednikov? Ali se in kako izvajajo pritiski nad uredniki in novinarji? Ali se spoštujejo zakoni in kolektivna pogodba? Kakšen je vpliv države na razmere v medijski industriji, še posebej spričo dejstva, da je država preko skladov in bank med večjimi medijskim lastniki? Kdo je v verigi država-lastniki-uprave-uredništva-novinarji-javnost najšibkejši člen, kdo je kriv, da so razmere v novinarstvu kritične? Zakaj v medijih v Sloveniji dela veliko število honorarnih novinarjev brez urejenega socialnega statusa, brez pogodb in zavarovanja? So redno zaposleni novinarji bolj varni? Zakaj v nekaterih medijskih hišah delovanje sindikata ni zaželeno? Kaj in kdo narekuje stranpoti novinarstva, kot je PR novinarstvo? Koliko so (ne)močni novinarji in kaj ostane javnosti – bralcem, poslušalcem, gledalcem?

O teh vprašanjih so razpravljali udeleženci omizja, za katerega smo pripravili gradivo s podatki o lastništvu medijev, zaposlovanju in plačah novinarjev in rezultatih ankete o položaju samostojnih novinarjev. Predvajali smo prispevka s pregledom dogajanj na medijskem področju v zadnjem letu in orisom razmer v lokalnih medijih.