O manjšinskih medijih v Sloveniji se je voditeljica novinarskih večerov Ksenija Horvat pogovarjala s sogovorniki dr. Brigitto Busch, Antoniom Roccom, dr. Lajosm Bencetom in dr. Ilijo Dimitrievskim. V debati so se dotaknili naslednjih tem: Katere manjšinske medije sploh imamo v Sloveniji? Kdo jih financira? Kako so manjšine zastopane v programih javne RTV in kako v drugih osrednjih (javnih in zasebnih) medijih? Kako država ureja in skrbi za to področje? Koliko sredstev namenja manjšinskim medijem? Kako mediji poročajo o manjšinah in njihovih zahtevah? Kaj pokaže primerjava manjšinskega medijskega življenja v Sloveniji in v Avstriji?

Dr. Brigitta Busch, raziskovalka in aktivistka. Vodi celovški Center za medkulturne študije. Tema njene doktorske disertacije so bili manjšinski mediji v Avstriji. Med leti 1992 in 1999 je bila svetovalka Sveta Evrope za manjšinska vprašanja, še prej pa svetovalka Direktorata za človekove pravice pri Svetu Evrope. O manjšinski tematiki je napisala vrsto knjig in člankov, med drugimi O Slovenskem jeziku in izobraževanju v Avstriji.

Antonio Rocco, junija 2003 je bil že tretjič imenovan za Direktorja RTV programov za italijansko narodno skupnost RTV Slovenija. Pred tem je bil odgovorni urednik programa v italijanščini Radia Koper-Capodistria. Med javnimi funkcijami je bil predsednik Samoupravne skupnosti italijanske narodnosti v Kopru, podpredsednik Obalne Samoupravne skupnosti italijanske narodnosti.

Dr. Lajos Bence, od 1993 glavni urednik tednika Nepujsag (v slovenščini Ljudski list), od 1997 pa vodi tudi zavod, pri katerem je bil list ustanovljen, torej Zavod za informativno dejavnost madžarske narodnosti. Bence je sicer študiral hungaristiko na Filozofski fakulteti v Budimpesti, nato učil madžarščino v prekmurskih srednjih šolah, leta 1994 pa je doktoriral iz novejše madžarske zamejske književnosti.

Dr. Ilija Dimitrievski, predsednik Koordinacijske skupine za vsebinsko opredelitev kolektivnih pravic narodnosti v Sloveniji. Od leta 2003 sodeluje pri skupni pobudi društev narodov nekdanje SFRJ za izboljšanje dialoga z oblastjo in političnimi strankami v RS. Dimitrievski je študiral in doktoriral v Ljubljani, na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo. Že leta je dejaven v makedonskih kulturnih društvih.