Delu, Dnevniku, Večeru, Slovenskim novicam in Ekipi se je 15. februarja pridružil novi dnevni časopis: poslovni dnevnik Finance. Prav zaradi prehoda v dnevniško obliko so se Finance najprej preselile v večje prostore, potem pa so pod vodstvom direktorja podjetja Jurija Giacomellija najprej izboljšali marketinško ekipo, hkrati pa pod vodstvom urednika Financ Petra Frankla tudi okrepili novinarsko ekipo. Tako so se Financam pridružila nekatera znana novinarska in komentatorska imena (Marko Crnkovič, Antiša Koljan, Bojana Humar Dekleva …). Prav usklajena rast marketinške in novinarske ekipe bo menda Financam zagotavljala stabilno rast oglasnih prihodkov in števila naročnikov ter tako novemu dnevniku omogočila dolgoročen obstoj na slovenskem časopisnem trgu.

Osrednje dogajanje konec leta 2000 in na začetku leta 2001 pa je bilo povezano z zavodom RTV Slovenija. Konec leta 2000 je bil objavljen razpis za novega generalnega direktorja zavoda; nanj se je prijavilo več kandidatov, kljub očitkom o nepravilnostih v preteklih letih pa je svet RTV Slovenija znova izvolil dosedanjega direktorja Janeza Čadeža za naslednja štiri leta. Sledil je hud upor v novinarskih vrstah: novinarji so opozarjali državni zbor, ki ima zadnjo besedo pri imenovanju generalnega direktorja zavoda RTV Slovenija, da bi bila potrditev tega imenovanja neprimerna, tudi zaradi nedokončanega, a negativnega mnenja računskega sodišča o poslovanju zavoda, pa tudi zato, ker je tožilstvo tik pred vložitvijo zahteve za preiskavo zoper Janeza Čadeža. Svet RTV Slovenija odločitve ni bil pripravljen spremeniti, vendar so zato poslanci zavrnili sporno imenovanje, tako da je bil svet RTV Slovenija prisiljen ponoviti razpis delovnega mesta. In ko so razpisni roki še veljali, je ljubljansko tožilstvo vložilo zahtevo za preiskavo proti generalnemu direktorju.

Spor je razkril tudi nezadovoljstvo novinarjev s politiko vodstva glede omejevanja investicij v informativni program in slabšanja delovnih razmer, hkrati pa so se odprla tudi sistemska vprašanja. Med njimi je nedvomno najbolj izstopalo, ali je svet RTV kot domnevno zastopstvo civilne družbe sploh sposoben opraviti svojo nalogo, ne da bi pri odločanju svetnikov bile bolj pomembne osebne, poslovne in politične vezi.

Zaradi domnevnih zahtev Evropske unije vlada po hitrem postopku predlaga spremembe zakona o medijih, državni zbor pa jih obravnava nič manj hitro. Tako je bila na februarski seji že opravljena druga obravnava zakona, na marčevski pa naj bi zakon bil dokončno sprejet in začel veljati. In čeprav zakon ohranja novinarsko mnenje pri imenovanju urednikov, omogoča vodstvom medijskih podjetij odpravo pozitivnega dualizma. Tako je sistemsko vgrajen konflikten položaj med vodstvom podjetja in uredništvom. Zakon namreč omogoča, da postane urednik časopisa hkrati tudi član uprave medijskega podjetja. Ta sprememba ima lahko pozitivne učinke, saj odgovornemu uredniku omogoča vplivanje na poslovne odločitve, iz katerih je bil doslej izločen. Vendar se lahko zgodi, da na takšen način poslovni interesi – na primer interesi oglaševalcev – neposredno vdrejo v novinarsko delo.

Komercialna televizija TV3 se je 12. marca gledalcem predstavila z novo celostno podobo in programskimi osvežitvami, med katerimi še posebej opozorili na razvedrilno in poučno oddajo Kuharski dvoboj pod vodstvom Zvezdane Mlakar, kviz z naslovom Kdor zna – zna z voditeljem Boštjanom Napotnikom ter kviz Pikolovec, ki ga bo vodil Borut Veselko. Med odgovori na novinarska vprašanja je direktor TV3 Vojko Golob med drugim pojasnil, da je TV3 »mesečno likvidna« in da je izguba iz prejšnjih let manjša kot pred letom 1999, saj je po tem letu prišlo do prisilne poravnave. Na vprašanje, ali razmišljajo tudi o informativni oddaji, je odgovoril, da stroškov nekdanje informativne oddaje niso mogli prenesti in so jo opustili. Vendar pa se možnosti vnovičnega zagona niso odrekli, vendar bodo morali počakati na boljše »finančne čase«. Ob vsem naštetem pa je Golob še prepričan, da je po petih letih delovanja TV3 vsekakor našla svoje mesto med slovenskimi televizijami.