N O V O S T I
O   M E D I A W A T C H
R E V I J A   M E D I J S K A   P R E Ž A
o   r e v i j i
s e z n a m
junij 2013
december 2012
junij 2012
december 2011
maj 2011
december 2010
maj 2010
december 2009
uvodnik
medijska politika
medijska industrija
raziskovalno novinarstvo
medijsko pravo
medijske reprezentacije
medijska etika
zaščita otrok
splet
kliping
novinarji
mediji in življenjski slog
iz zgodovine medijev
združene države amerike
recenzije in prikazi
ekskrementi
fotografija
maj 2009
december 2008
maj 2008
december 2007
maj 2007
december 2006
maj 2006
november 2005
maj 2005
november 2004
marec / april 2004
oktober 2003
marec 2003
december 2002
poletje 2002
zima 2002
poletje / jesen 2001
pomlad 2001
zima 2001
poletje-jesen 2000
pomlad 2000
jesen 1999 / zima 2000
poletje 1999
pomlad 1999
zima 1999
poletje 1998
pomlad 1998
zima 1998
u r e d n i š t v o
E D I C I J A   M E D I A W A T C H
S P R E M L J A N J E   N E S T R P N O S T I
N O V I N A R S K I   V E Č E R I
O M I Z J A
M E D I J S K O   S O D E L O V A N J E
T E M E
A V T O R J I
P O V E Z A V E

Jasna Babić
Slovenske glasbene revije
Čeprav Muska pokriva popularne in nekonvencionalne glasbene prakse, se izogiba populistični in ceneni komercializaciji ter glasbeno osvešča bralce, pa je šele RSQ naredila direkten, če ne že radikalen korak v definiranju slovenske glasbene scene – da na novo definira dojemanje alternative in mainstreama v slovenski glasbi.
V slovenskem prostoru težko govorimo o kontinuiteti medijev, ki bi celovito pokrivala novosti in dogajanje v glasbeni kulturi. Nekdaj kultna Sobotna noč, ki je v svoji zadnji različici omogočala podobno kot danes radijska oddaja Izštekani na Valu 202 celovito predstavitev glasbenega repertoarja izbrane slovenske glasbene skupine, ter nekoliko bolj razgibana studijska Roka roka, že dolgo ležita v arhivih RTVS. Pozneje sta se jima na polici pridružili še Aritmija, glasbeni novičnik, ki se je iz studia podal na teren in predstavljal glasbene skupine, različne glasbene projekte in dogodke ter glasbeno produkcijo na splošno, in nekoliko mlajša Ferkvenca, studijski podaljšek Aritmije, ki se je bolj osredotočil na predstavitve skupin. Sledili so še manjši poskusi, na koncu pa so se televizijske glasbene novice in predstavitve razpršile v sklope različnih oddaj od Ars360 do mladinskih kot sta Dolgcajt ali Tranzistor.

Nekoliko boljše je na področju glasbene periodike, čeprav je še vedno ne moremo primerjati z glasbenimi visokonakladniki Q, NME, Billboard ipd. V Sloveniji je večina poročanja o glasbenem dogajanju in izvajalcih prepuščena rumenemu tisku in televizijskim vodičem, ki objavljajo krajše članke ali intervjuje, ki pa so običajno bolj razvedrilnega kot informativnega značaja. Vsaj kar se števila tiče, tako lahko govorimo o štirih glasbenih revijah – Muska, RSQ, slovenski Bravo ter Metal Planet. Zametke sodobnih glasbenih vsebin je ponujala Dnevnikova priloga Antena in najstniška Frka, bolj informirani poznavalci pa še pomnijo kratka obdobja izhajanja revij Dee Jay, Stage in Dr. Musik. Tiskanim medijem so v podporo še nekateri spletni novičniki (RockVibe, Rockonnet ipd.) ter glasbeni portali (StormInside, UnderMuza ipd.), vsi skupaj pa tvorijo razpršeno celoto glasbenih informacij.

V razmerju do glasbe in glasbenih kultur obstajajo tri vrste medijev (Thornton, 2005): nacionalni množični mediji (tabloidi), pomagajo tako pri razvoju (mladinskih) glasbenih gibanj, kot jih sprevračajo, lokalni mikro mediji (letaki, plakati, mailing liste), s katerimi organizatorji klubskih dogodkov združujejo množico poslušalcev, in tretji, nišni mediji, kamor spadajo glasbene revije, ki konstruirajo glasbene kulture in jih dokumentirajo. Potrošniške glasbene revije operirajo znotraj glasbene kulture – kategorizirajo družbene skupine in glasbene zvoke, posamično navajajo in podajo oznako vsakemu novemu kulturnemu elementu. Podpirajo različne glasbene scene in pri tem ohranjajo kritično distanco potrebno za ohranjanje kulturnega razlikovanja. Nadalje podajajo definicije nejasnim kulturnim oblikam, združujejo in ovrednotijo materiale, ki postanejo nove kulturne homologije. Tako glasbeni mediji glasbene kulture ne samo obravnavajo, temveč sodelujejo pri njeni konstrukciji.

V slovenskem prostoru trenutno operirata z širokim in raznolikim spektrom glasbe dve reviji, in sicer Muska in RSQ Bichass Rock'n'roll Magazine[1] Čeprav imata v osnovi isto vsebinsko usmeritev, se reviji vseeno razlikujeta tako po vizualni podobi, vsebinski členjenosti, po načinu, kako prezentirata vsebine, kaj definirata kot svoje poslanstvo, kot po načinu financiranja in distribucije. Po stažu obstoja je Muska, naslednica revije Glasbena mladina, vsekakor neprekosljiva; izhaja namreč že 40 let, najprej kot mesečnik, a ker so bili stroški za izdajatelja, neprofitno društvo Zveze Glasbene mladine Slovenije, previsoki, se kasneje na prodajnih policah pojavlja na dva meseca. Maja 2007 se ji pridruži RSQ, ki najprej obstaja kot spletna glasbena revija, ob počastitvi prve obletnice obstoja pa dobi še tiskano obliko, ki izhaja enkrat na mesec. Pojav nove tiskane glasbene revije so navdušeno sprejeli tako glasbeni ljubitelji, (glasbeni) novinarji/kritiki kot glasbeni organizatorji, predvsem zaradi (obljubljene) svežine, ki naj bi jo vnesla na področju pokrivanja glasbe, atraktivne podobe, obljube po novih pristopih do glasbe ter kombinacije izdajanja publikacije, priloženih promocijskih CD-ploščkov bolj ali manj uveljavljenih slovenskih glasbenih skupin ter organizacije promocijskih koncertnih dogodkov. In kaj je pravzaprav prinesla revija RSQ, kaj je tako novega in drznega, tako bichass, da je s svojim prihodom zasenčila dolgoletno Musko?

Živeti in brati rock'n'roll
Snovalci revije RSQ so si za zgled postavili priznane mednarodne glasbene revije, njihovo vizualno podobo in vsebinski koncept. Čeprav je njihova želja, kot je zapisano v uvodniku prve številke, ustvariti predvsem »revijo za zvočne zanesenjake«, za katero upajo, »da bo potešila vaše [bralčeve] rockovske potrebe in vam [jim] nudila lične žanrske šopke kvalitetnega muziciranja«, so poleg tekstovnega materiala veliko pozornost namenili tudi zunanjemu videzu revije. RSQ je vsekakor oblikovno privlačen, revija je tiskana na kvalitetnem barvnem papirju, ima dodelan design, podkrepljen s številnim kvalitetnim slikovnim materialom, ki včasih zavzame tudi celo stran. Na naslovnicah (razen prve in zadnje izjemoma spletne številke) so se zvrstile številne predvsem slovenske glasbene skupine, s katerimi je narejen ali osrednji intervju ali predstavitev celotne diskografije, ali pa je reviji priložen cede izvajalca z naslovnice. Muska je na tem področju vsekakor bolj skromna, razen barvne naslovnice, kjer prevladujejo portretne fotografije različnih glasbenikov, je notranjost večinoma črno-bela, besedilo pa vsekakor prednjači pred fotografijo. A četudi je vizualna estetika prodajnega artikla eno od zlatih pravil sodobnega trženja, kvalitetno revijo najbolj zaznamuje njena vsebina in na način, kako je podana.

V slovenskem prostoru se še vedno lovimo ob že mnogokrat prežvečenih konceptih razumevanja mainstreama, alternative in undergrounda. Dolgoletno postavljene ločnice, v katere se premetava različne glasbene izvajalce in žanre, določajo ne samo izredno omejen prostor ali pa velikokrat napačno označevanje in grupiranje, temveč puščajo zunaj teh okvirjev množico sodobne glasbene produkcije. V mainstream se ponavadi uvršča pop-evke in pop-evkarje, nekoliko bolj težkozvočne a še vedno sprejemljive rock skupine, kot je Pop Design ter pevce narodno-zabavne glasbe, katerih melodije so primerne za najširši krog večinoma nezahtevnega poslušalstva. V alternativo, širok in v tem pogledu nadvse hvaležen pojem, se nato vrže vse drugo, od rokerskih Big Foot Mama, Elvis Jackson, pankerskih Pankrtov in mnoge druge, hip hop reperjev Zlatka, Klemna Klemna ipd. do etno jazzy Katalene in še množice glasbenih izvajalcev, ki ustvarjajo ne-pop (ali pač nekoliko drugačen pop) ali kombinirajo različne glasbene zvrsti. Kaj potem spada v underground? Jazz imprvizacija, težkozvočje od punka do metala, elektronska glasba ali kar je najbolj pogosto, raznovrstje sodobnih glasbenih hibridov, mešanica vsega?

Ravno to je osrednja naloga, srčika koncepta revije RSQ. Čeprav Muska pokriva popularne in nekonvencionalne glasbene prakse, se izogiba populistični in ceneni komercializaciji ter glasbeno osvešča bralce, pa je šele RSQ naredila direkten, če ne že radikalen korak v definiranju slovenske glasbene scene – da na novo definira dojemanje alternative in mainstreama v slovenski glasbi. Ne gre za izrinjanje zabavne popularne glasbe iz mainstreama, temveč za pridružitev drugih od popa razlikujočih se glasbenih žanrov; glasbeni mainstream zaznamuje predvsem tisto popularno in tržno in kaj drugega, kot so to glasbeni izvajalci, ki spadajo v zgoraj omenjeno alternativo. Tako se v alternativi lahko zasluženo zvrstijo vse tiste nekonvencionalne glasbene prakse, ki nikoli ne bodo »tržne«, a ustvarjajo vrhunsko glasbo na svojem področju, in ki nikoli ne bodo imele množične publike ter polnile velike koncertne dvorane in druge institucionalne centre kulture, a imajo toliko bolj privržen krog poslušalcev v manjših intimnejših klubskih prostorih. Šele ko se prerazporedijo glasbena razmerja znotraj teh dveh označevalcev, lahko spet govorimo tudi o undergroundu, če ta v slovenskem prostoru sploh obstaja.

Namreč, četudi »podzemno« ne vsebuje politične konotacije, se mu pripisuje kulturni radikalizem. Pojem »podzemno« je izraz, s katerim člani določene (ne)glasbene kulture označujejo tisto subkulturno, avtentično; deluje strogo po načelu DIY (naredi sam)[2] in je v nasprotju z množično produkcijo in potrošnjo. »Bolj kot karkoli drugega, se podzemno definira v nasprotju z množičnimi mediji. Njihov največji nasprotnik ni zakon, ki bi jih lahko zatrl, temveč mediji, ki konstantno grozijo, da bodo odkrili njihovo znanje drugim.« (Thornton 2005, 384) »Podzemno« je nejasen konstrukt; lahko se nanaša na prostor, stil ali etos, vsebuje glasbeni (in modni) sistem, ki je zelo relativen; vse je odvisno od pozicije, konteksta in časovnosti. »Podzemni« subkulturni kapitali (Thornton, 2005) vsebujejo kategorijo minljivosti, a hkrati omogočajo vzdrževanje določenega statusa, kot nekakšne prednosti in tega, kar je »in«. Od tu tudi pomembnost medijev, vsaj so le-ti glavni razširjevalci teh minljivih kapitalov. Subkulturni kapitali namreč niso samo še ene simbolične dobrine ali indikatorji razlikovanja, temveč so serija institucionalnih mrež nujnih za kreacijo, klasifikacijo in distribucijo določenega kulturnega znanja.

Underground v Sloveniji zelo hitro trči ob problem majhnosti fizičnega prostora. Če obstaja, se zadržuje v zelo omejenem, intimnem območju zasebnih sob, garaž ali lokalnih prostorih druženja. Takoj ko prestopi skozi vrata klubovja, pa četudi sta to Metelkova ali Rog (ki sta ne glede na status ene od najbolj obiskanih javnih prostorov v Ljubljani in širše) ter lokalnih mladinskih centrov, se meja med podzemnim in alternativo zabriše, obstanejo pa le tisti, ki so najbolj vztrajni in katere čeprav številčno manjša publika, v nadaljevanju pa glasbeni novinarji/kritiki in glasbeni promotorji, priznajo za kvalitetne in prodorne v svojem žanru. Sodobne glasbene (sub)kulture SO vpete v marketing lastnih identitet, saj obstaja mnogo (sub)kulturno povezanih praks, ki so hkrati eden od gonilnih motorjev novih medijev, mode in kulturne industrije.

Če bi tako prevrednoteni koncepti sploh kdaj dosegli in prebili ignoranco programskega sveta nacionalne televizije, obstaja upanje, da se bodo na televizijske zaslone vrnile ali pa pojavile nove Sobotne noči in Aritmije. Podobno velja za komercialne televizijske postaje, ki trenutno dokaj nekritično ali pa sploh ne oblikujejo razne glasbeno-razvedrilne oddaje in predstavitve glasbenih lestvic. In posledično glasbene revije ne bodo razumljene kot neko skorajda obskurno čtivo, temveč kot enakovredni nosilci, spremljevalci in soustvarjalci domače in tuje glasbene scene. To pa RSQ že počne. Ker RSQ je po trenutnem razumevanju alternativna glasbena revija, ki deluje (in čaka) na prepoznanje tega, kar sama že ve – da je v resnici mainstream glasbena publikacija, ekvivalent MTV (predvsem MTV2), ki pokriva domači glasbeni prostor v razmerju pokritosti svetovne glasbene scene s strani tujih glasbenih revij.

Pisati in obstati
Obstajata dva razloga, zakaj se potrošniške revije zanimajo za glasbene kulture: prvi razlog je, da veliko ljudi, ki pišejo, urejajo ali fotografirajo za te revije, izhaja iz različnih glasbenih kultur in želijo ohranjati vez z nekdanjo pripadnostjo. Pri tem gre za neke vrste bratstvo interesa med uredništvom in bralci, saj delijo skupne kulturne kapitalne investicije. Drugi razlog pa je potreba po oblikovanju ciljne publike in njeno ohranjanje. To kratko malo pomeni slediti novostim znotraj posameznih glasbenih kultur, hkrati pa biti pozoren na oblikovanje novih, da bi revija bila čim bolj privlačna za čim več bralcev in pritegnila čim več interesnih skupin.

Okoli obeh revij, Muske in RSQ, sta nastali dve dokaj različni skupini glasbenih novinarjev/kritikov. Jedro uredništva Muske tvorijo glasbeni poznavalci, ki imajo za seboj dolgoletne izkušnje na različnih področjih glasbenega delovanja in ustvarjanja, med njimi so organizatorji odmevnejših glasbenih festivalov in dogodkov, mnogi imajo izkušnje z delom na Radiu Študent ter se gibljejo v sferah publicistike in teorije. Pri RSQ se pri nekaterih čuti vpliv dela na televiziji, sicer pa je večina piscev mladih glasbenih navdušencev, ki verjetno izkušnje iz prakse šele dobivajo ali jih šele bodo dobili. Izpostavljati pisno strukturo deluje na prvi pogled malce pavšalno, pa vendar odraža način podajanja glasbenih in drugih vsebin oziroma željo, na kakšen način naj bi bile podane. Nedvomno si obe reviji prizadevata k podajanju informativne, aktualne in bolj ali manj žanrsko raznolike vsebine. A poleg informativnega Musko zaznamuje tudi izobraževalni značaj. Muska ni samo poročevalka, vsebuje bogate tekste podkrepljene z avtorjevo kritično refleksijo, objavlja teme, vezane na vsa glasbena področja (film, ples), objavlja na glasbo vezano teorijo, neguje glasbena kulturna izročila ipd., medtem ko v stremljenju k zajetju čim širšega kroga bralcev RSQ skuša podajati vsebino čim bolj neobremenjeno in razumljivo, na trenutke malce voajeristično, vsekakor pa »prebavljivo« (digest).

Odločitev pristopa podajanje vsebin je vsekakor vsaj do neke mere povezana z eksistenco revije. Čeprav subvencija, ki jo dobiva Muska, ne pokrije vseh stroškov vezanih na revijo, omogoča vsaj neko varno osnovo, medtem ko je RSQ prepuščena lastni iznajdljivosti. Zato je RSQ tudi tržno veliko bolj agresivna, promovira se prek letakov, skrbi, da je splošno dostopna, organizira glasbene dogodke ob določenih izdajah, bralce/kupce nagradi s ploščki aktualnih domačih skupin, trži oglaševalski prostor ter niha v območju sponzorstva. Tu ni potrebno blamiranje, sklicevati se na iskreno zavezanost glasbenim odkrivanjem je vsekakor viteško, a večina glasbenega tiska, ki hoče obstati (kot tudi televizijskih in radijskih oddaj o glasbi), je odvisna od glasbene industrije ter potrošniškega trga. Finančna injekcija, pa čeprav nezadostna, je omogočala Muski, da se ji do sedaj še ni bilo treba »prodajati« v najbolj grobem pomenu besede, a tudi tu se glede na informacije obetajo spremembe na slabše, kar bo vsekakor vplivalo na nadaljnji obstoj revije. In če RSQ za zdaj še kar spretno vzdržuje ravnotežje v igri kapitalskih razmerij, se lahko zelo hitro začne nagibati k vsebinski prilagodljivosti trga, na eni strani pokrivati dogodke sponzorjev, po drugi strani pa izvajalce, ki zanesljivo pritegnejo bralce ter omogočiti izdaje cedejev že uveljavljenim izvajalcem, torej se podrediti moči financerjev in s tem zgubiti svoj pomen.

Torej …
Tako Muska kot RSQ za zdaj trdno držita svojo pozicijo v slovenskem glasbenem medijskem prostoru. V smislu odžiranja prostora si nikakor nista konkurenčni, saj se glede na vsebinske zasnove prej dopolnjujeta kot prekrivata. Če si Muska dovoli postanke na področju domače in tuje glasbene improvizacije ter folklore in etno glasbe, teoretskih tekstov itd., RSQ v ospredje postavlja svetovno indie rock sceno ter nekoliko bolj predstavlja in podpira domačo glasbeno ustvarjalnost. Gledano širše, Muska doživlja glasbo prek statusa umetnosti ter jo presoja glede na njeno zapletenost, medtem ko RSQ večji poudarek daje na njen učinek ter na občinstvo, ki zagotavlja obstoj glasbe kot umetnosti.

In ne samo, da bi lahko obe reviji skupaj ponudili precejšen vpogled v glasbeno dogajanje v svetu in doma, RSQ bi lahko na primeru Muske ocenil svoj način podajanja tekstov, vnesel mogoče malo več kritične refleksije z uvedbo določenih daljših kolumn (kar v neki meri že počne, a vsekakor premalo) ali avtorskih tekstov, Muska pa bi na primeru RSQ lahko razmislila o določenih novostih na področju vizualne podobe in načinov promoviranja. A da na koncu le ne bo izzvenelo, da ob obstoju teh dveh revij slovenski trg ne potrebuje še kakšne glasbene revije. Materiala je namreč ogromno, predvsem v alternativi, definirani na novo, je ogromno glasbenih praks, ki ju verjetno obstoječi reviji nikoli ne bosta pokrivali. In mogoče bo potrebna še ena, ki bo na novo definirala to področje in ga znala tako začutiti kot predstaviti.

Viri
Thornton, Sarah (2005) The Media Develpment of Subcultures (or the Sensational Story of Acid House), v Popular Culture, ur. Guins, Raiford in Omayra Zaragoza Cruz, London, Thousand Oakes, New Delhi: Sage Publications.
RSQ: www.rsqmag.com, www.myspace.com/rsqmag.
Muska: www.glasbenamladina.si/.


1 Medtem ko je Bravo različica nemške pop najstniške revije, Metal Planet pa je žanrsko specializiran, kot pove že samo poimenovanje revije.
2 Načelo »naredi-sam« (do it yourself – DiY) se nanaša na ideologijo demistifikacije proizvodnega procesa industrijske množične kulture s tem, da promovira lastno produktivnost in iznajdljivost (ustanavljanje majhnih neodvisnih založb, pojav ljubiteljsko narejenih fanzinov in oblačil kot samoproizvodov).

izpis

 S O R O D N E   T E M E

medijski trg

Medijska preža
Janez Polajnar
Medijski skladi nekdaj in zdaj: »Naj se vrne cenzura, ljubša bi nam bila.«
Iztok Jurančič
Bliža se razpad lastniških skupin tiskanih medijev
Sonja Merljak Zdovc
Poslovni modeli in preživetje medijskih hiš
Darja Kocbek
V medijih krizo razlagajo vedno isti ljudje
Blaž Zgaga
Izobčene vrednote
Saša Banjanac Lubej
Z ustanovitvijo medijskih zadrug do delovnih mest po svoji meri
Sandra Bašić-Hrvatin
Slovenija: En korak naprej, dva nazaj*
Zrinjka Peruško
Kaj je bilo narobe z reformami medijev v postsocialistični Evropi?*
Snežana Trpevska
Razdrobljenost trga v jugovzhodni Evropi in degradacija profesionalnega novinarstva*
Jovanka Matić
Novinarji kot gibalo reform medijev*
Tarik Jusić
Bosna in Hercegovina: Med stagnacijo in tranzicijo*
Judit Bayer
Nauki medijskih reform v srednji in vzhodni Evropi: Vsaka družba ima tak medijski sistem, kot si ga zasluži*
Paolo Mancini
Reforme medijev ne nastanejo v praznem prostoru*
Munkhmandakh Myagmar
So novinarji pobudniki in aktivni udeleženci gibanj za reformo medijev?*
Guillermo Mastrini
Napredne vlade in mediji v Južni Ameriki*
Rodrigo Gómez García
Reforme medijev v Latinski Ameriki: med dekomodifikacijo in marketizacijo javnih komunikacijskih politik*
Larbi Chouikha
Mediji v ogledalu »tunizijske pomladi«: reforme, ki jih je težko izpeljati*
Justin Schlosberg
Reforma lastništva medijev v Veliki Britaniji: kako naprej?*
Brankica Petković
Zakaj primerjati reforme medijskih sistemov?
Iztok Jurančič
Fiskalno uničevanje medijskega prostora
Saša Banjanac Lubej
Grški vstop na televizijski trg v Sloveniji: Nafta, ladjedelništvo, šport in mediji
Biljana Žikić
S skuterji do televizije:TV Pink Si – TV3 Pink – TV3 Medias
Igor Vobič
Piano v Sloveniji: malo muzike, malo denarja
Sonja Merljak Zdovc
Ko spletno uredništvo prosjači svoje kolege iz tiska za kosti
Marko Milosavljević, Tanja Kerševan Smokvina
Vpliv digitalizacije na medije v Sloveniji
Tanja Kerševan Smokvina
Spremljanje vpliva digitalizacije na medije v Sloveniji
Boris Vezjak
Politična pristranost medijev in njena imputacija
Lucio Magri
Revolucija na Zahodu*
Goran Lukič
Postaviti se po robu privatizaciji informacij
Uroš Lubej
Vse drugo nam bodo ministri tvitnili
Lana Zdravković
Ali iščete kaj določenega?
Nenad Jelesijević
Biti nekulturen
Marko Milosavljević
Giganti in palčki slovenskih medijev (če krematorijev raje ne omenjamo)
Andrej Pavlišič
Internet hočejo transformirati v še eno lovišče kapitala
Domen Savič
Zapiranje pašnika: spletna cenzura doma in po svetu
Tomaž Gregorc
Onemogočanje avtonomnih digitalnih praks – »trda plat« zgodbe
Aleksandra K. Kovač
Reševanje tradicionalnih medijev: reševanje industrije ali novinarstva?
Alma M. Sedlar
Mehanizmi zatiranja novinarske sindikalne dejavnosti
Mirt Komel
Sektorji ali bojna polja
Nenad Jelesijević
Odhod iz kulture
Sandra Bašić-Hrvatin
Odnos med mediji in politiko je »pokvarjen«
Simona Habič
Slovenija: Nizka ocena integritete medijev
Goran Ivanović
Hrvaška: Mediji kot zavezniki korupcije
Snježana Milivojević
Srbija: Prvo in zadnje poročilo o medijih in korupciji
Lenart J. Kučić
Iskanje čudežne rešitve
Janez Markeš
V čigavem imenu torej?
Grega Repovž
Gibanje 99 odstotkov ima sporočilo tudi za novinarje
Stefano Lusa
Čas tranzicije brez premisleka o novi vlogi novinarstva
Igor Mekina
Društvo novinarjev Slovenije: kaj je za pokazati v zadnjih 20 letih?
Kaja Jakopič
Razvid propadlih medijev
Goran Ivanović
Ali je WAZ izgubil sapo na Balkanu?
Nikolai Jeffs, Andrej Pavlišič
Bistvo radikalne družbene spremembe je redistribucija moči
Andrej Pavlišič, Nikolai Jeffs
Nujnost radikalnih medijev
Andrej Pavlišič
Stavka, droben medijski eksperiment in možnosti novih medijev
Nenad Jelesijević
Medijske ukane levega kapitalo-parlamentarizma
Nenad Jelesijević
Naslovnice Mladine
Sandra Bašić-Hrvatin
Medijska kriza? Udarec nameriti proti koreninam!
Nikolai Jeffs, Andrej Pavlišič
Neprofitno novinarstvo financirati iz javnih virov
Marko Milosavljević
Neprijetne številke
Iztok Jurančič
Medijska podjetja v primežu gospodarskih in političnih tveganj
Sandra Bašić-Hrvatin
Kako je privatizacija medijev omogočila privatizacijo politike
Majda Juvan
Včasih je radijski novinar moral biti tam, kjer se kaj dogaja
Igor Vobič
Konec odprtega spleta tudi v slovenskem novinarstvu?
Gorazd Kovačič
Polom reforme medijske zakonodaje
Lenart J. Kučić
Jezdeci medijske apokalipse
Marko Milosavljević
Ali zagotoviti sistemsko pomoč časopisom v času krize? [1]
Sandra Bašić-Hrvatin
Kriza časopisne industrije je posledica napačnih odločitev lastnikov
Brankica Petković
Prispevek k razpravi o novinarstvu
Sandra Bašić-Hrvatin
Kako rešiti medije?
Igor Bijuklič
Mediji v pospeševanju – Paul Virilio in totalitarnost medijske infrastrukture
Gorazd Kovačič
Štrajk v treh slikah
Jasna Babić
Slovenske glasbene revije
Iztok Jurančič
Kanarčki v rudniku demokracije
Gordan Malić
Hrvaška: Sodni dan neodvisnega časopisnega založništva
Luka Osolnik
Pristop pa tak!
Lucija Petavs
Delo so premagali »kšeftarsko-politični« interesi
Jožica Dorniž
Lokalne novice bodo ljudi vedno zanimale
Gojko Bervar
Veliki mediji so zdavnaj izgubili dušo
Zoran Medved
Poslovni model za lokalne medije: poroka z razlogom
Igor Vobič
Konvergenca v novinarstvu: integracija uredništev v časopisnih hišah Delo in Žurnal
Nikola Janović
Od spektakla do odgovornosti: hrbtna stran oglaševanja
Lana Zdravković
Je bolj škodljiva pornografija ali oglaševanje?
Anuška Delić
Ali lahko kriza stimulira odgovornost medijev?
Sandra Bašić-Hrvatin
Mediji, ponižani v obrt
Boris Čibej
Združene države Amerike: Kako so propadli časopisi
Jože Vogrinc
Spremenimo informativne medije v javna glasila!(1)
Gorazd Kovačič, Lenart J. Kučić
Kriza kot priložnost za revizijo medijskega sistema
Peter Frankl
Mediji v Sloveniji niso opravili nadzora nad »neoliberalnim« dogajanjem
Boštjan Nedoh
Medijska reprezentacija delovnega ljudstva
Marko Zajc, Janez Polajnar
»Za mastne dohodke lastne«
Gojko Bervar
Nevarnost sistemske korupcije
Sanja Prelević
Fikser – desna roka tujemu novinarju
Ferenc Horváth
Perspektive časopisa madžarske manjšine v Sloveniji
Saša Panić
Na silo izgnani s tako imenovanega medijskega trga
Boštjan Nedoh
Antiintelektualizem in destrukcija javne razprave v medijih
Marko Prpič
Raba medijev med študenti[1]
Nika Susman
Francija: Mediji na Sarko(1) pogon. Konec neodvisnega novinarstva?
Tanja Kerševan-Smokvina
Strategija razvoja radijskih in televizijskih programov – bolje pozno kot nikoli?
Miha Krišelj
Digitalizacija in novi frekvenčni spekter – izziva za razvoj radijskih in televizijskih programov
Zoran Trojar
Trendi spletnega oglaševanja
Iztok Jurančič
Pravna zaščita kaznovanih novinarjev – Novinarji kot postranska škoda?
Lev Kreft
Klientelizem kot eksces ali sistem
Senad Pećanin
Bosna in Hercegovina: Klientelizem in mediji
Snežana Trpevska
Makedonija: Največje televizijske postaje v službi političnih obračunov
Milka Tadić Mijović
Črna gora: Mediji brez distance do vladajočih krogov
Sonja Zdovc
Brezplačniki
Miran Zupanič
Bo filmska kultura temeljila na ustvarjalnosti kimavcev?
Sandra Bašić-Hrvatin, Brankica Petković
Pluralnost po meri politike
Renata Šribar
Mobitel, WTF?
Uroš Blatnik
Vloga urednikov v množičnih medijih
Jurij Popov
O prostituciji in trgovini z ljudmi površno in senzacionalistično
Lev Centrih
»Cigo iz Ambrusa«, dojenčkov smeh, vrtnice iz srčka in »jedi govna«
Roman Kuhar
Kako je začela izhajati »revija, kjer je vse prav«?
Lucija Bošnik
Gaspari za guvernerja – Delo vs. Dnevnik
Andrea Kosenjak
Drnovšek in mediji
Jani Sever
Ni medijskih lastnikov brez političnih interesov. Vprašajte odgovorne urednike.
Venčeslav Japelj
Prevzem Primorskih novic
Klavdija Figelj
Kje so pristali novinarji?
Sonja Merljak
Prihodnost časopisov
Iztok Jurančič
Skromna raznolikost v butični ponudbi medijskega trga
Marko Milosavljević
Vrnitev TV 3 – Največ koristi bo še vedno imel Holivud
Brankica Petković
Mediji za državljane
Lana Zdravković
Kakšna javnost so mediji?
Julija Magajna
Kaj bi lahko bilo alternativnega v delovanju medijev?
Sandra Bašić-Hrvatin
Po razpisu za subvencije medijem: Uravnoteženi in komunikativni
Suzana Žilič-Fišer
Javnega interesa ne zagotavlja le RTV Slovenija
Boris Vezjak
Kdo so člani strokovne komisije?
Lou Lichtenberg
Nizozemska: Državna podpora le, če je obstoj medija ogrožen
Tomaž Zaniuk
Radio Študent: Despotizem 1996–2006?
Boris Čibej
Demokratične čistke
Sandra Bašić-Hrvatin
Ali snovalci medijske politike razlikujejo pluralnost, različnost in raznolikost medijev?
Luna Jurančič
Bo Kraljem ulice uspelo?
Neva Nahtigal
Medijska kronika
Neva Nahtigal
Pregled kadrovskih sprememb
Neva Nahtigal
Novinarska avtonomija utopljena v kozarcu piva, temnega
Boris Vezjak
Argumentativno varanje učinkuje politično pristransko
Dejan Pušenjak
Zmagoslavna vrnitev ali poprava krivice
Lucija Bošnik
Dva človeka: eden pred, drugi pa za televizijsko kamero
Ana Kus
Mediji da niso kulturni fenomen, temveč gospodarske družbe
Lenart J. Kučić
Neznanke digitalne televizije
Sandra Bašić-Hrvatin
Čigavo bo Delo?
Renata Šribar
Oglaševanje časopisa Direkt - Nemoč regulacijskih orodij
Poul Erik Nielsen
Brezplačni časopisi - Izziv ali grožnja demokraciji?
Martín Becerra, Guillermo Mastrini
Koncentracija medijskega lastništva
Gojko Bervar
Svoboda in odgovornost
Barbara Bizjak
Založniška industrija v EU
Franja Arlič
Milijarda tolarjev letno za izvajanje zakona o medijih
Boštjan Šaver
Šport, mediji in družbena konstrukcija junaštva - Primer Humar
Gašper Lubej
Lahko bi bilo boljše Dobro jutro
Dušan Rebolj
Orwell se obrača v grobu
Iztok Jurančič
Gospodarski vestnik – Ko mediji obmolknejo
Marko Milosavljević
Novinar Zmago Jelinčič – Plemeniti
Sandra Bašić-Hrvatin
Delničarji pomembnejši od bralcev
Klara Škrinjar
Samostojni in svobodni novinarji v primorskih lokalnih medijih
Maja Breznik
Spletna stran Index prohibitorum
Rina Klinar
Delodajalec – tako odveč a hkrati potreben?
Neva Nahtigal
Zakaj so stavkali novinarji?
Igor Drakulič
(Ne)samostojni in (ne)svobodni?
Neva Nahtigal, Uroš Škerl
Novinarski večer o stavki
Jaka Repanšek
Bo prenovljeni kolektivni pogodbi za novinarje uspelo?
Živa Humer, Mojca Sušnik
Politika enakih možnosti žensk in moških brez medijske pozornosti
Sandra Bašić-Hrvatin
Zmeda zaradi Zmed-a
Tomaž Dimic
Ali lahko kupiš prispevek v elektronskem mediju posebnega pomena?
Alexander Baratsits
Zahteva za priznanje tretjega medijskega sektorja v Evropi
Regionalna konferenca o koncentraciji lastništva v medijih
Ignatius Haryanto
Indonezija: Iz avtokracije v vojni kapitalizem
Sandra Bašić-Hrvatin
Kako WAZ pritiska na novinarje v jugovzhodni Evropi?
Branka Bezjak, Matija Stepišnik
Tiranija "radovednosti"
Matija Stepišnik
Kaj sploh lahko štejemo za novinarstvo?
Renata Šribar
Simobilove prsi in Severinin video
Dušan Rebolj
South Park: Egiptovski skakači in svete krave
Aidan White
V viziji nove Evrope so mediji na zadnjem mestu
Lenart J. Kučić
Styria v Sloveniji – kaj pa je Styria?
Boris Rašeta
Styria na Hrvaškem
Gorazd Kovačič
Politika zaposlovanja v medijih in očitano blodenje mladih novinarjev
Sabina Žakelj
Samoregulacija oglaševanja
Nina Nagode
Prikrito oglaševanje v slovenskem tisku
Primož Krašovec
Mediji, propaganda, manipulacija, zarota
Saša Panić
Mediji in gibanje za globalno pravičnost
Peter Preston
Bodo mediji boljši, ko bomo v Evropski uniji?
Sandra Bašić-Hrvatin
Moč medijskih lastnikov v EU
Tomaž Zaniuk
Klic po celostni sanaciji Radia Študent
Saša Banjanac Lubej
Lokalne radijske postaje: Vse novice in oglasi iz istega računalnika
Alenka Kotnik
Sizifove muke sofinanciranja medijev
Mediji in avdiovizualna kultura v osnutku nacionalnega kulturnega programa 2004-2007
Rina Klinar
Medijska raznolikost v nacionalnem programu za kulturo 2004-2007
Brankica Petković
Razpršenost lastništva in raznolikost vsebin
Suzana Žilič-Fišer
Velika Britanija: Državno financiranje in naročnina slabi neodvisnost in svobodo televizije
Alison Harcourt
Regulacija medijskega lastništva - slepa ulica EU
Petra Šubic
Skrivnostne poteze DZS
Brankica Petković
Bojan Petan: »Ni prostora za vse«
Lucija Bošnik, Nataša Ručna
Evropski medijski trg - veliki se povezujejo
Suzana Lovec, Katja Šeruga
Koncentracija medijskega lastništva v Evropi, ZDA in globalno
Dušan Rebolj
Tuji lastniki medijev v srednji in vzhodni Evropi
Saša Bojc
Regulacija medijskega lastništva v državah vzhodne Evrope
Miro Petek
Velika Britanija: Lastništvo zagotavlja neodvisnost Guardiana
Saša Bojc
ZDA: Lokalne televizije – na poti k nepomembnosti
Suzana Žilič-Fišer
Velika Britanija: Channel 4 kot model javne komercialne televizije
Petra Šubic
Novi lastniki medijev: zakaj je Laško kupil delež v Delu?
Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić
Medijska koncentracija v Sloveniji
Saša Banjanac Lubej
Novinarji so za direktorje kakor delavci v tovarni
Brankica Petković
Romi
Ian Mayes
Naš cilj je biti odgovoren časopis
Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić
Monopoly – družabna igra trgovanja z mediji
Petra Šubic
Nemški časopisni založnik v Sloveniji, slovenski v Makedoniji
Božidar Zorko
Nič več ni zastonj
Poul Erik Nielsen
Danska državna televizijska služba na prodaj
Uroš Urbas
Nemčija: Süddeutsche Zeitung – globoko v rdečih številkah
Tomaž Trplan
K praksi alternativnih medijev: Independent Media Center
Dušan Rebolj
Prihodki radiotelevizij naraščajo
Peter Frankl
Ples ene pomladi?
Polona Bahun
Novinarji - odvečna delovna sila?
Petra Šubic
Boj med Delom in Dnevnikom
Alenka Veler
Otroška periodika in trg
Sonja Merljak
Vse, kar boste gledali ali brali, bo prihajalo od iste korporacije
Tomaž Trplan
K praksi alternativnih medijev
Brankica Petković
Koliko medijev manjšinam?
Natalia Angheli
Moldova
Etnična razpoka med mediji
Marta Palics
Vojvodina
Izgubljen ugled manjšinskih medijev
Suzana Kos
Na drugo stran
Petra Šubic
Kmalu novi časniki?
Barbara Bizjak
Distribucija tiska v Sloveniji
Zoran Trojar
Nova nacionalna raziskava branosti
Saša Banjanac Lubej
Medijski inšpektor - one man band
Bojan Golčar
Radio Marš - konec ali začetek?
Suzana Žilič-Fišer
Neprivlačnost slovenskega televizijskega trga
Petra Šubic
Lastniški premiki
Petra Šubic
Osvajalci južnih medijskih trgov
Gojko Bervar
Kako deluje nemški tiskovni svet?
Petra Šubic
Premirje med Infondom in DZS
Zoran Trojar
Mediji morajo sami financirati raziskave
Tomaž Drozg
Tudi moški berejo
Lucija Bošnik
V naši branži globalizacija ne velja
Petra Oseli
Je TV 3 res »nezaželena« televizija?
Medijski pregled
Bojan Golčar
V reševanje Marša se je vključila občina
Jurij Giacomelli
Bo Financam uspelo?
Petra Oseli
Prodajajo šampon v informativnih oddajah
TV3 bo preživela
Novi dnevnik
RTV Slovenija
Druga in tretja obravnava zakona o medijih
Petra Šubic
Nova razmerja med dnevniki
Matjaž Gerl
Logika kapitala na televizijskem trgu
Kaja Jakopič
Kdo so lastniki Mladine?
Medijski pregled
Medijski pregled
Mojca Pajnik
Boj za vernike tudi z mediji
Peter Frankl
Švedski kapital v Financah
Arturas Mankevicius
Ugled in uspeh gresta skupaj
Boris Rašeta
Brutalna akumulacija kapitala
Grega Repovž
Medijski pregled
Slavko Vizovišek
Selektivno uničevanje časnikov
Sandra Bašić-Hrvatin, Tanja Kerševan-Smokvina
Lastniške mreže slovenskih časopisov in radijskih postaj
Miklós Sükösd
Največ tujega lastništva
Petio Zekov
Waz narekuje pravila bolgarskega časopisnega trga
German Filkov
Elektronski »bum« v makedonskih medijih
Jure Apih
Temelji papirnate hiše
Božidar Zorko
Dnevniki danes in jutri
Branko Bergant
Kako uravnati trg?
Gregor Fras
Riba, imenovana Zofa
Boris Čibej
Vojno novinarstvo
Igor Vezovnik
S poplavo tožb nas poskušajo izločiti
Marjan Jurenec
Hočemo subvencioniranje svojega informativnega programa
Iztok Lipovšek
Koliko in kje se bo oglaševalo, lahko odloča le gospodarstvo
Pro Plus
Za POP TV so najbolj pomembni gledalci
Marjan Moškon
Kaj naredi denar
Branko Podobnik
Boj za zaupanje bralcev
Edicija MediaWatch
Tanja Petrović
Dolga pot domov
Brankica Petković, Marko Prpič, Neva Nahtigal, Sandra Bašić-Hrvatin
Spremljanje in vrednotenje medijev
Sandra Bašić-Hrvatin, Brankica Petković
In temu pravite medijski trg?
Brankica Petković, Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić, Iztok Jurančič, Marko Prpič, Roman Kuhar
Mediji za državljane
Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić, Brankica Petković
Medijsko lastništvo
Sandra Bašić-Hrvatin, Marko Milosavljević
Medijska politika v Sloveniji v devetdesetih
Novinarski večeri
04.03.2004
Peter Preston, Darijan Košir
Kaj dela odgovorni urednik?
24.02.2004
Brigitta Busch, Lajos Bence, Antonio Rocco, Ilija Dimitrievski
Mediji in manjšine
05.12.2002
Serge Halimi, Rastko Močnik
Novinarji – čigavi psi čuvaji?
14.04.2000
Rainer Reichert, Peter Frankl
Medijska industrija v novi Evropi
23.06.1998
Andras Sajo, Sandra Bašić-Hrvatin
Sedma sila na povodcu
29.05.1998
Patrick White, Tadej Labernik
Tiskovne agencije v krizi
Omizja
29.09.2007
Snježana Milivojević, Snežana Trpevska, Sandra Bašić-Hrvatin, Vildana Selimbegović, Milka Tadić, Brankica Petković, Drago Hedl, Željko Bodrožić, Peter Preston, Jani Sever, Aleksandar Damovski, Stjepan Malović, Vanja Sutlić, Mehmed Agović, Dragoljub Vuković, Dubravka Valić Nedeljković, Mirko Štular, Saša Banjanac Lubej
Omizje: Oblike politične instrumentalizacije in klientelizma v medijih v državah jugovzhodne Evrope – primer držav nekdanje Jugoslavije
03.04.2007
Venčeslav Japelj, Barbara Verdnik, Peter Kolšek, Veso Stojanov, Simona Rakuša
Omizje: Tehnologija obvladovanja medijev v Sloveniji
12.10.2006
Brankica Petković, Marko Prpič, Rajko Gerič, Darja Zgonc, Jože Vogrinc, Tomaž Perovič, Roman Kuhar, Jani Sever, Ahmed Pašić, Mitja Blažič, Ksenija H. Vidmar, Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić, Iztok Jurančič, Lou Lichtenberg, Granville Williams, Božo Zorko, Branko Grims, Rina Klinar
Mediji za državljane
24.04.2006
Judit Takacs, Miha Lobnik, Brane Mozetič
Pluralizacija medijev ali kje je prostor za gejevske in lezbične medije?
15.03.2004
Jure Apih, Miran Lesjak, Melita Forstnerič-Hajnšek, Grega Repovž, Iztok Jurančič, Peter Nikolič, Sašo Gazdić, Janez Damjan
S kapitalom nad novinarstvo
06.12.2000
Boris Cekov, Branko Pavlin, Peter Frankl, Branko Čakarmiš, Cene Grčar, Iztok Lipovšek, Sandra Bašić-Hrvatin, Marko Milosavljević
Medijski lastniki: boj za dobiček ali vpliv na uredniško politiko