N O V O S T I
O   M E D I A W A T C H
R E V I J A   M E D I J S K A   P R E Ž A
o   r e v i j i
s e z n a m
junij 2013
december 2012
junij 2012
december 2011
maj 2011
december 2010
maj 2010
december 2009
maj 2009
december 2008
maj 2008
december 2007
maj 2007
december 2006
maj 2006
november 2005
uvodnik
medijski trg
medijska politika
po referendumu
media watch
samoregulacija
dostop do informacij javnega značaja
hramba telekomunikacijskih podatkov
položaj novinarjev
mediji v svetu
dokumentarni film
recenzije in prikazi
seminarji in obvestila
ekskrementi
fotografija
maj 2005
november 2004
marec / april 2004
oktober 2003
marec 2003
december 2002
poletje 2002
zima 2002
poletje / jesen 2001
pomlad 2001
zima 2001
poletje-jesen 2000
pomlad 2000
jesen 1999 / zima 2000
poletje 1999
pomlad 1999
zima 1999
poletje 1998
pomlad 1998
zima 1998
u r e d n i š t v o
E D I C I J A   M E D I A W A T C H
S P R E M L J A N J E   N E S T R P N O S T I
N O V I N A R S K I   V E Č E R I
O M I Z J A
M E D I J S K O   S O D E L O V A N J E
T E M E
A V T O R J I
P O V E Z A V E

Lenart J. Kučić, Aljaž Marn
Proti terorizmu z nadzorom državljanov
Na ministrstvu za pravosodje, pristojnem za vprašanje hrambe prometnih podatkov, smo izvedeli, da podpirajo zamisel o triletnem shranjevanju telekomunikacijskih podatkov, ki so jo v evropskem parlamentu že zavrnili
Štiri teroristične bombe, ki so 7. julija 2005 zjutraj odjeknile v Londonu1, niso le ubile 56 in poškodovale 700 ljudi, ampak so tudi spodbudile britanskega notranjega ministra Charlesa Clarka, da se je na srečanju notranjih ministrov Evropske unije v duhu varnosti in boja proti terorizmu ponovno zavzel za hiter sprejem vseevropske zakonodaje o nadzoru telefonskih in elektronskih komunikacij. Omenjena zakonodaja bi vse evropske telekomunikacijske operaterje (ponudnike fiksne in mobilne telefonije ter interneta) zavezovala k shranjevanju podatkov o elektronski dejavnosti njihovih uporabnikov od enega do treh let. Le malo pred londonskimi napadi je evropski parlament že zavrnil pobudo Anglije, Irske, Francije in Švedske za sprejetje zakona o najmanj enoletnem hranjenju podatkov o telefonskih klicih in elektronskih sporočilih, ki jo je posredno navdihnil madridski bombni napad leta 2004. Notranji ministri članic EU so 13. julija podprli sprejetje direktive o hrambi prometnih podatkov. Septembra je evropski parlament zavrnil stari predlog Francije, Švedske, Velike Britanije in Irske (ta je predvideval hranjenje podatkov od enega do treh let) ter podprl predlog, ki ga je predložila evropska komisija, po katerem bi operaterji prometne podatke o telefonskih pogovorih shranjevali 12 mesecev, podatke o uporabi elektronske pošte pa vsaj pol leta. Evropski ministri so nato oktobra pooblastili Clarka, da lahko začne pogajanja z evropskim parlamentom za dosego soglasja glede obvezne hrambe prometnih podatkov.

Slovenski minister za notranje zadeve Dragutin Mate, ki je Slovenijo skupaj s pravosodnim ministrom Lovrom Šturmom zastopal na posvetih o evropskem hranjenju prometnih podatkov, je 14. julija, teden dni po prvih terorističnih bombnih napadih v Londonu, v televizijski informativni oddaji Odmevi prvič obširneje predstavil slovensko stališče glede hrambe telekomunikacijskih prometnih podatkov. Minister je v pogovoru z voditeljem oddaje hrambo prometnih podatkov predstavil predvsem kot ukrep za zaščito pred terorizmom, ki ne zmanjšuje pravic državljanov, hkrati pa dodal, da so slovenski telekomunikacijski operaterji že sedaj dolžni hraniti podatke tri mesece, nekateri pa jih po njegovih besedah hranijo tudi dlje, "ker jim to ni prepovedano, zato ker to potrebujejo preprosto zaradi marketinških potez, ki jih lahko potem laže načrtujejo". Na ministrstvu za pravosodje, pristojnem za vprašanje hrambe prometnih podatkov, pa smo izvedeli, da podpirajo zamisel o triletnem shranjevanju telekomunikacijskih podatkov, ki so jo v evropskem parlamentu že zavrnili, poleg tega pa verjamejo, da bi smeli pristojni organi zbrane podatke uporabljati tudi za preiskovanje vseh kaznivih dejanj, ki se preganjajo po uradni dolžnosti.2

Obe izjavi zbujata skrb. Ker notranji minister ni natančneje pojasnil, katere podatke ima v mislih, bi bilo mogoče iz njegovih besed sklepati, da slovenski telekomunikacijski operaterji (predvsem operaterji mobilne telefonije) shranjujejo tudi podatke, ki jih po zakonodaji ne bi smeli (problematična je predvsem hramba prometnih podatkov), hkrati pa shranjene podatke brez soglasja uporabnikov izrabljajo za načrtovanje marketinških potez.3 Še spornejše je prepričanje pravosodnega ministrstva, za katerega se zdi, da želi protiteroristične ukrepe izrabiti za poostritev telekomunikacijskega nadzora nad vsemi slovenskimi državljani.

Morebitne zlorabe strahu pred terorizmom
Zakon o elektronskih komunikacijah (ZEK) določa, da morajo biti podatki o prometu, ki se nanašajo na naročnike in uporabnike ter jih je operater obdelal in shranil, izbrisani ali spremenjeni v brezosebne takoj, ko niso več potrebni za prenos sporočil ali plačilo storitve. Citirana ministrova izjava je sicer v nasprotju s 104. členom ZEK, ki določa, da morajo biti prometni podatki izbrisani takoj, ko niso več potrebni za prenos sporočil. Izjemoma sme operater hraniti tiste podatke, ki so potrebni za obračun storitev, vendar najdlje do poteka zastaralnega roka. Izjema velja tudi za primer, ko uporabnik vnaprej dovoli operaterju obdelovanje prometnih podatkov za namene trženja svojih storitev. Anita Leskovec, pristojna za odnose z javnostjo na slovenski policiji, je povedala, da je časovna opredelitev (trije meseci) hranjenja podatkov zapisana v Splošnem aktu o razčlenjenem računu. Na vprašanje, ali ima minister dokaze, da mobilni operaterji hranijo podatke, ki jih ne bi smeli, in jih uporabljajo za načrtovanje marketinških potez, pa je ministra opravičila, saj naj bi Mate v svoji izjavi "govoril le o možnostih, ki jih omogočajo zakonski oziroma podzakonski predpisi, seveda skladno z vsemi omejitvami. Minister za zdaj še ni bil seznanjen s tem, da bi kdo te predpise kršil, če pa bo, bo ukrepal v skladu z zakonskimi možnostmi."

Na Mobitelu, največjem slovenskem operaterju mobilne telefonije, so nam tedaj povedali le, da "delujejo skladno z veljavno zakonodajo" in podatkov o prometu ne uporabljajo za načrtovanje marketinških potez. Podobno so nam zagotovili na Simobilu, kjer hranijo podatke v skladu z ZEK in področno zakonodajo, pa tudi "pod pogojem predhodnega soglasja uporabnika, kar je podrobneje opredeljeno v splošnih pogojih". Pojasnili so nam še, da ZEK ne opredeljuje natančnega časovnega okvira, temveč roke hranjenja veže na izpolnitev namena hranjenja oziroma na soglasje uporabnika, zato pod zakonsko opredeljenimi pogoji hramba podatkov ni prepovedana. Tudi na Vegi, tretjem slovenskem mobilnem operaterju, so nam odgovorili, da hramba anonimiziranih podatkov ni prepovedana, sami pa podatke v skladu z ZEK hranijo še eno leto po izdanem računu za storitve. Kljub temu da se v medijih v zvezi s predlagano direktivo o hrambi prometnih podatkov pojavlja predvsem minister Mate, pa je vprašanje hrambe prometnih podatkov v pristojnosti ministrstva za pravosodje, kar so nam pojasnili v službi za stike z javnostjo na notranjem ministrstvu. Mojca Hardi, odgovorna za stike z javnostjo na ministrstvu za pravosodje, nam je na vprašanje, kakšno je stališče ministrstva glede predlagane direktive o hrambi telekomunikacijskih prometnih podatkov, posredovala naslednji odgovor: "Ministrstvo za pravosodje meni, da so določbe v dokumentu, ki se nanašajo na varstvo osebnih podatkov (...) zaradi harmonizacije varstva osebnih podatkov v državah članicah, povsem zadovoljive in ustrezne z vidika varstva osebnih podatkov posameznikov. Sedanji predlog liste podatkov, ki naj jih telekomunikacijski operaterji hranijo, po mnenju ministrstva za pravosodje ni sporen z vidika morebitne prekomerne obdelave osebnih podatkov." Glede hrambe prometnih podatkov tudi za zgrešene in neuspele telefonske klice v ministrovem kabinetu odgovarjajo, da se ministrstvo za pravosodje "strinja z vključitvijo dohodnih in neuspelih klicev na listo podatkov, ki naj jih telekomunikacijski operaterji hranijo, saj lahko le popolni podatki pokažejo celotno sliko določenih komunikacij. Brez teh podatkov je lahko izpuščena pomembna povezava, ki lahko odločilno vpliva na uspešnost predkazenskega in kazenskega postopka."

Zanimiv - in kakor bomo videli v nadaljevanju, potencialno sporen - je odgovor na vprašanje glede časa hrambe podatkov ter kriterija za dostop do njih. Glede časovnega obdobja na ministrstvu odgovarjajo, da "časovni rok hrambe podatkov glede na potrebe pridobivanja teh podatkov v predkazenskem in kazenskem postopku ne sme biti krajši od 12 mesecev". Dodajmo, da zadnji predlog Evropskega sveta za pravosodje in notranje zadeve (JHA), predstavljen na zasedanju ministrov 12. oktobra v Luksemburgu, predvideva najmanj dvanajstmesečno hrambo podatkov o telefonskih klicih ter vsaj šestmesečno hrambo podatkov o uporabi elektronske pošte. Glede kriterija za dostop do podatkov ministrstvo zavzema stališče, da naj bo dostop do shranjenih prometnih podatkov omogočen za preiskovanje in dokazovanje vseh kaznivih dejanj, za katera se storilec preganja po uradni dolžnosti kot določa 149.a člen zakona o kazenskem postopku. Glede na stališče ministrstva za pravosodje bi bil dostop do shranjenih prometnih podatkov tako mogoč za preiskovanje in dokazovanje vseh tistih kaznivih dejanj, za katera je mogoče odrediti prikriti preiskovalni ukrep tajnega opazovanja (za natančnejši pregled glej seznam navedenih kaznivih dejanj). Takšno stališče je naletelo na oster odziv med nekaterimi posamezniki, ki se ukvarjajo z vprašanji posameznikove zasebnosti, pa tudi v delu javnosti - toliko bolj, ker je bila doslej hramba prometnih podatkov javnosti predstavljana kot ukrep v boju proti terorizmu, glede česar je nedvomno laže doseči zadostno podporo javnosti. Iz stališča ministrstva za pravosodje je - nasprotno - jasno razvidna težnja, da bi hramba prometnih podatkov postala še eden izmed preiskovalnih ukrepov pri preiskovanju tudi "običajne" kriminalitete, ne le terorizma.

Slovenija se tako uvršča med države članice Evropske unije, ki podpirajo uvedbo obvezne hrambe telekomunikacijskih prometnih podatkov. Minister Mate je po srečanju v Newcastlu 8. septembra za Delo4 izjavil, da se Slovenija načeloma strinja s predlagano hrambo prometnih podatkov, potrebno pa bo oceniti stroške operaterjev, pri čemer bi upoštevali tudi izdatke za nadgradnjo tehnologije, medtem ko je čas zadrževanja teh informacij bolj tehnično vprašanje. Ali minister razume določanje intenzitete posega v človekove pravice zgolj kot "tehnično vprašanje", za zdaj ostaja nejasno.

V tematskem sklopu o nadzorovanju elektronskih komunikacij želimo tokrat opozoriti na nekatere probleme, ki jih je odprla evropska protiteroristična debata: katere podatke o svojih uporabnikih že zdaj shranjujejo slovenski telekomunikacijski operaterji in kakšni so globalni trendi elektronskega nadzora.

1 Več o londonskem napadu najdete na http://en.wikipedia.org/wiki/Timeline_of_the_2005_London_bombings.
2 Miha Ceglar, Strožji od evropske komisije, Delo, 3. 10. 2005.
3 Lenart J. Kučić, Minister proti operaterjem, Delo, 22. 7. 2005.
4 Božo Mašanovič, Razhajanja glede hrambe podatkov, Delo, 9. 9. 2005.


Kriteriji za dostop do shranjenih podatkov
Člen 149a zakona o kazenskem postopku (ZKP-UPB2), na katerega se sklicuje ministrstvo za pravosodje glede določitve kaznivih dejanj, za katera bi bila mogoča vpogled in pridobitev shranjenih prometnih podatkov, se nanaša na naslednja kazniva dejanja:
  1. kazniva dejanja, za katera je v zakonu (kazenskem zakoniku, op. p.) predpisana kazen zapora petih ali več let;
  2. kazniva dejanja iz 2. točke drugega odstavka 150. člena zakona o kazenskem postopku:
    • kazniva dejanja zoper varnost Republike Slovenije in njeno ustavno ureditev in kazniva dejanja zoper človečnost in mednarodno pravo, za katera je v zakonu predpisana kazen zapora petih ali več let;
    • kaznivo dejanje ugrabitve po 144. členu, prikazovanja, posesti, izdelave in posredovanja pornografskega gradiva po 187. členu, neupravičene proizvodnje in prometa z mamili po 196. členu, omogočanja uživanja mamil po 197. členu, izsiljevanja po 218. členu, zlorabe notranje informacije po 243. členu, nedovoljenega sprejemanja daril po 247. členu, neupravičenega dajanja daril po 248. členu, pranja denarja po 252. členu, tihotapstva po 255. členu, jemanja podkupnine po 267. členu, dajanja podkupnine po 268. členu, sprejemanja daril za nezakonito posredovanje po 269. členu, dajanja daril za nezakonito posredovanje po 269.a členu, hudodelskega združevanja po 297. členu, nedovoljene proizvodnje in prometa orožja ali razstrelilnih snovi po 310. členu ter povzročitve nevarnosti z jedrskimi snovmi po tretjem odstavku 319. člena kazenskega zakonika;
    • druga kazniva dejanja, za katera je v zakonu predpisana kazen zapora osmih ali več let.
  3. kazniva dejanja protipravnega odvzema prostosti po 143. členu, ogrožanja varnosti po 145. členu, goljufije po 217. členu, prikrivanja po 221. členu, izdaje in neupravičene pridobitve poslovne tajnosti po 241. členu, zlorabe notranje informacije po 243. členu, ponarejanja in uporabe ponarejenih vrednotnic ali vrednostnih papirjev po 250. členu, ponarejanja listin po 256. členu, posebnih primerov ponarejanja listin po 257. členu, zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po 261. členu, izdaje uradne tajnosti po 266. členu, pomoči storilcu po storitvi kaznivega dejanja po 287. členu, povzročitve splošne nevarnosti po 317. členu, obremenjevanja in uničenja okolja in prostora po 333. členu, vnašanja nevarnih snovi v državo po 335. členu, onesnaženja pitne vode po 337. členu, ter onesnaženja živil ali krme po 338. členu kazenskega zakonika.

izpis

Aljaž Marn

Kronologija sprejemanja evropske direktive o hrambi telekomunikacijskih podatkov
V zadnjih dveh letih obstajajo težnje po sprejetju evropske direktive, ki bi vse države članice obvezovala k hrambi podatkov za določeno časovno obdobje - danska ministrica za pravosodje je dejala, da ne ve, koga se je bolj bati - evropskega parlamenta ali teroristov
Leta 2002 je bila sprejeta evropska direktiva o zasebnosti in elektronskih komunikacijah 2002/58/EC1, ki določa, da lahko države članice v primeru varovanja nacionalne varnosti, preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja in preganjanja kriminala ali neavtorizirane uporabe komunikacijskih sistemov "uveljavijo zakonodajne ukrepe, s katerimi zagotovijo hranjenje prometnih podatkov za omejen čas". Direktiva je državam članicam zgolj omogočila, da na nacionalni ravni uzakonijo hrambo telekomunikacijskih prometnih podatkov, držav članic pa ne zavezuje k sprejetju tovrstnih ukrepov.

Če je omenjena direktiva državam članicam zgolj omogočila hrambo prometnih podatkov, pa v zadnjih dveh letih obstajajo težnje po sprejetju direktive, ki bi vse države članice obvezovala k hrambi podatkov za določeno časovno obdobje. Pri tem so se leta 2004 zagovorniki obvezne hrambe podatkov sklicevali na bojazen, da "se zaradi spremembe tehnologije, poslovnih modelov in ponujenih storitev (na primer enotne tarife za uporabo storitev (ang. flat rate), predplačniške in brezplačne elektronsko komunikacijske, storitve elektronska pošta, SMS in MMS sporočila) ... nekateri prometni podatki ne shranjujejo v takem obsegu kot v preteklih letih. Ti prometni podatki zato niso dostopni oblastem, kadar jih potrebuje".2

Francoski in nizozemski predlog
Sedmega septembra istega leta je predsednik francoske vlade Dominique de Villepin evropskim parlamentarcem predstavil predlog šestnajstih ukrepov v boju zoper terorizem, med katerimi je predlagal čas hrambe prometnih podatkov iz področja telefonije za eno leto.3 Tri dni pozneje sta organizaciji Privacy International in European Digital Rights označili naznanjene predloge glede hrambe telekomunikacijskih pomembnih podatkov kot invaziven, iluzoren, nelegalen in nelegitimen ukrep.4 Konec meseca (22. 9. 2004) je bila na srečanju ministrov za notranje zadeve sprejeta odločitev o enoletni obvezni hrambi podatkov, vendar pa ministri še niso bili soglasni glede vrste in obsega podatkov, ki naj se hranijo.5

Prvi uradni osnutek projekta je 14. oktobra 2004 objavila Nizozemska, tedaj predsedujoča Evropski uniji. Osnutek predvideva 12-mesečno hrambo podatkov in dovoljuje, da lahko posamezna država določi daljše obdobje hrambe, izjemoma pa za določene podatke tudi krajšo dobo od predpisane.6 Le pet dni pozneje se je pojavil skoraj enak predlog, ki je predlagal obdobje hrambe od enega do treh let.7

Pobudnice direktive
Decembra istega leta so pobudnice direktive o obvezni hrambi prometnih podatkov - Francija, Irska, Švedska, Velika Britanija - javno objavile memorandum, v katerem utemeljujejo potrebo po takšnem ukrepu.8 Kot je razbrati iz podatkov v memorandumu, le-ta izvira iz časa, ko so omenjene članice 28. 4. 2004 vložile predlog za uzakonitev obvezne hrambe prometnih podatkov.

Mesec dni pozneje, 21. januarja 2005, je Alexander Alvaro (poročevalec komiteja evropskega parlamenta za civilne svoboščine, pravosodje in notranje zadeve - LIBE) objavil poročilo9 glede predlagane hrambe prometnih podatkov, ki ga je komisija nato obravnavala 26. maja. V začetku junija (2. 6. 2005) je svoje sklepe objavil tudi svet za pravosodje in notranje zadeve (JHA).10

Kmalu zatem (6. 6. 2004) so organizacije Privacy International, European Digital Rights in Statewatch naslovile na predstavnike strank v evropskem parlamentu odprto pismo,11 v katerem so jih pozvale k obravnavi Alvarovega poročila. Parlament je to tudi storil, in sicer na zasedanju 15. junija, ko je hkrati tudi izrazil nasprotovanje nameri, da bi se direktiva sprejemala v okviru tretjega stebra, kar bi pomenilo, da bi direktivo dejansko sprejemala izvršna veja oblasti. Svet za pravosodje in notranje zadeve se je na sporočilo parlamenta nemudoma odzval pojasnilom, da bo nadaljeval s postopki sprejemanja direktive v okviru tretjega stebra, ne glede na mnenje parlamenta.

Med predsedovanjem Velike Britanije
Trenutno predsedujoča Evropski uniji, Velika Britanija, je predzadnji dan v juniju (29. 6. 2005) objavila novo različico predloga direktive, po kateri naj bi bile države članice dolžne hraniti prometne podatke 12 mesecev.12 Poleg predpisane enoletne dobe hranjenja predlog dovoljuje članicam določitev krajšega (do najmanj 6 mesecev) ali daljšega (do največ 48 mesecev) obdobja hrambe prometnih podatkov.

Po prvih terorističnih napadih v Londonu 7. julija 2005 je Velika Britanija je sporočila, da namerava pospešiti postopke sprejemanja direktive (ki je bila že pred napadi ena izmed zadanih prioritet v času njenega predsedovanja Evropski uniji) in sklicala izredno zasedanje pravosodnih in notranjih ministrov, ki je bilo 13. julija.13 Le dan pred zasedanjem sta organizaciji Privacy International in European Digital Rights na britansko predsedstvo naslovili odprto pismo, v katerem sta odgovorne pozvali k ponovnem razmisleku o predlaganem ukrepu obvezne hrambe prometnih podatkov.14

Na srečanju 13. julija so ministri sprejeli odločitve glede ukrepov za boj proti terorizmu, med katerimi je tudi sprejetje direktive o hrambi prometnih podatkov. Ministri so se strinjali s predlogom, da je treba dogovor o hrambi prometnih podatkov sprejeti do oktobra.15

Predlog evropske komisije
Medtem je 27. julija 2005 svoj osnutek direktive pripravila tudi evropska komisija.16 Uradna različica predloga naj bi bila po tedanjih napovedih objavljena v avgustu, vendar je bila objavljena z enomesečno zamudo. 8. septembra 2005 so se ponovno sešli pravosodni in notranji ministri držav članic. Na zasedanju v Newcastlu je britanski notranji minister Charles Clarke ministre držav članic Evropske unije pozval k dogovoru o hrambi telekomunikacijskih prometnih podatkov.17 Izrazil je upanje, da bo dogovor o predvideni enoletni hrambi telekomunikacijskih prometnih podatkov dosežen do oktobra. Pri tem je dodal, da se vsebina pogovorov in elektronskih sporočil ne bo shranjevala. Hraniti pa naj bi bilo po njegovem potrebno tudi podatke o neodgovorjenih klicih, ki naj bi jih po njegovih navedbah za sporazumevanje uporabljali teroristi.18 Z enomesečno zamudo je zatem svoj predlog direktive objavila tudi evropska komisija.19 Na tiskovni konferenci je evropski komisar za pravosodje, svoboščine in varnost Frattini dejal, da direktiva o hrambi telekomunikacijskih prometnih podatkov predvideva poenotenje petindvajsetih različnih režimov hrambe teh podatkov.20 Za preprečevanje zlorab naj bi po njegovih besedah skrbeli nacionalni organi za varstvo osebnih podatkov.21 Predlog predvideva tudi povračilo stroškov, ki bi jih hramba podatkov prinesla telekomunikacijskim operaterjem.22

Parlament podprl predlog komisije
Evropski parlament je nato 27. septembra 2005 glasoval o obeh predlogih direktive - o predlogu direktive sveta za pravosodje in notranje zadeve ter o predlogu evropske komisije. Evropski poslanci so zavrnili predlog Francije, Švedske, Velike Britanije in Irske ter hkrati podprli predlog, ki ga je predložila komisija.23 Slednji predvideva krajše časovno obdobje hranjenja prometnih podatkov, in sicer 12 mesecev, medtem ko je zavrnjeni predlog štirih držav predvideval hranjenje podatkov od enega do treh let.

Na zadnjem zasedanju ministrov v Luksemburgu (12. 10. 2005) so ti sprejeli stališče, da je treba prometne podatke o telefonskih pogovorih hraniti vsaj 12 mesecev, podatke o uporabi elektronske pošte pa vsaj pol leta. Ministri so na srečanju pooblastili britanskega notranjega ministra Charlesa Clarka, da začne pogajanja z evropskim parlamentom za dosego soglasja glede obvezne hrambe prometnih podatkov.24 Znano je, da parlament ministrom naklonjen, kar je potrdil tudi 27. septembra, ko je zavrnil predlog direktive, ki ga je pripravil Svet za notranje zadeve in pravosodje.25 Britanski notranji minister Charles Clarke je glede sprejemanja direktive izjavil, da bodo vlade sprejele direktivo brez sodelovanja evropskega parlamenta (torej v okviru tretjega stebra, op. p.), če slednji do konca leta ne bo izglasoval sprejetja direktive.26 Britanski notranji minister namreč želi, da bi bila direktiva sprejeta še v času, ko Evropski uniji predseduje Velika Britanija. S svojo izjavo pa je še bolj presenetila danska ministrica za pravosodje, ko je dejala, da ne ve, koga se je bolj bati - evropskega parlamenta ali teroristov. "Če parlament ne more pomagati [da bi dosegli dogovor], potem ni dovolj zrel za sodelovanje v tej diskusiji," je še dodala ministrica in požela aplavz prisotnih ministrov.27

Predlog britanskega predsedstva predvideva, da se bo vsaka država zase odločala glede vprašanja povračila stroškov operaterjem telekomunikacijskih storitev. Predlog predvideva tudi hrambo podatkov o neodgovorjenih telefonskih klicih.28

Evropski parlament je medtem zagrozil s pravnimi ukrepi, če bi vlade poskušale sprejeti direktivo mimo parlamenta.29

1 http://europa.eu.int/eur-lex/pri/en/oj/dat/2002/l_201/l_20120020731en00370047.pdf
2 DG Information Society and DG Justice and Home Affairs. 2004. DG INFSO - DG JAI consultation document on traffic data retention. Delovni dokument, 30. julij 2004. [Dostopno na: http://europa.eu.int/information_society/topics/ecomm/doc/useful_information/library/public_consult/data_retention/consultation_data_retention_30_7_04.pdf]
3 http://www.edri.org/book/print/677, New French anti-terrorism surveillance plans, Meryem Marzouki, EDRI-member IRIS, France
4 http://www.privacyinternational.org/issues/terrorism/rpt/responsetoretention.html
5 http://www.edri.org/edrigram/number2.18/workshop
6 http://register.consilium.eu.int/pdf/en/04/st13/st13353.en04.pdf
7 http://register.consilium.eu.int/pdf/en/04/st08/st08958-ex01.en04.pdf
8 http://register.consilium.eu.int/pdf/en/04/st08/st08958-ad01.en04.pdf
9 http://www.europarl.eu.int/meetdocs/2004_2009/documents/dt/553/553885/553885sl.pdf
10 http://www.eu2005.lu/en/actualites/conseil/2005/06/02jai/conljai.pdf
11 http://www.edri.org/docs/open_letter_alvaro_report.pdf
12 http://www.edri.org/docs/Data-retention-council-draft-29062005.pdf
13 http://ue.eu.int/ueDocs/cms_Data/docs/pressData/en/jha/85703.pdf
14 http://www.edri.org/docs/lettertoUKpres.pdf
15 http://www.rtvslo.si/modload.php?&c_mod=rnews&op=sections&func=read&c_menu=16&c_id=82246
16 http://www.edri.org/docs/EUcommissiondataretentionjuly2005.pdf
17 http://www.rtvslo.si/modload.php?&c_mod=rnews&op=sections&func=read&c_menu=16&c_id=87268
18 ibidem
19 http://www.statewatch.org/news/2005/sep/com-data-retention-prop.pdf
20 Darja Kocbek, Protiteroristična hramba podatkov, Delo, 22. 9. 2005.
21 Ibidem.
22 Ibidem.
23 http://www.rtvslo.si/modload.php?&c_mod=rnews&op=sections&fun=read&c_menu=16&c_id=89025
24 http://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/4335058.stm
25 http://www.rtvslo.si/modload.php?&c_mod=rnews&op=sections&func=read&c_menu=16&c_id=89025
26 http://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/4335058.stm
27 Ibidem.
28 Ibidem.
29 Ibidem.

izpis

Aljaž Marn

Iniciativa "Hramba prometnih podatkov ni rešitev!"
Evropska nevladna organizacija European Digital Rights (edri) je bila ustanovljena leta 2002 in trenutno združuje 21 nevladnih organizacij iz 14 evropskih držav, ki se ukvarjajo z vprašanji varstva posameznikove zasebnosti ter drugih pravic informacijske družbe
Hramba prometnih podatkov ni rešitev!1 je naziv iniciative, ki so jo kot odgovor na predlagano obvezno hrambo telekomunikacijskih prometnih podatkov organizirali pri evropski nevladni organizaciji European Digital Rights (EDRI). Ta je bila ustanovljena leta 2002 in trenutno združuje 21 nevladnih organizacij iz 14 evropskih držav, ki se ukvarjajo z vprašanji varstva posameznikove zasebnosti ter drugih pravic informacijske družbe. Predstavniki organizacije European Digital Rights aktivno spremljajo dogajanje na področju zakonodaje in njenega izvrševanja ter na evropske organe in nacionalne vlade ter parlamente naslavljajo pobude, mnenja in peticije. Organizacija od leta 2003 izdaja dvotedenski brezplačni elektronski časopis EDRI-gram, na katerega se je mogoče naročiti na njihovih spletnih straneh na naslovu http://www.edri.org.

European Digital Rights že od prvih idej glede uvedbe obvezne hrambe telekomunikacijskih prometnih podatkov zavzema stališče, da predstavlja hramba prometnih podatkov nesprejemljiv, invaziven in s tem nesorazmeren poseg v temeljne človekove pravice in svoboščine. Poleg tega naj bi bila rešitev po njihovem mnenju v nasprotju z osmim členom Evropske konvencije o temeljnih človekovih pravicah in svoboščinah (EKČP), ki določa, da ima "vsakdo pravico do spoštovanja svojega zasebnega in družinskega življenja, svojega doma in dopisovanja". Isti člen konvencije nadalje omejuje dovoljene posege v zasebnost s testom sorazmernosti. Oblast se tako "ne sme vmešavati v izvrševanje te pravice, razen če je to določeno z zakonom in nujno v demokratični družbi zaradi državne varnosti, javne varnosti ali ekonomske blaginje države, zato, da se prepreči nered ali zločin". Pri organizaciji EDRI menijo, da ukrep obvezne hrambe telekomunikacijskih prometnih podatkov ne more prestati testa sorazmernosti - oziroma povedano drugače - ne izpolnjuje pogoja, da je takšen poseg v človekove pravice nujen za zagotavljanje varnosti. Obvezna hramba prometnih podatkov bi pomenila tudi pomembno spremembo na področju kazenskopravne doktrine, v kateri velja, da so posegi v posameznikove pravice in svoboščine dovoljeni le, če obstaja določena verjetnost (dokazni standard), da je oseba storila ali izvršuje kaznivo dejanje.

V trenutku, ko je postalo jasno, da obvezna hramba telekomunikacijskih prometnih podatkov ni le želja posameznih nacionalnih vlad, pač pa se je predlog preselil v areno evropskih institucij, so se pri organizaciji EDRI odločili za aktivnejše nasprotovanje in bolj dejavno lobiranje tudi znotraj evropskega parlamenta, evropske komisije ter sveta za pravosodje in notranje zadeve (JHA). Hkrati je stekla akcija informiranja javnosti, kmalu zatem pa tudi zbiranje podpisov posameznikov proti sprejetju direktive, ki bi države članice obvezovala k implementaciji obvezne hrambe prometnih podatkov v nacionalno zakonodajo. Od 26. julija, ko se je akcija zbiranja podpisov začela, pa do trenutka pisanja tega prispevka, je peticijo podpisalo dobrih 53.000 ljudi, od tega nekaj več kot 1100 iz Slovenije. Za primerjavo: organizatorji iniciative proti sprejetju direktive o programskih patentih so po podatkih na njihovi spletni strani2 zbrali nekaj več kot 500 podpisov. Večji odziv javnosti (kot pri programskih patentih) v obliki podpisovanja peticije je sicer moč pojasniti z dejstvom, da bi obvezna hramba telekomunikacijskih prometnih podatkov posegla v življenje in pravice slehernega posameznika, medtem ko je vprašanje programskih patentov abstraktnejše ter ga povprečen posameznik ne dojema kot možno omejevanje njegovih pravic.

Organizacija European Digital Rights je izrazila zadovoljstvo nad odločitvijo evropskega parlamenta, ki je 27. septembra zavrnil predlog direktive, ki ga je pripravil svet za pravosodje in notranje zadeve, medtem ko so evropski poslanci podprli predlog evropske komisije, ki predvideva milejše ukrepe, predvsem pa krajši čas hrambe podatkov. Nasprotniki direktive se zavedajo, da bo do sprejetja le-te najverjetneje prišlo, zato želijo kljub načelnemu nasprotovanju hrambi podatkov podpreti tiste rešitve, ki predstavljajo manjši poseg v posameznikovo zasebnost. Trenutno je predlog komisije zanje sprejemljivejši, saj med drugim zagotavlja, da bo direktiva sprejeta (ali zavrnjena) po demokratičnem postopku v okviru prvega stebra.

V pismu, naslovljenem na evropske poslance3, EDRI skupaj z organizacijo Privacy International opozarja, da je domnevna korist hrambe prometnih podatkov le navidezna. Prometne podatke je v nekaterih primerih tudi težko ali celo nemogoče povezati s konkretno osebo (predplačniška telefonija, javne točke za dostop do interneta ipd.). Poleg tega izpostavljajo tudi negativne ekonomske učinke, ki bi jih imela hramba prometnih podatkov na evropsko gospodarstvo. Le-ti bi se kazali kot slabša konkurenčnost evropskega telekomunikacijskega sektorja v primerjavi s svetovnimi tekmeci ter manjša pripravljenost tujih vlagateljev za sodelovanje z evropskimi telekomunikacijskimi družbami. Na predstavnike v evropskem parlamentu apelirajo tudi z argumentom nelegitimnosti tovrstnega ukrepa. Vlade, ki jim o potrebi po hrambi prometnih podatkov doslej ni uspelo prepričati nacionalnih parlamentov, bi preko evropske zakonodaje dosegle to, za kar jim ni uspelo zagotoviti zadostne podpore na domačih tleh.

European Digital Rights medtem nadaljuje z zbiranjem podpisov posameznikov proti predlagani direktivi.

Zbrane podpise bodo pred glavnim odločanjem o sprejetju direktive posredovali evropski komisiji ter evropskim poslancem z željo, da bi tudi na ta način pozvali predstavnike ljudstva ter predlagatelje direktive k treznemu razmisleku, ali je družba popolnega nadzora resnično družba, v kateri želimo bivati.



Izjava organizacije EDRI
Organizacija European Digital Rights (EDRI) odločno nasprotuje predlagani uvedbi obvezne hrambe telekomunikacijskih prometnih podatkov. Predlagani ukrep ocenjuje kot nesorazmeren in neučinkovit poseg v temeljne človekove pravice in svoboščine. Edina doslej narejena raziskava (Erasmus, junij 2005), na katero se opira trenutno predsedujoča Evropski uniji, Velika Britanija, ni podala prepričljivih argumentov za uvedbo hrambe prometnih podatkov. Slednja sicer lahko pomaga v boju zoper kriminaliteto, a ravno tako bi bili v boju zoper kriminal uporabni ostali nesprejemljivi ukrepi, kot so zbirke prstnih odtisov ter zbirke DNK profilov vseh državljanov. Organi pregona imajo že sedaj na voljo dovolj sredstev za učinkovito preiskovanje in dokazovanje kaznivih dejanj, ki sicer zahtevajo več vloženega truda, vendar so zaradi sorazmernosti ter vgrajenih varovalk sprejemljivi z vidika varovanja temeljnih človekovih pravic in svoboščin. Zato EDRI poziva evropske poslance, evropsko komisijo, Svet Evrope ter nacionalne vlade in parlamente k ponovnemu razmisleku in iskanju boljših, manj invazivnih rešitev.

izpis

Miha Ceglar

Katere podatke o uporabnikih lahko zbirajo slovenski operaterji?
Ali bo direktiva, ki v obvezno hrambo vključuje tudi lokacijske podatke in naslove obiskanih spletnih strani, ogrozila varstvo osebnih podatkov v Sloveniji. Zdaj lahko slovenski uporabniki Telekomovih, Mobitelovih, Simobilovih, Veginih, Voljatelovih ali T-2-jevih storitev le ugibajo, kaj o njih shranjujejo operaterji.
Operaterji elektronskih komunikacijskih omrežjih, med katere sodijo ponudniki fiksne, mobilne in internetne (VoIP) telefonije ter internetnih storitev, o svojih uporabnikih zbirajo različne podatke. Najočitnejši razlog je sklenitev naročniškega razmerja z uporabnikom storitve. Da bi svojemu naročniku v skladu s porabo obračunali storitev ob koncu meseca, operaterji shranjujejo tudi podatke za tako imenovani "razčlenjeni račun", kot ga opredeljuje Splošni akt o razčlenjenem računu. Operaterji podatke shranjujejo tudi za to, da ohranijo integriteto svojih omrežij in da ta delujejo nemoteno.

Podatke, ki jih o svojih uporabnikih zbirajo operaterji, lahko v grobem razdelimo v dve skupini. Uporabniški (naročniški) podatki so predvsem tisti podatki, ki jih operaterji shranijo ob podpisu naročniške pogodbe, kot so na primer ime in priimek, številka transakcijskega računa in telefonska številka naročnika. Druga skupina so prometni podatki, ki jih operaterji shranjujejo za obračunavanje storitev in delovanje omrežij. Prometni podatki so, na primer, datum in ura klica, klicana telefonska številka in trajanje klica. Medtem ko uporabniški podatki ne povedo ničesar o dejavnosti naročnika na omrežju, pa prometni podatki razkrivajo prav tovrstno aktivnost, čeprav operaterji nimajo dostopa do vsebine komunikacij (na primer vsebine pogovorov ali elektronske pošte). Pomembno je, da prometne podatke operaterji lahko enoznačno povežejo s posameznim naročnikom, kar pomeni, da gre za osebne podatke, kot jih definira Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1). Pri podatkih, ki jih zbirajo operaterji elektronskih komunikacijskih omrežjih, so z vidika varovanja zasebnosti pomembna predvsem tri vprašanja:
  • katere podatke zbirajo operaterji,
  • kako dolgo jih hranijo in
  • za katere namene jih hranijo.
Kaj pravi zakonodaja?
Zakon o elektronskih komunikacijah (ZEK) ločuje tri vrste podatkov: v 110. členu obravnava podatke o naročnikih (uporabniške podatke), v 104. členu podatke o prometu in v 106. členu lokacijske podatke, ki niso hkrati podatki o prometu. Medtem ko so podatki o naročnikih taksativno določeni, pa je v ZEK več nejasnosti pri prometnih in lokacijskih podatkih.

110. člen ZEK v 1. odstavku navaja, da lahko operaterji zbirajo o svojih naročnikih naslednje podatke:

  1. priimek in ime oziroma firmo naročnika in njeno organizacijsko obliko;
  2. EMŠO - enotno matično številko občana;
  3. dejavnost naročnika na njegovo željo;
  4. naslov naročnika;
  5. naročniško številko;
  6. na željo naročnika akademski, znanstveni ali strokovni naziv naročnika;
  7. na podlagi plačila še dodatne podatke, če to želi naročnik in se s tem ne poseže v pravice tretjih oseb; davčno številko za fizično osebo ter davčno in matično številko za pravno osebo.
V drugem odstavku 110. člena ZEK je zapisano še, da lahko operaterji hranijo naročniške podatke za sklepanje, izvajanje, spremljanje in prekinitev naročniške pogodbe in zaračunavanje storitev. Operaterji morajo naročniške podatke ob prenehanju naročniškega razmerja hraniti še eno leto od takrat, ko je bil naročniku izstavljen obračun za opravljene storitve.

Podatkov o prometu ZEK ne navaja taksativno, poleg tega tudi ne postavlja jasnih rokov za njihovo hrambo. V prvem odstavku 104. člena piše, da morajo biti podatki o prometu, ki se nanašajo na naročnike in uporabnike, izbrisani ali spremenjeni v brezosebne, takoj ko niso več potrebni za prenos sporočil. Kljub temu pa lahko operater do popolnega plačila storitve, vendar najdlje do preteka zastaralnega roka, hrani in obdeluje podatke o prometu, ki jih potrebuje za obračun in za plačila v zvezi z medomrežnim povezovanjem.

Zakon o elektronskih komunikacijah v 106. členu operaterjem nalaga, da smejo lokacijske podatke, ki niso hkrati podatki o prometu, obdelovati le v brezosebni obliki ali pa na podlagi predhodnega soglasja uporabnika.

Vprašalnik za operaterje
V dosedanjem novinarskem raziskovanju sem različne slovenske telekomunikacijske operaterje (predvsem mobilne telefonije) že večkrat spraševal, katere uporabniške in prometne podatke o svojih naročnikih shranjujejo in za kakšne namene, a od njih nikoli nisem prejel konkretnega odgovora. Zaradi tega sem se odločil desetim največjim slovenskim operaterjem poslati enoten vprašalnik, v katerem sem jim ponudil že vnaprej pripravljen seznam podatkov, za katere sem domneval, da jih zbirajo.

Operaterje sem prosil, naj vsak podatek na seznamu, ki ga ne zbirajo, primerno označijo in pripišejo vsak podatek, ki ga zbirajo, a ni bil na seznamu. Prav tako sem operaterje prosil, naj za vsako skupino podatkov (ali vsak podatek posamezno, če je to potrebno) pripišejo, koliko časa in za kakšne namene jo hranijo. Da bi poenostavil raziskavo, sem vsem operaterjem poslal enak seznam, čeprav vsi ne zbirajo vseh skupin podatkov (na primer operaterji mobilne telefonije ne zbirajo podatkov o dejavnosti na internetu). Za sklope podatkov, ki jih ne zbirajo zaradi vrste ponudbe, so operaterji tudi označili. Izbrane ponudnike omrežij za elektronsko komuniciranje sem opozoril tudi, da jih sprašujem le za podatke, ki jih ponudniki hranijo sami (za lastne potrebe). Jasno sem napisal, da ne sprašujem po podatkih, ki jih lahko na podlagi odredbe državnega tožilca spremljajo pristojni državni organi, denimo policija (zakonito prestrezanje komunikacij).

Vprašalnik je po elektronski pošti prejelo deset slovenskih operaterjev elektronskih komunikacijskih omrežjih:

  • Telekom Slovenije (fiksna telefonija),
  • Mobitel (mobilna telefonija),
  • Simobil (mobilna telefonija),
  • Western Wireless/Vega (mobilna telefonija),
  • Siol (internet, internetna telefonija),
  • T-2 (internet, internetna telefonija),
  • Telemach (internet),
  • Voljatel (internet, internetna telefonija),
  • Medinet (internet, internetna telefonija) in
  • Arnes (internet).
Odgovore so do zaključka redakcije poslali vsi operaterji razen T-2. Vnaprej pripravljen seznam podatkov so pri svojih odgovorih upoštevali štirje operaterji (Siol, Medinet, Telemach in Arnes), medtem ko so drugi (Telekom, Mobitel, Simobil, Western Wireless/Vega in Voljatel) odgovorili le, "da zbirajo podatke v skladu z zakonodajo".

Katere podatke zbirajo operaterji?
V spodnji tabeli so prikazani rezultati raziskave. Križec (x) označuje, da operater podatek zbira, prazno polje, da podatka ne zbira. Ker so naročniški podatki taksativno določeni, lahko sklepamo, da vsi operaterji zbirajo bolj ali manj iste, čeprav jih vsi niso označili na seznamu, ki sem jim ga ponudil. (glej tabelo)

Ugotovimo lahko, da operaterji zbirajo precej različne podatke. Pri uporabniških podatkih so razlike minimalne. Medtem ko Medinet shrani številko CLI pri registraciji klicnega dostopa do interneta in Telemach številko MAC ob registraciji v širokopasovni kabelski dostop, Siol teh podatkov o svojih uporabnikih nima. Poseben primer je Arnes, ki upravlja z akademsko in izobraževalno mrežo Slovenije in ponuja dostop do interneta le tistim, ki so vključeni v raziskovalne ali izobraževalne procese. Arnes ponuja dostop do interneta brezplačno in zato ne hrani podatkov o transakcijskem računu, temveč kodo upravičenosti in matični ustanovi uporabnika.

Siol in Medinet, ki ponujata internetno telefonijo (2.1.1), shranjujeta povsem enake podatke, le brez lokacije klica. Največje razlike so pri hrambi podatkov o elektronski pošti (2.2.1). Medtem ko Telemach ne beleži nobenih podatkov, je Medinet veliko natančnejši in shranjuje vse bistvene podatke. Nekoliko nejasen odgovor so poslali iz Siola, saj ni razvidno, katere podatke hranijo v svojih sistemskih dnevnikih. Domnevamo lahko, da večino podatkov, navedenih v vprašalniku, k čemur nas napeljuje odgovor Arnesa, ki podatke o elektronski pošti prav tako zbira o v sistemskih dnevnikih, ti pa se ne razlikujejo dosti od Medineta. Arnes beleži podatke za pošto, ki jo uporabniki pošiljajo ali sprejemajo preko Arnesovih strežnikov.

Telemach o aktivnosti na internetu (2.2.2) shranjuje le številko MAC svojih uporabnikov, kar pa ne pove ničesar o tem, kdaj so bili priključeni na internet in koliko časa. Siol in Medinet, ki ponujata tudi klicni dostop, beležita kdaj in koliko časa je bil uporabnik povezan na internet. Razlika je logična, saj pri klicnem dostopu operater obračuna čas, ko je bil uporabnik na zvezi, medtem ko pri širokopasovnem dostopu naročnik plačuje enoten mesečni znesek, ne glede na količino prenesenih podatkov ali čas na zvezi (flat rate). Tudi Arnes, ki sicer ne obračunava dostopa do interneta, ob pisnem soglasju uporabnikov s klicnim dostopom beleži podatke o aktivnosti na internetu za statistiko in za osebno evidenco uporabnika.

Vsi trije operaterji ne beležijo podatkov o aktivnosti na svetovnem spletu (2.2.3), kar pomeni da ne shranjujejo podatkov o tem, katere spletne strani obiskujejo in katere spletne servise uporabljajo njihovi naročniki. Arnes in Medinet aktivnost na svetovnem spletu shranjujeta le za tiste uporabnike, ki si to storitev izberejo. Operaterji prav tako ne hranijo podatkov o servisih za hipno sporočanje (2.2.4).

Čas in namen hrambe podatkov
Operaterji so na vprašanje, kako dolgo shranjujejo podatke, odgovarjali precej različno, pri večini pa nismo dobili natančnega odgovora. Večina operaterjev je odgovorila v slogu, "da podatke hranijo v skladu z zakonodajo".

Takšen odgovor so nam poslali z Mobitela. "Delujemo skladno z veljavno zakonodajo, kar velja tudi za področje hrambe podatkov - tako uporabniških kot tudi prometnih podatkov. Ti so skladno z določili 3. člena Zakona o elektronskih komunikacijah (ZEK) kakršni koli podatki, ki se obdelujejo zaradi prenosa komunikacij v elektronskem komunikacijskem omrežju ali zaradi njegovega obračunavanja. Hranijo se skladno z ZEK in drugo veljavno zakonodajo," je v odgovoru zapisala Katarina Larisa Ham, predstavnica za stike z javnostmi v družbi Mobitel. Tudi ostala mobilna operaterja Simobil in Vega/Western Wireless sta poslala podobna odgovora, zato ju posebej ne navajam. "Skladno z veljavno zakonodajo" so odgovorili tudi pri Telekomu Slovenije in družbi Voljatel.

Pri Siolu so zapisali: "Podatke o naročnikih in prometu hranimo do roka, ki je določen v pogodbi oziroma skladno z zakonom. Potem jih zbrišemo." In namen? "Siol shranjuje podatke o svojih naročnikih in prometu za obračunavanje storitev in odpravljanje morebitnih napak." Pri Telemachu so sporočili le rok hrambe uporabniških podatkov, ki jih hranijo še pet let po prenehanju veljavnosti pogodbe, o prometnih podatkih pa so molčali. Iz Medineta so sporočili, da "podatke, ki jih zbiramo zaradi obračuna storitev, hranimo do popolnega plačila storitev."

Najbolj jasni so bili pri Arnesu. Individualni uporabniki dostopa do Arnesovega omrežja morajo uporabniško ime podaljšati vsako leto, pri tem pa morajo izkazati nadaljnjo upravičenost, ki jo je predpisala Vlada RS. Uporabniške podatke Arnes v zbirki hrani do začetka naslednjega šolskega leta, podaljšano za 15 dni. Arnes beleži podatke o elektronski pošti le za tiste uporabnike, ki pošto prejemajo ali pošiljajo preko Arnesovih strežnikov. Dnevniški zapisi o elektronski pošti se hranijo do nekaj mesecev za evidence delovanja strežnikov in statistike, pa tudi za sledljivost uspešnosti storitve na zahtevo uporabnika ("Ali se je moja pošta izgubila/zataknila na vašem strežniku?"). Podatke o aktivnosti na internetu pri Arnesu beležijo na željo stranke do enega leta. Podatke o aktivnosti na svetovnem spletu pa Arnes beleži v obliki dnevniških zapisov na spletnem posredniku (proxy cache) za tiste uporabnike, ki si to storitev izberejo. Te podatke - datum in čas dostopa, IP naslov, ki je sprožil dostop, zahtevani URL (spletni naslov) in status (ali gre za zadetek v vmesnem pomnilniku, ali ne) - hrani Arnes en teden.

Manjkajoči podatki - kakšne sklepe lahko potegnemo
Operaterji mobilne (Mobitel, Simobil in Vega/Western Wireless), fiksne (Telekom Slovenije) in internetne telefonije (Voljatel) - poseben primer je novi triple-play9 ponudnik T-2, ki sploh ni poslal odgovora - pri svojih odgovorih niso uporabili ponujenega seznama. Kljub temu pa lahko z določeno verjetnostjo ugotovimo katere podatke in kako dolgo jih operaterji shranjujejo.

V 3. odstavku 6. člena Splošnega akta o razčlenjenem računu piše, da najnižja stopnja razčlenjenosti vsebuje poleg priključnine in mesečne naročnine tudi:
  • datum vzpostavitve posameznega klica,
  • čas vzpostavitve posameznega klica,
  • trajanje posameznega klica,
  • številka klicanega za odhodni klic in številka kličočega za dohodni klic,
  • skupno število obračunskih enot med trajanjem storitve,
  • plačilo za storitev.
Tabela: Katere podatke shranjujejo operaterji

Podatki

Siol

Medinet

Telemach

Arnes

1 Podatki o naročniku

 

 

 

 

ime in priimek

x

x

x

x

datum in kraj rojstva

x (ni obvezno)

 

x

 

naslov

x

x

x

x

način pla&čevanja

x

x

x

 

podatki o transakcijskem računu

x

 

x

 

telefonska številka

x

x

x

x

elektronski naslov

x

x

x

x

vrsta storitev, ki jih nudi ponudnik

x

x

x

 

številka DDV oziroma matična številka za podjetja

x

 

 

 

1.1 Telefonski naročniki

 

 

 

 

telefonska številka naročnika

x

 

 

 

IMEI številka telefona1

 

 

 

 

IMSI številka naročnika2

 

 

 

 

1.2 Internetni naročniki

 

 

 

 

elektronski naslov naročnika

x

x

x

x

za klicni dostop: CLI3 številka ob registraciji

 

x

 

 

za širokopasovni dostop:

 

 

 

 

MAC4 številka ali drugi enolični identifikatorji

 

 

x

 

(MAC številka)

 

 

 

 

2 Prometni podatki

 

 

 

 

2.1 Podatki o telefoniji

 

 

 

 

2.1.1 Podatki o klicih

 

 

 

 

vse telefonske številke, ki so povezane s klicem

x

x

 

 

datum in ura začetka klica

x

x

 

 

trajanje klica

x

x

 

 

datum in ura konca klica

x

x

 

 

Vrsta klica (prejeti, zgrešeni, klicana številka)

x

x

 

 

lokacija klica (zemljepisna dolžina/širina, bazna postaja5)

 

 

 

 

2.1.2 Podatki o prenesenih podatkih na omrežjih GPRS, Edge in UMTS6

 

 

 

 

datum in ura začetka povezave

 

 

 

 

IMSI številka ali IP7 naslov povezave

 

 

 

 

2.1.3 Podatki o sporočilih SMS in MMS

 

 

 

 

telefonska in IMEI številka, s katere je bilo sporočilo poslano

 

 

 

 

IMEI številka, s katere je bilo sporočilo sprejeto

 

 

 

 

datum in ura pošiljanja

 

 

 

 

lokacija pošiljatelja in prejemnika

 

 

 

 

povratnica

 

 

 

 

2.2 Internetni podatki

 

 

 

 

2.2.1 Elektronska pošta

lastnosti sporočil shranjujejo v sistemskih dnevnikih (log)

 

 

 

2.2.1.1 Pošiljatelj

 

 

 

 

uporabniško ime

 

x

 

 

datum in ura prijave

 

x

 

x

IP naslov, s katerega se je pošiljatelj prijavil

 

x

 

x

2.2.1.2 Poslano sporočilo

 

 

 

 

uporabniško ime pošiljatelja

 

 

 

 

datum in ura pošiljanja sporočila

 

x

 

x

naslovi naslovnikov (to/cc/bcc)

 

x

 

x

2.2.1.3 Prejeto sporočilo

 

 

 

 

uporabniško ime pošiljatelja

 

 

 

 

datum in ura pošiljanja sporočila

 

 

 

x

naslovi naslovnikov (to/cc/bcc) in pošiljatelja (from)

 

 

 

x

2.2.2 Podatki o aktivnosti na internetu

 

 

 

 

uporabniško ime

x

x

 

x

datum in ura prijave na internet

x

x

 

x

datum in ura odjave od interneta

x

x

 

x

za klicne naročnike: CLI in klicana telefonska številka

x (klicana telefonska številka)

x (odvisno od storitve)

 

x

za širokopasovni dostop: MAC številka ali drugi enolični identifikatorji

x

 

 

 

(podatki o zvezi)

 

x

 

 

(MAC številka)

 

 

 

 

2.2.3 Podatki o aktivnosti na svetovnem spletu

 

 

 

 

podatki o proxy strežnikih (datum in ura, uporabljeni IP naslovi, obiskani URL8 naslovi, servisi)

 

x

 

 

(po želji stranke)

 

x

 

 

(po želji stranke)

 

 

 

 

2.2.4 Podatki o hipnem sporočanju (instant messaging)

 

 

 

 

Vrsta servisa za hipno sporočanje

 

 

 

 

datum in ura vstopa in izstopa iz servisa za hipno sporočanje

 

 

 

 

Ker v klice (Glej tabelo 2.1.1) niso zajete druge storitve, lahko kljub temu sklepamo, da operaterji hranijo prometne podatke tudi za sporočila SMS, MMS (Tabela 2.1.3) in prenos podatkov (Tabela 2.1.2). O hranjenju teh podatkov nejasno govori tudi akt v 2. členu, kjer piše, da razčlenjeni račun omogoča preverjanje računa za uporabo telefonskih storitev (?) ali posameznih klicev. Zakon o elektronskih komunikacijah pa operaterjem brez privolitve uporabnika eksplicitno prepoveduje shranjevanje lokacijskih podatkov, ki niso hkrati prometni podatki. Tudi družba Mobitel zatrjuje, da "gibanja svojih uporabnikov ne spremlja".10 Preko zakonodaje lahko sklepamo tudi o času hrambe uporabniških in prometnih podatkov. Uporabniške (naročniške) podatke lahko operaterji po 110. členu ZEK hranijo še eno leto po prekinitvi naročniške pogodbe. Zaplete se pri prometnih podatkih, za katere ZEK v 104. členu pravi, da jih je treba izbrisati ali spremeniti v brezosebno obliko, takoj ko niso več potrebni za prenos sporočil. ZEK sicer dopušča izjemo, da prometne podatke posameznega naročnika operater lahko hrani "do popolnega plačila storitve, vendar najdlje do preteka zastaralnega roka", in še to le tiste podatke o prometu, "ki jih potrebuje za obračun in za plačila v zvezi z medomrežnim povezovanjem" (104. člen). Poleg tega lahko uporabnik po Splošnem aktu o razčlenjenem računu takšen račun zahteva "za pretekli mesec ali za določeno obdobje največ 3 mesecev", kar pomeni, da morajo operaterji prometne podatke hraniti še tri mesece po tem, ko je njihov naročnik prejel račun.

Zastavljata se dve vprašanji: kdaj se izteče popolno plačilo storitve in kdaj zastaralni rok. Na forumu spletne strani Slo-Tech so udeleženci na konkretnem primeru (račun telefonskih storitev za mesec januar 2005) izračunali, kdaj se izteče popolno plačilo storitve. Praviloma je obračunsko obdobje pri vse operaterjih od prvega do zadnjega v mesecu. Računi za pretekli mesec običajno zapadejo v plačilo 15. dne v mesecu. Račun za mesec januar je torej zapadel v plačilo 15. februarja 2005. Če je porabnik plačal račun takoj na dan zapadlosti, so sredstva prispela na račun operaterja najverjetneje šele 16. februarja 2005, saj šteje, da je dolg poravnan, ko prispejo sredstva na račun upnika in ne, ko dolžnik denar položi na banki. Operater mora sedaj nujno počakati še najmanj 8 dni, če morda uporabnik ne bo kljub plačilu računa reklamiral. In že smo 24. februarja 2005. Če reklamacije v tem času ni, bo operater ravnal povsem v duhu dobrega gospodarja, če kljub vsemu počaka še vsaj osem dni, če se morda pošta ni kje založila ali izgubila na poti. Ob tako previdnostnem, a vendar povsem upravičenem in legalnem ravnanju operaterja, smo že 3. marca 2005. 4. marca pa prometnih podatkov operater ne bi smel več imeti. Če torej uporabnik svojo storitev plača ob zapadlosti, so operaterji podatke upravičeni hraniti dobra dva meseca. V primeru, da uporabnik s plačilom zamuja, se seveda ti roki ustrezno in odvisno od časa zamude podaljšajo. Če ima uporabnik "akcijski" paket (na primer en tolar priključnine za vsaj dve leti naročništva), to pomeni, da se uporabnik zavezuje, da bo storitev plačeval dve leti, torej popolnega plačila storitve ne bo pred dvema letoma. V teh primerih lahko operater prometne podatke hrani dve leti in še nekaj dni za namene reklamacije in zapadlosti zadnjega obroka. Operaterji mobilne telefonije v primeru prednaročniških razmerij prometnih podatkov ne smejo hraniti, saj je storitev plačana vnaprej, uporabniških podatkov pa zaradi anonimnosti predplačnika tako ali tako nimajo.

Če račun ni bil plačan, nastopita dve situaciji. Če operater ne iztožuje zapadlega zneska, je dolžan hraniti podatke do poteka zastaranja. Če pa je znotraj zastaralnega roka sprožil pravdni postopek, potem lahko podatke hrani do pravnomočne odločitve sodišča.

Splošni zastaralni rok določa 346. člen Obligacijskega zakonika (OZ): "Terjatve zastarajo v petih letih, če ni z zakonom določen za zastaranje drugačen rok." Vendar isti zakonik v 355. členu govori o enoletnem zastaralnem roku tudi za "terjatve pošte, telegrafa in telefona za uporabo telefonov in poštnih predalov, kot tudi druge njihove terjatve, ki se plačujejo v trimesečnih ali krajših rokih" in "terjatve za storitve zagotavljanja dostopa do medmrežja, za storitve zagotavljanja uporabe elektronske pošte in elektronskih poštnih predalov". Iz tega lahko sklepamo, da je zastaralni rok za prometne podatke za operaterje elektronskih komunikacijskih omrežij eno leto. Zastaranje začne teči po poteku leta, v katerem je terjatev dospela v plačilo (3. odstavek 355. člena OZ). Skrajni rok za zastaranje je tako pri prometnih podatkih dve leti.

Ali stroga evropska direktiva prinaša odrešitev?
Direktiva evropske komisije o obvezni hrambi telekomunikacijskih prometnih podatkov naj bi bila po zagotovilih komisije v evropskem parlamentu sprejeta do konca leta. Predlog, ki prinaša obvezno enoletno hrambo podatkov na področju telefonije in polletno na področju internetnih komunikacij, je sicer naletel na odpor dela evropske javnosti, ki trdi, da bodo z novo zakonodajo ogrožene pravice in svoboščine posameznika, predvsem na področju varovanja osebnih podatkov. Direktivi se sicer upira tudi večina evropskih ponudnikov telekomunikacijskih in internetnih storitev, saj naj bi bili zaradi obvezne hrambe podatkov prisiljeni zvišati cene storitev, podražitev pa naj bi v končni fazi plačali uporabniki.

Vseeno pa se lahko vprašamo, ali bo direktiva, ki v obvezno hrambo vključuje tudi lokacijske podatke in naslove obiskanih spletnih strani, ogrozila varstvo osebnih podatkov v Sloveniji. Za zdaj lahko slovenski uporabniki Telekomovih, Mobitelovih, Simobilovih, Veginih, Voljatelovih ali T-2-jevih storitev le ugibajo, kaj o njih shranjujejo operaterji. Ti operaterji z (nemalokrat) arogantnim in legalističnim izmikanjem nikakor ne zbujajo zaupanja pri svojih uporabnikih, svoje pa dodaja tudi nejasna slovenska zakonodaja in sodni primeri, ki slovenske operaterje spravljajo v mučen položaj.11 V trenutnih razmerah lahko le tehtamo, kaj je za varovanje zasebnosti slabše: zelo stroga, a jasna evropska direktiva, ali manj stroga in nejasna slovenska zakonodaja, ki operaterjem dovoljujejo "skrivalnice" z osebnimi podatki njihovih lastnih uporabnikov.

1 IMEI (International Mobile Equipment Identity) je unikatna 15-številčna oznaka vsakega posameznega mobilnega telefonskega aparata.
2 IMSI (International Mobile Subscriber Identity) je unikatna 15-številčna oznaka naročnika v mobilnem telefonskem omrežju. Prvi niz števil označuje naročnikovega operaterja, drugi niz pa naročnika.
3 CLI (Calling Line Identification) je storitev, ki omogoča prenos telefonske številke klicatelja do klicane osebe ali operaterja, še preden ta dvigne slušalko.
4 MAC (Media Access Control address) je unikatna 48-bitna oznaka, ki je vtisnjena v posamezne kose strojne opreme, predvsem mrežne kartice. Služila naj bi varnosti v omrežjih.
5 Operaterji mobilne telefonije lahko preko prehajanja signala skozi bazne postaje ugotovijo, na katero bazno postajo se je v nekem trenutku povezal določen uporabnik. Ker so mobilni telefoni navadno na dosegu več baznih postaj naenkrat, lahko operaterji s posebno metodo triangulacije precej natančno ugotovijo lokacijo uporabnika, ki je izražena z zemljepisno širino in dolžino.
6 Omrežja GPRS, Edge in UMTS poleg prenosa govora omogočajo tudi prenos podatkov. Imajo to prednost, da uporabnik plača količino prenesenih podatkov in ne trajanje samega prenosa (klica).
7 IP (Internet Protocol) je omrežni protokol, ki je namenjen pošiljanju informacij iz enega računalnika na drugega preko interneta. Vsi računalniki na internetu so definirani z enim ali več naslovi IP, ki so 32-bitni.
8 URL (Uniform Resource Locator) je naslov vsakega dokumenta ali vsebine na internetu. Naslovi URL spletnih strani se navadno začnejo s ...
9 Triple-play ponudba zajema prenos glasu, podatkov in videa po istem omrežju, se pravi: telefonijo, internet in televizijo.
10 Glej: Ceglar, Miha (2004) Mobitel: gibanja ne spremljamo. Delo, XLVI (170) 13. http://www.delo.si/index.php?sv_path=43,50&id=6a3f27506f3e809502711c871b23997e04&source=Delo (21.10.2005).
11 Za primer glej: Ceglar, Miha (2004) Policija: ne sledimo preko baznih postaj. Delo, XLVI (182) 13. http://www.delo.si/index.php?sv_path=43,50&id=7510d558447ef0706ca4b893ac0b8d6d04&source=Delo (21.10.2005).

izpis

 S O R O D N E   T E M E

mediji in pravo

Medijska preža
Sandra Bašić-Hrvatin
Slovenija: En korak naprej, dva nazaj*
Zrinjka Peruško
Kaj je bilo narobe z reformami medijev v postsocialistični Evropi?*
Snežana Trpevska
Razdrobljenost trga v jugovzhodni Evropi in degradacija profesionalnega novinarstva*
Jovanka Matić
Novinarji kot gibalo reform medijev*
Tarik Jusić
Bosna in Hercegovina: Med stagnacijo in tranzicijo*
Judit Bayer
Nauki medijskih reform v srednji in vzhodni Evropi: Vsaka družba ima tak medijski sistem, kot si ga zasluži*
Paolo Mancini
Reforme medijev ne nastanejo v praznem prostoru*
Guillermo Mastrini
Napredne vlade in mediji v Južni Ameriki*
Rodrigo Gómez García
Reforme medijev v Latinski Ameriki: med dekomodifikacijo in marketizacijo javnih komunikacijskih politik*
Larbi Chouikha
Mediji v ogledalu »tunizijske pomladi«: reforme, ki jih je težko izpeljati*
Justin Schlosberg
Reforma lastništva medijev v Veliki Britaniji: kako naprej?*
Brankica Petković
Zakaj primerjati reforme medijskih sistemov?
Gorazd Kovačič
Kaj so mediji za Janšo in Pahorja?
Andrej Pavlišič
Mediji ne delujejo v praznem prostoru
Domen Savič
Zapiranje pašnika: spletna cenzura doma in po svetu
Tomaž Gregorc
Onemogočanje avtonomnih digitalnih praks – »trda plat« zgodbe
Brankica Petković
Človekove pravice in mediji
Andreja Tratnik
»Na tisoče Madžarov pije to sranje s ponosom, celo s predanostjo«
Zoran Medved
Prihodnost ali pogreb javne RTV?
Gregor Strojin
Javnost sodnih postopkov v zadevi Patria
Andreja Tratnik
Kdo naj presodi, ali naj se od novinarja zahteva razkritje vira?
Brankica Petković
Slaba vest evropske medijske politike
Renata Šribar
Regulacija avdiovizualnih medijev: kompleksnost in izmuzljivost potencialno spornih vsebin
Tanja Kerševan-Smokvina
Evropsko orodje za merjenje neodvisnosti regulatorjev
Toby Mendel
Uvrstitev Slovenije v mednarodni raziskavi o dostopu do informacij javnega značaja
Saša Banjanac Lubej
Inšpektorat za delo novinarjem odgovarja na svoji spletni strani
Sandra Bašić-Hrvatin
Kako je privatizacija medijev omogočila privatizacijo politike
Gorazd Kovačič
Polom reforme medijske zakonodaje
Andreja Tratnik
Korak naprej pri varovanju pravice novinarjev do nerazkritja vira informacij
Lenart J. Kučić
Jezdeci medijske apokalipse
Blaž Zgaga
Po stopnji svobode medijev Evropa razdeljena na dva dela
Jernej Rovšek
Čas za soglasje o samoregulacijski obliki medijske industrije
Sandra Bašić-Hrvatin
Kriza časopisne industrije je posledica napačnih odločitev lastnikov
Lana Zdravković
Sprejemanje medijske zakonodaje: In temu pravite javna razprava?
Rina Klinar
Lokalni mediji v Sloveniji: nacionalna mreža, medijske regije ali umiranje na obroke?
Jasna Babić
Osnutek zakona o medijih: Bluz slovenskih glasbenikov
Renata Šribar
Zaščita otrok pred spornimi vsebinami v osnutku zakona o medijih: nadaljevanje regulacijske stihije
Sandra Bašić-Hrvatin, Marko Milosavljević
Slovenskih medijskih 20 let: Quid pro quo
Gojko Bervar
Nova oblast in mediji – Kaj se je spremenilo?
Brankica Petković
Slovenija: Boljša medijska zastopanost legitimna težnja 200.000 ljudi
Sandra Bašić-Hrvatin
Vztrajati pri vsebini in načinu sprejemanja medijskih zakonov
Roman Kuhar
V imenu družine potvarjajo podatke
Nina Zidar Klemenčič
Dva primera, množica stališč, problem nerešen
Andraž Teršek
Pasti in spodrsljaji svobode izražanja[1]
Andrej Stopar
Rusija: »V tem primeru ste nas prehiteli!«
Jernej Rovšek
Posledica spremenjene sestave Ustavnega sodišča?
Jure Aleksič
Mozaik neke gangrene
Andreja Tratnik
Evropsko sodišče za človekove pravice o nedopustnosti političnih pritiskov na medije
Ustavno sodišče
Del odločbe Ustavnega sodišča v primeru Prijatelj proti Mladini[1]
Ciril Ribičič, Marija Krisper Kramberger
Prijatelj proti Mladini: Zastraševalni učinek obsodbe Mladine
Iztok Jurančič
Kanarčki v rudniku demokracije
Zoran Medved
Novi zakon o RTV Slovenija: Potrebujemo popolnoma nov koncept
Peter Lah
Pluralizem medijev: predmet arbitrarnih ocen ali empiričnih meritev?
Tadej Praprotnik
Nizozemska: Učinkovit sistem zaščite otrok pred škodljivimi medijskimi vsebinami
Sonja Merljak Zdovc
Novinarska zbornica
Tomaž Klipšteter
(Ne)občutljivost medijev za varstvo zasebnosti
Ranka Ivelja
Pasti »konkretizacije in personalizacije« incesta
Brankica Petković
Narobe
William Gore
Nesprejemljivost predlogov za vseevropski sistem urejanja medijske odgovornosti(1)
Daphne Koene
Na Nizozemskem vsak dan bolj cenimo dobro delovanje tiskovnega sveta(1)
Marko Milosavljević
Razsodba delovnega sodišča odpira možnosti za odpuščanje neposlušnih novinarjev
Bojan Dobovšek, Jure Škrbec
Novinarji in korupcija
Goran Novković
Kje so meje pravice? Kje so meje molka?
Jože Vogrinc
Spremenimo informativne medije v javna glasila!(1)
Nataša Pirc Musar
Pravica vedeti – Prvi mednarodno zavezujoči akt na področju dostopa do javnih informacij na svetu
Toby Mendel
Ali sprejeta konvencija izpolnjuje pričakovanja?
Helen Darbishire
Prepoznavanje pravice
Simona Zatler
Ali je učinkovita regulacija sploh možna?
Tanja Kerševan-Smokvina
Direktiva kot preskus za medijske politike držav članic EU
Renata Šribar
Protiregulacijski kompleks bo med pripravo novele zakona o medijih gotovo še živ
Marko Milosavljević
Napake, iz katerih bi se (že) morali kaj naučiti
Nika Susman
Francija: Usoda javne televizije odvisna od dobičkov komercialne tekmice
Renata Šribar
Ko mediji premikajo meje v prid pornokapitala
Mateja Boldin
Sistem koregulacije na preizkušnji
Renata Šribar
Različno branje zakona izgovor za neukrepanje
Renata Šribar
Kdo je pristojen za ukrepanje, če oglaševanje vsiljuje porno seksualnost otrokom?
Miran Lesjak
Človekove pravice zatirane države in nemočnih gospodarskih družb
Cene Grčar
Hudobni mediji in uboga država: ali lahko državni organi zahtevajo objavo popravka?
Janez Markeš
Zakon, ki popravlja mnenja
Jernej Rovšek
Od pravice do popravka do medijskega sveta
Barbara Verdnik
»Tožena stranka redno objavlja članke ...«
Sandra Bašić-Hrvatin
Kakšen javni medij potrebujejo državljanke in državljani Slovenije?
Sandra Bašić-Hrvatin, Iztok Jurančič, Brankica Petković, Grega Repovž, Jernej Rovšek, Špela Stare, Matej Šurc, Blaž Zgaga, Društvo novinarjev Slovenije, Sindikat novinarjev Slovenije
Za prenovo medijske politike
Ian Mayes
Samoregulacija informativnih medijev: pot do novega razmerja z bralci
Ian Mayes
Dejstva v zadevi
Ian Mayes
Po navedbah vira
Slavko Vizovišek
Guardianov zgled in slovenska realnost
Viktor Ivančić
1996: Kako je bil obrekovan Feral Tribune
Jernej Rovšek
Pot do zaupanja vrednega regulatorja medijev
Jernej Rovšek, Brankica Petković
Ali je v primeru Stres proti POP TV medijski inšpektor prevzel vlogo sodišča?
Ivan Pal
Več prijav inšpektorju za medije
Neva Nahtigal
Problemi s socialno, pravno in profesionalno varnostjo novinarjev v jugovzhodni Evropi
Iztok Jurančič
Dninarstvo na novinarskem trgu delovne sile
Sandra Bašić-Hrvatin
Politika razvoja radia in televizije v Sloveniji – Tiranija status quo
Sandra Bašić-Hrvatin
Paralelni svetovi
Iztok Jurančič
Pravna zaščita kaznovanih novinarjev – Novinarji kot postranska škoda?
Jože Vogrinc
Medijska politika kot demokratura
Renata Šribar
Mobitel, WTF?
Blaž Zgaga
Pismo o cenzuri: v tujini objavljeno, doma cenzurirano
Boris Vezjak
Še vedno neutemeljen disciplinski ukrep proti novinarju
Matej Šurc
Peticija – da nam ne bo žal za to, česar nismo storili
Brankica Petković
Njihova svoboda, naša pravica
Mateja Boldin
Vsebine za odrasle, promocija za otroke
Zoran Medved
Zakaj je zahteva po uravnoteženosti javne televizije neutemeljena?
Iztok Jurančič
Tehnologije obvladovanja slovenskih medijev v letih 2006–2007
Barbara Verdnik
Primorske novice – Plen političnih in ekonomskih interesov
Klavdija Figelj
Kje so pristali novinarji?
Predlog ureditve poklicne avtonomije v kolektivni pogodbi za poklicne novinarje
Sandra Bašić-Hrvatin
V Sloveniji brez javne razprave o novi medijski direktivi
Renata Šribar
Škodljive vsebine na mobilnih telefonih
Hans-Martin Tillack
Ali uradniki EU pretepajo pse?
Mediji za državljane – Priporočila
Jasmina Potokar Rant
Novinarske usode: Delo preko avtorskih pogodb
Sandra Bašić-Hrvatin
Po razpisu za subvencije medijem: Uravnoteženi in komunikativni
Andrew Taussig
Organizirajte Glas poslušalca in gledalca
Boris Vezjak
Dedemokratizacija Slovenije pod krinko demokratizacije RTV Slovenija
Neva Nahtigal
Kdaj oddaje za Rome na RTV Slovenija?
Maja Bogataj Jančič, Maja Lubarda
Licence Creative Commons tudi v Sloveniji
Jasmina Potokar Rant
Avtorske pravice v pogodbah med mediji in novinarji
Jernej Rovšek, Sandra Bašić-Hrvatin, Brankica Petković
Kakšen sklad za medije?
Špela Stare
O subvencijah za medije naj ne odloča komisija
Gorazd Perenič
Na poti od odprtega k preglednemu javnemu sektorju
Nataša Pirc Musar
Zakonske novosti in dostop do informacij za novinarje
Pavel Gantar
Lahkotnost sprememb v dostopu do informacij javnega značaja
Jernej Rovšek
Neskladje glede zakona o dostopu do informacij javnega značaja
Lenart J. Kučić, Aljaž Marn
Proti terorizmu z nadzorom državljanov
Aljaž Marn
Kronologija sprejemanja evropske direktive o hrambi telekomunikacijskih podatkov
Aljaž Marn
Iniciativa "Hramba prometnih podatkov ni rešitev!"
Saša Bojc
Napad na novinarski vir
Brankica Petković
Ministri evropskih držav o medijski politiki
Jaka Repanšek
Bo prenovljeni kolektivni pogodbi za novinarje uspelo?
Miha Trampuž
Varstvo avtorskih pravic v predlogu dopolnitev in sprememb kolektivne pogodbe
Živa Humer, Mojca Sušnik
Politika enakih možnosti žensk in moških brez medijske pozornosti
Jernej Rovšek
Nihalo se je od svobode izražanja obrnilo v prid varstvu zasebnosti
Janez Tekavc
Odškodninska odgovornost novinarja
Jernej Rovšek
Pravica do popravka ali odgovora v medijih – Primer Vladislava Stresa
Lucija Bošnik
Poročanje medijev s sodišč
Urška Prepeluh
Procesni labirint do informacij javnega značaja
Urška Prepeluh
Dostop do javnih informacij pri organih EU
Jaka Repanšek
Pravni okvir avdiovizualne industrije v EU
Sandra Bašić-Hrvatin
Delo in izbrisani: kdo »zlorablja« medijski prostor?
Jaka Repanšek
Varovanje avtorskih pravic v kolektivni pogodbi: kako se miš spreminja v mačko
Jaka Repanšek
Kraja avtorskih del: avtorji lajajo, karavana gre dalje
Jaka Repanšek
Avtorske pogodbe zaposlenih v medijih
Renata Šribar
Ta lahki predmet manipulacije: oblast in regulacija pornografije
Melita Zajc
Mediji in avdiovizualna politika v strateških dokumentih ministrstva za kulturo
Rina Klinar
Medijska raznolikost v nacionalnem programu za kulturo 2004-2007
Brankica Petković
Razpršenost lastništva in raznolikost vsebin
Gojko Bervar
Velika Britanija: Prenova pritožne komisije za tisk?
Alison Harcourt
Regulacija medijskega lastništva - slepa ulica EU
Gojko Bervar
V zapor zaradi klevete?
Gojko Bervar
Mediji vzbudijo strah, politiki zahtevajo višje kazni
Rok Kajzer
Klevetanje in praksa Novinarskega častnega razsodišča
Neva Nahtigal
»Obrekovalci« pred Evropskim sodiščem
Sandra Bašić-Hrvatin
Zakon o RTVS za 20. ali 21. stoletje?
Miro Petek
Velika Britanija: Lastništvo zagotavlja neodvisnost Guardiana
Karol Jakubowicz
Zavrnite predloge o politični delitvi javne radiotelevizije!
Serge Halimi
Nova cenzura
Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić
Medijska koncentracija v Sloveniji
Sonja Merljak
Interni etični kodeksi v medijih
Dušan Rebolj
Nianse nasilja: ulovimo in ubijmo Billyja Raya Cyrusa!
Milada Mirković
Sprejet zakon o dostopu do informacij javnega značaja
Jernej Rovšek
Ali zakon o dostopu do informacij res ni pomemben za novinarje?
Saša Banjanac Lubej
Novinarji so za direktorje kakor delavci v tovarni
Sonja Merljak
Piarovci so dodatna ovira na poti do informacij
Gorazd Kovačič
Nato: »Zaustavite levico!«
Gal Kirn, Ana Jereb
Nato: Vidni in nevidni pritiski
Sandra Bašić-Hrvatin
Nato: Civilna družba proti državi
Renata Šribar
Pornografija: Po protipornografskemu ukrepu medijskega inšpektorja
Ian Mayes
Naš cilj je biti odgovoren časopis
Gašper Lubej
Svoboda tiska ogrožena povsod po svetu
Judit Bayer
Madžarska: Položaj medijev po volitvah 2002
Jaka Repanšek
Je moje res tvoje?
Neva Nahtigal
Tehnologija zahteva dodatno zaščito avtorskih pravic
Urša Chitrakar
Ko javna osebnost laže
Marko Milosavljević
Zakaj je dobro, da je ukinjena avtorizacija intervjuja
Jernej Rovšek
Je to zakonska podlaga za bolj odprto javno upravo?
Milada Mirković
Pomanjkljivosti predloga zakona o dostopu do informacij javnega značaja
Boris Vezjak
Primer Petek: simptom zloma medijske avtonomije
Brankica Petković
Kaj smejo početi novinarji?
Lucija Bošnik
Svoboda tiska v rokah policije
Suzana Žilič-Fišer
Velika Britanija
Polemike o novi medijski zakonodaji
Rajko Gerič
Postali smo javni uslužbenci
Tatjana Pirc
Bodimo uslužbenci javnosti
Jaka Repanšek
Konkurenčna klavzula v novinarskem poklicu
Saša Banjanac Lubej
Vpis v razvid medijev
Gorazd Kovačič
Pronatovski napadi na demokratični pluralizem
Ksenija Horvat
Josri Fouda
Nikoli se ne bom vključil v propagandno vojno
Senko Pličanič
Ustavna pravica doslej neuresničena
Milada Mirković
Zakon bi moral veljati za vse državne organe
Simona Zatler
Vsak je lahko novinar
Jaka Repanšek
Konkurenčna prepoved v novinarskem poklicu
Saša Banjanac Lubej
Medijski inšpektor - one man band
Aldo Milohnić
Oglaševalska pornografija na Kanalu A in POP TV
Karina Cunder
Delo po novem restriktivno pri oglaševanju vročih linij
Borut Zajc
Prikrito oglaševanje je zloraba medijev
Nika Deu
Spoštujemo zakonodajo
Rastko Močnik
Svoboda izražanja kot farsa
Darijan Košir
Delo ni zaprt medij
Simona Zatler
Kako zagotoviti dostop do medijev
Igor Ž. Žagar
Pet minut za (novinarski) suspenz
Maja Breznik
Kulturni krogi
Simona Zatler, Sandra Bašić-Hrvatin
Programski deleži po novi medijski zakonodaji
Marjan Moškon
Žagajo mar avtorji vejo, na kateri sedijo?
Špela Mežnar
Parodija je dopustna predelava tujega avtorskega dela
Brane Maselj
Pooblastila državi, omejitve medijem
Boris Bergant
Izrazito politični zakon
Rina Klinar, Irma Benko
Več vprašanj kot odgovorov
Aleš Gaube
Dopolnila za lažji spanec
Sandra Bašić-Hrvatin
Past prekomerne regulacije
Špela Šipek
Ko država prikriva informacije, jo lahko tožimo
Matjaž Jarc
Paranoja o državnem nadzoru nad mediji
Peter Jančič
Ozka zakonska ureditev dostopa do informacij
Rina Klinar
Naj lokalni radio ugasne?
Marjan Moškon
Zatreti lokalne programe je lahko
Dejan Jelovac
To bo konec Radia Študent
Petra Oseli
Prodajajo šampon v informativnih oddajah
Tanja Kerševan-Smokvina
Oglasi na televizijah po pravilih
Branko Čakarmiš
Samoregulativni korak slovenskih televizij
Cene Grčar
Beseda velja
Druga in tretja obravnava zakona o medijih
Bojan Golčar
Radio Marš naj bo!
Matevž Krivic
Lastniški poseg v uredniško politiko?
Simona Zatler
Uredniška neodvisnost in ugovor vesti
Aleš Gaube
Novinarski ceh na preži
Gojko Bervar
Novinarska zaščita ali jarem
Marjan Moškon
Onemogočiti lokalne televizije?
Simona Zatler
Brez sodne prakse, brez politične volje
Tomaž Ranc
Nadzorovani novinarji
Rainer Reichert
Nadzor zasebnih pogovorov
Boris Rašeta
Novinarjem so v Tuđmanovem obdobju redno prisluškovali
Jaka Repanšek, Simona Zatler
Intervjuvanec lahko preverja le natančnost
Boris Čibej
Želja po umiku ostrih izjav
Lidija Koman Perenič
Odškodninske tožbe naraščajo
Renata Šribar
Oglaševanje »vročih linij«
Igor Mekina
Daleč od brezhibnosti
Tatjana Mandić
Nadzorovanje in kaznovanje novinarjev
Gabor Holmai
Državni uradniki morajo prenesti kritiko
Senad Pećanin
Skrivanje za zasebnimi tožbami
Zlatan Karabegović
Razkrivanje nepravilnosti je brez odmeva
Matjaž Gerl
Za pravice gledalca
Tanja Kerševan-Smokvina
Kako prehiteti daljinca
Alexander Scheuer
Televizija čez državne meje
Simona Zatler
Pravica medijev in javnosti
Gojko Bervar
Izgubljena bitka za soglasje
Nadire Mater
Srečna sem, da sem obtožena
Rajko Muršič
Ženska in mati, Cerkev in podgana
Za svobodo umetniškega izražanja in proti represiji
Milka Pance
Konkurenčna prepoved in svoboda dela
Matjaž Jarc
Zlati rez
Borut Mehle
Poti slovenske medijske zakonodaje
Zoran Medved
Vrnitev k abecedi
Milada Mirković
(Ne)dostopnost javnih informacij
Stojan Zdolšek
Brez vrtoglavih odškodnin
Barbara Kelbl
Država proti novinarju
Na začetku je bil Zakon
Edicija MediaWatch
Jernej Rovšek
Zasebno in javno v medijih
Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić, Brankica Petković
Medijsko lastništvo
Sandra Bašić-Hrvatin, Marko Milosavljević
Medijska politika v Sloveniji v devetdesetih
Matevž Krivic, Simona Zatler
Svoboda tiska in pravice posameznika
Novinarski večeri
29.05.2003
Snježana Milivojević, Dejan Anastasijević
Srbski mediji po atentatu
28.01.1999
Alexandre Lévy
Novinarji brez meja
18.12.1998
Vesna Alaburić, Stojan Zdolšek
Pod udarom zakona
23.06.1998
Andras Sajo, Sandra Bašić-Hrvatin
Sedma sila na povodcu
18.02.1998
Jochen Frowein, Igor Mekina
Kako prerezati globoko grlo?
Omizja
29.03.2011
Sandor Orban, Attila Mong, Sandra Bašić Hrvatin, Grega Repovž, Marko Milosavljević, Vojko Stopar, Zdenko Duka, Gordana Vilović
Pasti medijske regulacije in očitki o političnem obvladovanja medijev – Madžarska, Slovenija, Hrvaška, podobnosti in razlike
22.04.2008
Zdenka Čebašek Travnik, Uroš Slak, Alma M. Sedlar, Elizabeta Zorman, Zoran Pavlovič, Liana Kalčina, Brankica Petković, Kristina Plavšak Krajnc
Omizje: Poročanje medijev o otrocih
29.09.2007
Snježana Milivojević, Snežana Trpevska, Sandra Bašić-Hrvatin, Vildana Selimbegović, Milka Tadić, Brankica Petković, Drago Hedl, Željko Bodrožić, Peter Preston, Jani Sever, Aleksandar Damovski, Stjepan Malović, Vanja Sutlić, Mehmed Agović, Dragoljub Vuković, Dubravka Valić Nedeljković, Mirko Štular, Saša Banjanac Lubej
Omizje: Oblike politične instrumentalizacije in klientelizma v medijih v državah jugovzhodne Evrope – primer držav nekdanje Jugoslavije
03.04.2007
Venčeslav Japelj, Barbara Verdnik, Peter Kolšek, Veso Stojanov, Simona Rakuša
Omizje: Tehnologija obvladovanja medijev v Sloveniji
25.11.2002
Aidan White, Ian Mayes, Grega Repovž, Peter Jančič, Gojko Bervar
Samoregulacija in odgovornost medijev
27.02.2002
Aljoša Pečan Gruden, Senko Pličanič, Alja Brglez, Marjan Antončič, Špela Šipek
Dostop do informacij javnega značaja
24.09.2001
Božidar Zorko, Irma Benko, Marjan Moškon, Bojan Veselinovič, Bojan Petan, Goran Novkovič, Marko Milosavljević
Država in mediji v Sloveniji
15.02.2001
Božidar Zorko, Rudolf Moge, Sandra Bašić-Hrvatin, Matevž Krivic, Janez Čadež, Gojko Bervar, Cene Grčar, Rosvita Pesek, Peter Jančič
Zakon o medijih v slepi ulici - Kakšen izhod obeta nov predlog, pripravljen v novi vladi?
zakon o medijih
Medijska preža
Sandra Bašić-Hrvatin
Slovenija: En korak naprej, dva nazaj*
Zrinjka Peruško
Kaj je bilo narobe z reformami medijev v postsocialistični Evropi?*
Snežana Trpevska
Razdrobljenost trga v jugovzhodni Evropi in degradacija profesionalnega novinarstva*
Jovanka Matić
Novinarji kot gibalo reform medijev*
Tarik Jusić
Bosna in Hercegovina: Med stagnacijo in tranzicijo*
Judit Bayer
Nauki medijskih reform v srednji in vzhodni Evropi: Vsaka družba ima tak medijski sistem, kot si ga zasluži*
Paolo Mancini
Reforme medijev ne nastanejo v praznem prostoru*
Guillermo Mastrini
Napredne vlade in mediji v Južni Ameriki*
Rodrigo Gómez García
Reforme medijev v Latinski Ameriki: med dekomodifikacijo in marketizacijo javnih komunikacijskih politik*
Larbi Chouikha
Mediji v ogledalu »tunizijske pomladi«: reforme, ki jih je težko izpeljati*
Justin Schlosberg
Reforma lastništva medijev v Veliki Britaniji: kako naprej?*
Brankica Petković
Zakaj primerjati reforme medijskih sistemov?
Gorazd Kovačič
Kaj so mediji za Janšo in Pahorja?
Andrej Pavlišič
Mediji ne delujejo v praznem prostoru
Domen Savič
Zapiranje pašnika: spletna cenzura doma in po svetu
Tomaž Gregorc
Onemogočanje avtonomnih digitalnih praks – »trda plat« zgodbe
Renata Šribar
Regulacija avdiovizualnih medijev: kompleksnost in izmuzljivost potencialno spornih vsebin
Sandra Bašić-Hrvatin
Kako je privatizacija medijev omogočila privatizacijo politike
Brankica Petković
Konferenca Evropske komisije o svobodi medijev v državah Zahodnega Balkana in Turčiji
Gorazd Kovačič
Polom reforme medijske zakonodaje
Judit Bayer
Madžarska medijska reforma – diktat politične večine
Lenart J. Kučić
Jezdeci medijske apokalipse
Jernej Rovšek
Čas za soglasje o samoregulacijski obliki medijske industrije
Sandra Bašić-Hrvatin
Kriza časopisne industrije je posledica napačnih odločitev lastnikov
Lana Zdravković
Sprejemanje medijske zakonodaje: In temu pravite javna razprava?
Rina Klinar
Lokalni mediji v Sloveniji: nacionalna mreža, medijske regije ali umiranje na obroke?
Jasna Babić
Osnutek zakona o medijih: Bluz slovenskih glasbenikov
Renata Šribar
Zaščita otrok pred spornimi vsebinami v osnutku zakona o medijih: nadaljevanje regulacijske stihije
Gojko Bervar
Nova oblast in mediji – Kaj se je spremenilo?
Brankica Petković
Slovenija: Boljša medijska zastopanost legitimna težnja 200.000 ljudi
Sandra Bašić-Hrvatin
Vztrajati pri vsebini in načinu sprejemanja medijskih zakonov
Roman Kuhar
V imenu družine potvarjajo podatke
Iztok Jurančič
Kanarčki v rudniku demokracije
Zoran Medved
Novi zakon o RTV Slovenija: Potrebujemo popolnoma nov koncept
Peter Lah
Pluralizem medijev: predmet arbitrarnih ocen ali empiričnih meritev?
Simona Zatler
Ali je učinkovita regulacija sploh možna?
Renata Šribar
Protiregulacijski kompleks bo med pripravo novele zakona o medijih gotovo še živ
Marko Milosavljević
Napake, iz katerih bi se (že) morali kaj naučiti
Renata Šribar
Ko mediji premikajo meje v prid pornokapitala
Mateja Boldin
Sistem koregulacije na preizkušnji
Renata Šribar
Različno branje zakona izgovor za neukrepanje
Renata Šribar
Kdo je pristojen za ukrepanje, če oglaševanje vsiljuje porno seksualnost otrokom?
Miran Lesjak
Človekove pravice zatirane države in nemočnih gospodarskih družb
Cene Grčar
Hudobni mediji in uboga država: ali lahko državni organi zahtevajo objavo popravka?
Janez Markeš
Zakon, ki popravlja mnenja
Jernej Rovšek
Od pravice do popravka do medijskega sveta
Barbara Verdnik
»Tožena stranka redno objavlja članke ...«
Sandra Bašić-Hrvatin
Kakšen javni medij potrebujejo državljanke in državljani Slovenije?
Sandra Bašić-Hrvatin, Iztok Jurančič, Brankica Petković, Grega Repovž, Jernej Rovšek, Špela Stare, Matej Šurc, Blaž Zgaga, Društvo novinarjev Slovenije, Sindikat novinarjev Slovenije
Za prenovo medijske politike
Jernej Rovšek
Pot do zaupanja vrednega regulatorja medijev
Jernej Rovšek, Brankica Petković
Ali je v primeru Stres proti POP TV medijski inšpektor prevzel vlogo sodišča?
Ivan Pal
Več prijav inšpektorju za medije
Sandra Bašić-Hrvatin
Politika razvoja radia in televizije v Sloveniji – Tiranija status quo
Brankica Petković
Njihova svoboda, naša pravica
Mediji za državljane – Priporočila
Brankica Petković, Jernej Rovšek, Sandra Bašić-Hrvatin
Sporna določila o financiranju programskih vsebin
Predlog amandmajev Mirovnega inštituta na člene o proračunskih sredstvih za medije
Predlog Mirovnega inštituta za spremembo člena o zaščiti otrok in mladoletnikov
Renata Šribar
Zaščita otrok in mladoletnikov v noveli zakona o medijih
Renata Šribar
Predlog Renate Šribar in koordinacije nevladnih organizacij za spremembo člena o zaščiti otrok in mladoletnikov
Jurij Žurej
Reguliranje medijskih vsebin za odrasle
Jernej Rovšek
Kaj je na medijskem področju mogoče urejati z zakonom?
Marta Gregorčič
Novi zakon o medijih: žrtve o žrtvah
Sandra Bašić-Hrvatin
Ali snovalci medijske politike razlikujejo pluralnost, različnost in raznolikost medijev?
Boris Vezjak
Dedemokratizacija Slovenije pod krinko demokratizacije RTV Slovenija
Neva Nahtigal
Kdaj oddaje za Rome na RTV Slovenija?
Maja Bogataj Jančič, Maja Lubarda
Licence Creative Commons tudi v Sloveniji
Jernej Rovšek, Sandra Bašić-Hrvatin, Brankica Petković
Kakšen sklad za medije?
Špela Stare
O subvencijah za medije naj ne odloča komisija
Gorazd Perenič
Na poti od odprtega k preglednemu javnemu sektorju
Nataša Pirc Musar
Zakonske novosti in dostop do informacij za novinarje
Pavel Gantar
Lahkotnost sprememb v dostopu do informacij javnega značaja
Jernej Rovšek
Neskladje glede zakona o dostopu do informacij javnega značaja
Lenart J. Kučić, Aljaž Marn
Proti terorizmu z nadzorom državljanov
Aljaž Marn
Kronologija sprejemanja evropske direktive o hrambi telekomunikacijskih podatkov
Aljaž Marn
Iniciativa "Hramba prometnih podatkov ni rešitev!"
Marko Milosavljević
Novinar Zmago Jelinčič – Plemeniti
Sandra Bašić-Hrvatin
Delničarji pomembnejši od bralcev
Brankica Petković
Dodatna politizacija in državni nadzor nad RTV Slovenija
Gojko Bervar
Kdaj omdusman na javni radioteleviziji?
Brankica Petković
Nova vlada – nova medijska politika
Jaka Repanšek
Pravni okvir avdiovizualne industrije v EU
Renata Šribar
Ta lahki predmet manipulacije: oblast in regulacija pornografije
Melita Zajc
Mediji in avdiovizualna politika v strateških dokumentih ministrstva za kulturo
Rina Klinar
Medijska raznolikost v nacionalnem programu za kulturo 2004-2007
Brankica Petković
Razpršenost lastništva in raznolikost vsebin
Sandra Bašić-Hrvatin
Zakon o RTVS za 20. ali 21. stoletje?
Karol Jakubowicz
Zavrnite predloge o politični delitvi javne radiotelevizije!
Sandra Bašić-Hrvatin
Nato: Civilna družba proti državi
Judit Bayer
Madžarska: Položaj medijev po volitvah 2002
Suzana Žilič-Fišer
Velika Britanija
Polemike o novi medijski zakonodaji
Simona Zatler
Vsak je lahko novinar
Saša Banjanac Lubej
Medijski inšpektor - one man band
Karina Cunder
Delo po novem restriktivno pri oglaševanju vročih linij
Nika Deu
Spoštujemo zakonodajo
Simona Zatler
Kako zagotoviti dostop do medijev
Simona Zatler, Sandra Bašić-Hrvatin
Programski deleži po novi medijski zakonodaji
Brane Maselj
Pooblastila državi, omejitve medijem
Boris Bergant
Izrazito politični zakon
Rina Klinar, Irma Benko
Več vprašanj kot odgovorov
Aleš Gaube
Dopolnila za lažji spanec
Sandra Bašić-Hrvatin
Past prekomerne regulacije
Matjaž Jarc
Paranoja o državnem nadzoru nad mediji
Peter Jančič
Ozka zakonska ureditev dostopa do informacij
Rina Klinar
Naj lokalni radio ugasne?
Marjan Moškon
Zatreti lokalne programe je lahko
Dejan Jelovac
To bo konec Radia Študent
Druga in tretja obravnava zakona o medijih
Aleš Gaube
Umakniti slab predlog zakona o medijih
Matevž Krivic
Lastniški poseg v uredniško politiko?
Simona Zatler
Uredniška neodvisnost in ugovor vesti
Aleš Gaube
Novinarski ceh na preži
Gojko Bervar
Novinarska zaščita ali jarem
Marjan Moškon
Onemogočiti lokalne televizije?
Gojko Bervar
Izgubljena bitka za soglasje
Matjaž Jarc
Zlati rez
Borut Mehle
Poti slovenske medijske zakonodaje
Zoran Medved
Vrnitev k abecedi
Na začetku je bil Zakon
Edicija MediaWatch
Jernej Rovšek
Zasebno in javno v medijih
Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić, Brankica Petković
Medijsko lastništvo
Sandra Bašić-Hrvatin, Marko Milosavljević
Medijska politika v Sloveniji v devetdesetih
Matevž Krivic, Simona Zatler
Svoboda tiska in pravice posameznika
Novinarski večeri
29.05.2003
Snježana Milivojević, Dejan Anastasijević
Srbski mediji po atentatu
Omizja
24.09.2001
Božidar Zorko, Irma Benko, Marjan Moškon, Bojan Veselinovič, Bojan Petan, Goran Novkovič, Marko Milosavljević
Država in mediji v Sloveniji
15.02.2001
Božidar Zorko, Rudolf Moge, Sandra Bašić-Hrvatin, Matevž Krivic, Janez Čadež, Gojko Bervar, Cene Grčar, Rosvita Pesek, Peter Jančič
Zakon o medijih v slepi ulici - Kakšen izhod obeta nov predlog, pripravljen v novi vladi?
mediji in vojna
Medijska preža
Nikolai Jeffs, Andrej Pavlišič
Komunikacijski modeli mirovnih gibanj v bivši Jugoslaviji: avtentični in spregledani
Blaž Zgaga
Novinarsko preiskovanje trgovine z orožjem: Kako je nastala trilogija V imenu države?
Gorazd Kovačič
Vojna reportaža med spektakularnostjo in analizo
Janez Polajnar
Vse dobro o mrtvih ljudeh, vse slabo o mrtvih državah
[1]
Zoran Pusić
O sodbah, pričah in krivcih
[1]
Jovana Mihajlović Trbovc
»Jugosfera« pod televizijo Pink: od pozabe problematične preteklosti do povezovanja v potrošništvu in zabavi
Lana Zdravković
Zahteva za ukinitev vojske: kam je šla želja po družbenem nekonformizmu?
Dare Pejić, Neža Prah
Izbor je odvisen od tega, kaj ponujajo agencije
Lenart J. Kučić, Aljaž Marn
Proti terorizmu z nadzorom državljanov
Vlasta Jeseničnik
Rusija: Laž in resnica o Beslanu
Ksenja Hahonina
Rusija: Od Nord Osta do Beslana
Ksenja Hahonina
Rusija: Primer informacijskega boja – poročanje o številu prebivalcev Čečenije
Sonja Merljak
Mediji in travmatični dogodki
Zlatko Skrbiš
Avstralija: Zaliv Guantanamo in politika avstralske pripadnosti1
Nika Susman
Francija: Kako nadaljevati poročanje iz Iraka?
Boštjan Nedoh
Italija: Televizije trdno v Berlusconijevih vajetih
Valentin Areh
Nerelevantne kritike poročanja iz Iraka
Jože Vogrinc
Kako razumeti embedding?
John Lloyd, Ksenija Horvat
»Privrženo novinarstvo« v vojni
Alenka Kotnik
Makedonija: Konflikt in mediji
Neva Nahtigal
Irak: Politični in vojaški interesi teptajo svobodo tiska
Marta Gregorčič
Medi(k)alije o Živem ščitu
Marta Gregorčič
»To je bila najbolj napačna odločitev v mojem življenju«
Alenka Kotnik
Poročanje o Iraku: "Naši lepo napredujejo"
Catherine Guichard
Francija: Mediji proti vojni
Saša Bojc
ZDA: Lokalne televizije – na poti k nepomembnosti
Ksenija Horvat
John Simpson: Poročila z nikogaršnje zemlje – Poročanje o svetu (1)
Barbara Bizjak
Irak: Iraška kriza v slovenskem tisku
Barbara Bizjak
Enajsti september, leto pozneje
Barbara Šurk
Bližnji vzhod
Tudi medijska vojna
Sonja Merljak
ZDA
Patritotizem ameriških medijev
Ksenija Horvat
Josri Fouda
Nikoli se ne bom vključil v propagandno vojno
Barbara Šurk
Sovražijo novinarje
Lucija Bošnik
Svetovni mediji o 11. septembru in vojni v Afganistanu
Denis Mancevič, Marjana Grčman, Živa Pogačnik
Vojna medijskega spektakla
Vlasta Jeseničnik
Afganistan v naših domovih
Matthew A. Killmeier
Mobiliziranje ameriške javnosti
Zoran Kanduč
Srhljiva ideološka sporočila vojne proti terorizmu
Saša Bojc
Pri Fairu se sprašujejo, kaj sploh je terorizem
Kristina Plavšak
Svoboda govora tudi v vojni
Ksenija Horvat
Ko tudi dva novinarska vira nista dovolj
Lucija Bošnik
Novinarji, sodobni gladiatorji
Lucija Bošnik
Triindvajset mrtvih resnic
Lucija Bošnik
Že 23 ubitih novinarjev v letu 2000
Edo Pajk
Odgovor na »Odziv na pisanje o Kosovu«
Vojni zločini - Kaj bi javnost morala vedeti?
Nicole Lindstrom
Svetovna izdaja Bastarda o Kosovu
Darijan Košir
Vse oči usmerjene v Delo
Miran Lesjak
Površna analiza brez metodologij
Peter Žerjavič
Novinarski safari na Kosovu
Barbara Kelbl
Reporterji brez meja
Sandra Bašić-Hrvatin
»No Story, Sorry.«
Barbara Kelbl
Novinarska (ne)pristranost v poročanju o vojni
Svobodnjaku je veliko teže
Edo Pajk
Pomanjkanje lastnih zgodb s prizorišča
Saša Banjanac Lubej
Neposrečena presoja
Gašper Lubej
Pomanjkanje solidarnosti in podcenjevanje gledalcev
Novinarski večeri
26.02.2003
Dominika Pszczolkowska, Oral Calislar, Boris Jaušovec
Svetovna politika - čigava si?
25.10.2002
Jean McCollister, Marcel Štefančič jr.
Amerika - koraki k miru ali k vojni ?
04.06.2002
Barbara Šurk, Jure Eržen
Bližnjevzhodna (tudi) medijska vojna
13.05.2002
Rafael Marques
Angola: Ko je cena neodvisnosti tudi življenje
09.04.2002
Saša Vidmajer, Denis Staunton
Kdo lahko reče Natu ne?
16.10.2001
Melika Salihbeg Bosnawi
Živeti in razumeti islam
30.05.2001
Vildana Selimbegović, Željko Kopanja
Daytonska Bosna – nedokončana zgodba
18.04.2001
Branko Geroski, Artan Irfan Skenderi
Makedonija v ogledalu dveh svetov
10.11.2000
Seška Stanojlović, Mirko Galić
Desetletje balkanskih vojn
19.05.2000
Janko Baljak
Anatomija bolečine
18.04.2000
Veton Surroi, Jurij Gustinčič
Kosovo: so se za to borili?
02.12.1999
Aferdita Kelmendi, Vili Einspieler
Neodvisna republika Kosovo
26.05.1999
Baton Haxhiu, Dejan Anastasijević
Ko to tamo peva
12.03.1999
Mark Thompson, Andrej Gustinčič
Vojna na območju nekdanje Jugoslavije
12.02.1999
Vanja Vardjan
Kako lagati resnico?
03.07.1997
Chuck Sudetic, Ervin Hladnik-Milharčič
Ko predsodki poročajo
evropska unija
Medijska preža
Justin Schlosberg
Reforma lastništva medijev v Veliki Britaniji: kako naprej?*
Pia Majbritt Jansen
Danska javna radiotelevizija – primerjalna zgodba o uspehu
Tanja Petrović
Tako evropsko
Andreja Tratnik
»Na tisoče Madžarov pije to sranje s ponosom, celo s predanostjo«
Brankica Petković
Slaba vest evropske medijske politike
Tanja Kerševan-Smokvina
Evropsko orodje za merjenje neodvisnosti regulatorjev
Brankica Petković
Konferenca Evropske komisije o svobodi medijev v državah Zahodnega Balkana in Turčiji
Tanja Kerševan-Smokvina
Evropsko komisijo zanima neodvisnost regulatorjev medijev
Judit Bayer
Madžarska medijska reforma – diktat politične večine
Jernej Rovšek
Posledica spremenjene sestave Ustavnega sodišča?
Peter Lah
Pluralizem medijev: predmet arbitrarnih ocen ali empiričnih meritev?
Simona Zatler
Ali je učinkovita regulacija sploh možna?
Tanja Kerševan-Smokvina
Direktiva kot preskus za medijske politike držav članic EU
Renata Šribar
Protiregulacijski kompleks bo med pripravo novele zakona o medijih gotovo še živ
Lana Zdravković
Čigavo predsedovanje? Tako kot Kafkov Grad je slovensko predsedovanje za »navadnega« človeka oddaljeni in nevidni koncentrat EU oblasti in mesto zbiranja EU oblastnikov, ki so oddaljeni in nevidni – Prava politika se dogaja in bi se morala dogajati v javnem prostoru med vsem nami, profesionalni nosilci političnega etstablišmenta pa javni prostor krčijo in se ga otepajo
Sandra Bašić-Hrvatin
V Sloveniji brez javne razprave o novi medijski direktivi
Hans-Martin Tillack
Ali uradniki EU pretepajo pse?
Boris Bergant
Avstrija: Vihar na javni radioteleviziji
Lou Lichtenberg
Nizozemska: Državna podpora le, če je obstoj medija ogrožen
Ksenija H. Vidmar
Multikulturna Evropa?
Bashy Quraishy
Danska, kako pogrešam tvojo humanost
Gojko Bervar
Evropske mule, karikatura in kodeks
Mojca Planšak
Zagovorništvo javnega interesa in pravic manjšin v medijih
Admir Baltić
Mediji in manjšine v Sloveniji in Veliki Britaniji
Janja Rošer
Prostovoljci ustvarjajo manjšinski radio
Brankica Petković
Raznovrstnost tiskovnih svetov v Evropi
Ben Wilson
Nuja samoregulacije v finančnem novinarstvu
Lana Zdravković
O televiziji v srednji in vzhodni Evropi
Aljaž Marn
Kronologija sprejemanja evropske direktive o hrambi telekomunikacijskih podatkov
Aljaž Marn
Iniciativa "Hramba prometnih podatkov ni rešitev!"
Mojca Planšak
Skupnostni mediji v Evropi
Brankica Petković
Ministri evropskih držav o medijski politiki
Alexander Baratsits
Zahteva za priznanje tretjega medijskega sektorja v Evropi
Regionalna konferenca o koncentraciji lastništva v medijih
Aidan White
V viziji nove Evrope so mediji na zadnjem mestu
Peter Preston
Bodo mediji boljši, ko bomo v Evropski uniji?
Mihela Zupančič
Kako bo o Evropski uniji poročala STA?
Andrej Stopar
Kako bo poslej EU odmevala v programih Radia Slovenija?
Neva Nahtigal
Novinarski kažipot po labirintih Evropske unije
Urška Prepeluh
Dostop do javnih informacij pri organih EU
Jaka Repanšek
Pravni okvir avdiovizualne industrije v EU
Sandra Bašić-Hrvatin
Moč medijskih lastnikov v EU
Gojko Bervar
Velika Britanija: Prenova pritožne komisije za tisk?
Lucija Bošnik, Nataša Ručna
Evropski medijski trg - veliki se povezujejo
Suzana Lovec, Katja Šeruga
Koncentracija medijskega lastništva v Evropi, ZDA in globalno
Mojca Pajnik
Evropska unija, volitve in mediji
Mojca Širok
En sam novinarski sindikat
Sandra Bašić-Hrvatin
Pritožna komisija za tisk - Ljudem služi hitro in brez stroškov
Alexander Scheuer
Televizija čez državne meje
Peter Preston
Budnost za skupno stvar
Edicija MediaWatch
Mitja Velikonja
Evroza
Novinarski večeri
18.12.1997
John Palmer, Edvard Žitnik
Evropa v novinarskih srcih
Omizja
03.03.2006
Rastko Močnik, Renata Jambrešič Kirin, Bojan Baskar, Marta Gregorčič, Boris Vezjak, Mitja Velikonja
Evroza - Kritika novega evrocentrizma
25.11.2002
Aidan White, Ian Mayes, Grega Repovž, Peter Jančič, Gojko Bervar
Samoregulacija in odgovornost medijev
Medijska preža
Nikola Janović
Praktične intervencije in teoretske refleksije
Kaja Jakopič
Boj proti sovraštvu na medmrežju ali boj z mlini na veter
Miha Ceglar
Katere podatke o uporabnikih lahko zbirajo slovenski operaterji?
Rok Kajzer
Kakovostno, hitro, cenejše