N O V O S T I
O   M E D I A W A T C H
R E V I J A   M E D I J S K A   P R E Ž A
o   r e v i j i
s e z n a m
junij 2013
december 2012
junij 2012
december 2011
maj 2011
december 2010
maj 2010
december 2009
maj 2009
december 2008
maj 2008
december 2007
maj 2007
december 2006
maj 2006
november 2005
uvodnik
medijski trg
medijska politika
po referendumu
media watch
samoregulacija
dostop do informacij javnega značaja
hramba telekomunikacijskih podatkov
položaj novinarjev
mediji v svetu
dokumentarni film
recenzije in prikazi
seminarji in obvestila
ekskrementi
fotografija
maj 2005
november 2004
marec / april 2004
oktober 2003
marec 2003
december 2002
poletje 2002
zima 2002
poletje / jesen 2001
pomlad 2001
zima 2001
poletje-jesen 2000
pomlad 2000
jesen 1999 / zima 2000
poletje 1999
pomlad 1999
zima 1999
poletje 1998
pomlad 1998
zima 1998
u r e d n i š t v o
E D I C I J A   M E D I A W A T C H
S P R E M L J A N J E   N E S T R P N O S T I
N O V I N A R S K I   V E Č E R I
O M I Z J A
M E D I J S K O   S O D E L O V A N J E
T E M E
A V T O R J I
P O V E Z A V E

Maja Bogataj Jančič, Maja Lubarda
Licence Creative Commons tudi v Sloveniji
Avtorsko pravo je že od nekdaj v vojni z novimi tehnologijami.1 Najnovejšo krizo so povzročile revolucionarne novosti v razvoju digitalnih tehnologij in Interneta. Digitalizacija informacij in povezanost računalnikov oziroma posameznikov v globalna omrežja radikalno spreminjajo ekonomijo reproduciranja in distribuiranja avtorskih del in ponujajo neprecedenčne možnosti za dostop do neskončnega števila informacij.

Kje so meje avtorski pravic (v času digitalne tehnologije)?
Avtorsko pravo je sistem pravnih pravil, katerih primarni cilj je spodbujanje ustvarjanja literarnih in umetniških del. Pravila morajo biti oblikovana tako, da je z njimi doseženo občutljivo ravnotežje med različnimi družbenimi interesi: za vzpodbujanje avtorjev, da bi kreirali in širili svoje stvaritve, jim pravo podeljuje skupek lastniških upravičenj na njihovih delih, na drugi strani pa zaradi promocije javnega izobraževanja, javnega informiranja in kreativne izmenjave, povabi različne publike in (kasnejše) avtorje, da uporabljajo obstoječa dela na vse možne načine, da le-ti ne posegajo v provinco imetnikov izključnih avtorskih pravic.2 Večni izziv avtorskega prava je, kako določiti, kje se končajo izključne pravice in se prične prost javni dostop.3 Digitalne tehnologije, še posebej internet, ki je s svojo digitalno, interaktivno, razdrobljeno medmrežno arhitekturo drastično spremenil dinamiko in ekonomiko kopiranja,4 še dodatno obremenjujejo že tako problematično in rahlo ravnotežje med lastninskimi interesi nad avtorskimi deli na eni strani in javnim dostopom do teh del na drugi strani.

Kako naj se zakonodajalec odzove na nov tehnološki fenomen? Ali naj določi, da je v internetu "vse prepovedano", ali naj dopusti, da bo "vse dovoljeno"? Kako naj vzdržuje ravnotežje, ki je izraženo v avtorskem pravu?5 Ali naj možnosti za učinkovitejši nadzor nad uporabo avtorskih del brezkompromisno sprejme in uzakoni? Ali naj razmisli, ali v digitalni dobi varstvo potrebujejo zgolj imetniki avtorskih pravic ali varstvo potrebujejo tudi uporabniki oziroma družbeni interesi?

Določene zakonodajne rešitve (ki so jih zelo uspešno zahtevali imetniki avtorskih pravic) so že bile sprejete. Na sodiščih se vrtijo sodni primeri. Hkrati se dogajajo spremembe v sami arhitekturi interneta, kar je vse skupaj že bistveno spremenilo originalno ustvarjalno okolje interneta: če je originalna arhitektura učinkovala kot "no rights reserved", oziroma je vse dovoljevala, kar gotovo ne predstavlja dovolj velikih iniciativ, spremenjena arhitektura prihodnosti dejansko omogoča "all rights reserved", oziroma ne dovoljuje ničesar, kar nikoli ni bilo ne domet ne cilj avtorskega prava.6

Na fenomen povečevanja avtorske pravice v okolju, ki na drugi strani ponuja neprecedenčen dostop do vsebin in informacij, se odzivajo t.i. odprte licence. V uporabi jih je več vrst,7 najpopularnejša in najstarejša med njimi je gotovo GNU GPL za software, med ostalimi pa izstopajo Creative Commons licence.

Creative Commons - nove oblike regulacije avtorskega dela
Creative Commons (CC) avtorjem/ustvarjalcem na svoji spletni strani ponuja zelo enostavna in prosto dostopna orodja - licence - s katerimi lahko avtorji/ustvarjalci svoja dela ponudijo javnosti tako, da jih zaznamujejo s svoboščinami, v skladu s katerimi želijo, da dela svobodneje krožijo med uporabniki, vendar tako, da na njih vseeno zadržijo vse tiste pravice po avtorskem pravu, za katere menijo, da jih na delih morajo zadržati.

Tak model ponujanja avtorskih del, kjer so le "nekatere pravice pridržane", ni v nasprotju z avtorskim pravom. Prav nasprotno; CC model temelji na avtorski pravici, kot je določena v zakonu. Ustvarjalec svoje delo objavi v elektronski obliki (npr. na svoji spletni strani) in ga brez dodatnega posredovanja pravnikov opremi z eno izmed CC licenc, ki natančno določajo, katere uporabe njegovega dela so dovoljene in katere pravice so pridržane.8

Licence so zapisane v treh različnih oblikah: 1. Povzetek licence (Commons Deed - berljivo za uporabnike) je preprost, enostavno razumljiv povzetek licence, povzetek ključnih določil same licence (tj. pravnega besedila). Sam povzetek nima pravne veljave in njegova vsebina se v sami licenci ne pojavlja. 2. Pravno besedilo (Legal Code - berljivo za pravnike) je sama licenca oz. celotno pravno besedilo licence; dokument, oblikovan tako, da ga je mogoče uveljavljati na sodišču. 3. Metapodatki (Metadata/ Digital Code - berljivo za računalnike) - gre za računalniško berljiv prevod licence, ki pomaga spletnim iskalnikom in ostalim aplikacijam identificirati avtorsko delo glede na določene glavne pogoje licence.

Licence CC pomagajo obdržati vsa upravičenja avtorske pravice, ki jih ima avtor od trenutka, ko delo ustvari in ga izrazi, vendar hkrati dopuščajo določene izjeme, pod določenimi pogoji. Na voljo je šest osnovnih licenc, ki se razlikujejo po kombinaciji sledečih osnovnih pogojev, ki jih izbere avtor: 1. Nekomercialno (Non-commercial) - Avtor dovoli avtorsko delo in njegove predelave reproducirati, distribuirati, dajati v najem ali priobčiti javnosti samo pod pogojem, da ne gre za komercialno uporabo. 2. Brez predelav (No Derivative Works) - Avtor dovoli avtorsko delo in njegove predelave reproducirati, distribuirati, dajati v najem in priobčiti javnosti samo v izvirni obliki in ne dovoli predelav. 3. Deljenje pod enakimi pogoji (Share Alike) - Distribuiranje oz. dajanje v najem predelav avtorskega dela avtor dovoli le pod pogojem, da so distribuirana, dana v najem in priobčena javnosti pod enakimi pogoji kot izvirno avtorsko delo.

Licence so med seboj neizključne, tako da lahko dajalec licence enemu uporabniku dovoli uporabo pod pogoji določene licence in drugemu pod pogoji druge licence.

Licence CC se priložijo k delu in dovoljujejo vsem, ki pridejo z delom v stik, da ga uporabljajo v skladu z licenco. Oblikovane so tako, da v primeru, ko je pod njimi objavljeno določeno avtorsko delo, postanejo zavezujoče za uporabnike v trenutku, ko delo uporabijo. Licenca CC je torej tudi sporočilo, da uporabnik lahko delo uporablja, ne da bi mu bilo treba prositi za dovoljenje - pod pogojem, da ga uporablja v skladu z določili licence.

Avtor z licenco ne more omejiti izjem od avtorske pravice, kakor so določene z avtorskim zakonom. Avtor z licenco tudi ne more omejiti moralnih pravic, ki mu pripadajo po zakonu. Če uporabnik uporabi avtorsko delo v nasprotju z določili licence, ta samodejno neha veljati. To pomeni, da tistemu, ki uporabi delo, objavljeno pod licenco ©CC in npr. ne navede avtorja na način, ki ga je ta predpisal, pravica do uporabe avtorskega dela preneha. To se nanaša samo na osebo, ki je prekršila licenco, ne pa tudi na ostale, ki uporabljajo delo po licenci CC in se držijo njenih določil.

Avtor sebi prilagojeno licenco preprosto "prilepi" k svojemu objavljenemu avtorskemu delu in ga avtomatično opremi tudi z ikono "nekatere pravice pridržane". Vsi uporabniki, ki bodo tako objavljena dela želeli uporabiti, bodo s klikom na oznako na enostaven način razbrali obvestilo, katere svoboščine jim je avtor naklonil in katere pravice v skladu z zakonom si je pridržal.

Do sedaj v 34 državah, tudi v Sloveniji
Ideja CC je požela neverjetno zanimanje in navdušenje povsod po svetu. Za svojo so jo sprejeli številni glasbeniki, akademiki, raziskovalci, pisatelji, pesniki, filmski ustvarjalci, če naštejemo le nekatere skupine ustvarjalcev. To so predvsem tisti, ki želijo enostavnejši način za uveljavljanje svojih avtorskih pravic. Ti ustvarjalci ne zavračajo varstva, ki jim je zagotovljeno z avtorsko pravico, vendar ga le omejijo z določenimi svoboščinami, ki jih želijo zagotoviti uporabnikom svojih del. Avgusta 2005 je iskalnik Yahoo! na internetu našel že več kot 17 milijonov del pod eno izmed licenc CC, danes pa je ta številka že 50 milijonov. Čeprav se je to gibanje rodilo 2001 na Berkman Centru na Harvard Law School v Združenih državah Amerike in zdaj domuje na Standford Law School, se odziva na ideje oziroma težave, ki nimajo nacionalnih meja; nepotrebno zahtevna bremena, ki jih nalaga obstoječa zakonodaja, in ki nemalokrat dušijo ustvarjalnost, niso nikjer priljubljena. Trenutno že 34 držav že ima ali pa prilagaja CC licence svojemu pravnemu redu. Pomembno je, da so se ideje in preprosta orodja za licenciranje stvaritev, ki jih ponuja CC, predstavili tudi v Sloveniji. Od 29. oktobra so na voljo slovenske različice licenc CC, ki so prilagojene slovenskemu pravnemu redu in v slovenskem jeziku.

Več informacij o projektu na http://creativecommons.si in http://www.ipi.si.

1 Lawrence Lessig, Code and Other Laws of Cyberspace, Basic Books, 1999, New York, s. 124;
2 Glej tudi Natanel, N. Natanel, Copyright and Democratic Civil Society, 106 Yale L.J., 1996, s. 283 ff;
3 Ibidem;
4 Shapiro, A. L., The Contro Revolution, The Control Revolution How the Internet is Putting Individuals in Charge and Changing the World We Know 1999, str. 79;
5 L. Guibault, B. Hugenholtz: The Nature and the Scope of Limitations and Exceptions to Copyright and Neighboring Rights with Regard to General Interest Mission for the Transmission of Knowledge: Prospects for their Adaptation in the Digital Environment, study prepared for UNESCO, junij 2003;
6 Zagovorniki neoklasična ekonomske teorije sicer utemeljuje zelo močne, univerzalen, popolno prenosljive, izključne avtorske pravice. Glej Natanel, (1996). Kljub temu tudi sami zagovorniki poudarjajo, da ime lahko tak sistem, slabe posledice, za demokratično funkcijo, ki naj bi jo avtorsko pravo (tudi) zasledovala.
7 Lawrence Liang, Guide to open content licenses, dostopno na http://pzwart.wdka.hro.nl/mdr/research/lliang/open_content_guide, obiskano septembra 2005;
8 Bralec lahko na spletni strani http:/creativecommons.org/licences, obiskano septembra 2005, pregleda enostaven formular, s pomočjo katerega oblikuje licenco.

izpis

Gojko Bervar

Svoboda in odgovornost
Freedom and Accountability Safeguarding Free Expression Through Media Self-regulation, Article 19, London, 2005. http://www.article19.org
Robert Murdoch je leta 1989 ob svojem predavanju na edinbourškem festivalu dejal, da sam ponuja svobodo in izbiro namesto regulacije in pomanjkanja. Zasebno lastništvo medijev je predstavil kot zagotovili svobode: vsak podjetnik, ki ima kaj povedati, lahko pridobi pozornost občinstva. Zavrnil je javno RTV in organizacij kot je BBC obtožil, da pri njih ljudem ne zaupajo, ko bi radi gledali kar želijo, ker naj bi ta okus nadzorovali ljudje enakega prepričanja, ki da vedo, kaj je za občinstvo dobro.

Murdochovo trditev o koristnosti popolne svobode in deregulacije lahko preverimo s primerom dveh zasebnih televizij - Sky in Fox. Sky News je leta 2004 že tretjič dobila prvo nagrado Kraljevske televizijske družbe, Fox TV pa je v svetu znana po površnem in politično pristranskem pokrivanju dogodkov in cenenih "reality" TV showih. Lastnik obeh družb je isti, je človek ki rad podrejenim pove, kaj naj delajo. Torej mora biti razlika med poklicnimi standardi v obeh hišah drugje - v različnosti ameriškega in britanskega rtv-jevskega sistema. Skyjeva konkurenca je BBC, verjetno ena najbolj spoštovanih RTV na svetu, medtem ko lahko Fox prosto plavajo nereguliranih rtv-jevskih globinah.

Študija o samoregulaciji v nekaterih razvitih demokracijah (Velika Britanija, Švedska, Nemčija in druge) in v petih izbranih tranzicijskih državah (Albanija, Bosna in Hercegovina, Bolgarija, Romunija in Slovenija), ki sta jo pripravili nevladna organizacija Člen 19 (Article 19) in mednarodna novinarska federacija (IFJ), ima vsaj dve sporočili, ki se med sabo vsebinsko dotikata: noben samoregulacijski model ni univerzalen in noben od teh modelov ni uporaben za vse čase. Z drugimi besedami - nihče od zunaj ne more predpisati, kateri model bo v nekem okolju zelo uspešen, prav tako pa so celo utrjeni modeli pod stalnim udarom notranjih medijskih dogajanj.

Kot ponavadi, ko gre za človekove pravice in Švedi nosijo zastavo tudi na tem področju. Njihov tiskovni svet obstaja že od leta 1916, ko so ga sestavljali trije ugledni novinarji, edini član kot predstavnik splošnega občinstva, pa je zastopal pritožnike. Prav v švedskem modelu so nastale tudi ključne spremembe ki vodijo k današnji podobi tiskovnih svetov. Prva inovacija koncepta "častnega razsodišča" je bila sprememba naslovnika pritožbe, oziroma obravnavanega - to ni bil več novinar, ampak medij, ki je prispevek objavil. Zanimivo, da tudi med nekaterimi kritiki uvedbe tiskovnega sveta v Slovenijo, počasi prodira prepričanje, da bi tudi pri nas morali zamenjati tarčo obravnave častnega razsodišča - torej uredništvo, ali kar medij sam, ne pa novinarja - avtorja prispevka. V 60-tih, ko se je pokazalo, da tiskovni svet, ki se je medtem razširil še na predstavnike občinstva, ne zmore obvladovati kopice pritožb, so uvedli tudi tiskovnega ombudsmana - s čemer je ta postal prvo sito, končna odločitev oziroma pritožna raven pa je ostala v rokah tiskovnega sveta. Po tem obdobju se model, ki velja za najuspešnejšega v Evropi ni več spreminjal - in je po besedah nekdanjega ombudsmana Pär-arne-Jigenusa utrdil kredibilnost švedskih medijev med publiko.

Nemški dvo-stranki model - v njem ni predstavnikov občinstva - prav tako deluje zelo uspešno in uživa zaupanje. Novinarji in uredniki jemljejo njegova opozorila zelo resno.

Britanska komisija za pritožbe nad tiskom (Press Complaint Commission) je zrasla iz turbulentih dogajanj, ki so odpihnili njihov Tiskovni svet, saj so ga lastniki medijev začeli bojkotirati in ga prenehali financirati. Njeno sedanjo strukturo pa najbolj kritizirajo novinarji, ki v njej nimajo svojih predstavnikov - v njej sedi sedem odgovornih urednikov in deset predstavnikov laične javnosti. Problematično je tudi imenovanje predsednika komisije, za katerega sicer velja načelo, da mora to biti nekdo, ki nima zveze z mediji - zato pa na ta stol sedajo nekdanji politiki - zdaj mu predseduje nekdanji britanski veleposlanik v Washingtonu sir Christopher Meyer. Pritiski na Komisijo iz parlamenta niso zanemarljivi - v zadnjem času prihajajo poostrene zahteve za strožjo obravnavo predvsem na področju posegov v zasebnost. Tranzicijske države imajo sicer krajšo tradicijo na področju samoomejevanje - čeprav (zlasti ko gre za Slovenijo) ne kaže podcenjevati izkušenj nekdanjih novinarskih častnih razsodišč. Sicer pa je skupna poteza v vseh petih državah, počasna erozija zaupanja v medije (Slovenija zaenkrat s sorazmerno visoko stopnjo zaupanja tudi tu izstopa), povezano z Murdochovskim razumevanjem vloge medijev: vse kar se da prodati, je dopuščeno - ljudje bodo že znali svobodno izbirati.

Modra najbolj divji je položaj v Albaniji. Novinarski kodeks sicer obstaja a potrebuje prenove. V državi obstaja samoregulaciji še kar naklonjeno razmišljanje, le da le malokdo verjame, da je to ob takem medijskem trgu sploh dosegljiv cilj. Avtorji študije opozarjajo pred skominami, da bi tiskovni svet ustanovile kar oblasti same, kajti očitno bi z njim tudi manipulirale. Kaotičen položaj na medijski sceni, v katerem je ogrožena tudi novinarjeva socialna varnost, sproža ideje o tiskovnem svetu kot telesu, ki bi lahko novinarje, ki ne spoštujejo standardov tudi izključil iz poklica - kajpada brez premisleka o tem, da bi bilo s takim določilom oblastem tudi lahko manipulirati.

Bosna in Hercegovina je zgodba zase. Je edina država na Balkanu z delujočim tiskovnim svetom, a kaj, ko je ta dirigiran od zunaj - postavila ga je mednarodna skupnost, njegov predsednik je Anglež. Tudi zato, predvsem pa zaradi popolne medijske džungle v kateri uspevajo najbolj brezskupulozni, novinarji bolj verjamejo uspehu kazenskih sankcij pred sodišči, kot samoregulaciji, Mogočni lastniki medijev, na primer najmočnejšega Dnevnega Avaza aktivno razbijajo sleherni pogovor o medijski etiki, z napadi na tiskovni svet, ko ta objavi za njih negativno razsodbo. Kar niti ni čudno, saj vsaj tretjina razsodb zadeva prav Dnevni avaz in njegova profesionalna skrpucala.

V Bolgariji telo, ki naj bi bila etična komisija, šele ustanavljajo - in ima načelno podporo vseh ključnih lastnikov. Pomembno bo razmerje med novinarji in založniki - ki naj v svetu zagotovi uravnoteženo zastopstvo. Tudi oblasti podpirajo samoregulacijsko pobudo. Oblikovan je tudi novi kodeks. Kljub vsemu obstaja določena stopnja fetišiziranja trga kot samoregulacijskega elementa, ali pa na drugi strani strahov, da bo dodatna samoregulacija bumerang, ki bo udaril predvsem novinarje. Nastanek etičnega kodeksa, ki ga je sprejela koalicija medijskih organizacij, smatrajo v Romuniji za prvi korak k utrditvi samoregulacijskega sistema, na drugi strani pa novinarji sami zavračajo kodeks, ki ga je sprejel romuski press klub, češ, da zastopa zgolj interese lastnikov. Od kluba zdaj pričakujejo, da bo podprl novi kodeks, ki ga bo treba širše promovirati, če naj daje tudi rezultate. Problem romunske medijske scene je velika razdrobljenost novinarskih organizacij. Čeprav je novinarska neformalna povezanost v prestolnici dovolj trdna za kolektivno zavest, da svoj poklic smatrajo kot ceh, ki združuje ljudi enakih znanj in vrednot - pa se takoj za mejami Bukarešte začenja fragmetirana novinarska scena.

Slovenski del študije, ki ga je pripravila raziskovalka na Mirovnem inštitutu Neva Nahtigal, povzema nam že znana dejstva. Opozarja na šibek, ali nikakršen interes lastnikov majhnih medijev za profesionalne standarde in etiko. Ker pa se je od spomladi, ko je študija nastala, na slovenskem medijskem odru marsikaj spremenilo, (lastniške turbulence ali pa nastanek rumenega Direkta) bi zdaj med te "nezainteresirane" lahko začeli šteti tudi že lastnike nekaterih večjih medijev. Avtorica slovenskega dela tudi na kratko povzema nekdanje diskusije o ustanovitvi pravega tiskovnega sveta v Sloveniji.

Za razliko od podobnih študij, ki jih pripravljajo medvladne ali polvladne organizacije, kaže to jemati zelo resno. Člen 19 in IFJ kot nevladni organizaciji se lahko raziskovanja lotita neodvisno od tega, kakšen bo odziv na ugotovitve. Svet Evrope, na primer, ki s svojo mašinerijo in sredstvi zagotovo zmore narediti obširnejše in bolj podrobne študije, mora upoštevati "pedagoške" prijeme, da prizadete države ne bi v užaljenosti že tako slabega stanja še zaostrovale. Zato je jezik takšnih raziskav bolj polikan, nekatere stvari je treba najti med vrsticami. Členu 19 in IFJ teh omejitev ni treba upoštevati, zato študija tudi udari kar na sredo zadeve.

izpis

Barbara Bizjak

Založniška industrija v EU
V 64.000 podjetjih tega sektorja po vsej Evropi je zaposlenih 750.000 ljudi. Toda slika ni popolna: več kot pol prihodkov sektorja odpade na zgolj 0,8 odstotkov vseh podjetij, ki se v EU ukvarjajo s to dejavnostjo. Gre za podjetja z več kot 250 zaposlenimi. V sektorju sicer dominirajo majhna podjetja s povprečno 12 zaposlenimi. Ali drugače: 97 odstotkov zaposlenih v tem sektorju ustvari le polovico prihodkov, kar kaže na visoko koncentracijo v tem sektorju. Če pobliže pogledamo deseterico novih članic EU, velja, da je v sektorju skupaj 9900 podjetij, ta pa zaposlujejo približno 75.000 ljudi. V Sloveniji je v 658 podjetjih 3338 zaposlenih.

Delovno gradivo evropske komisije o krepitvi konkurenčnosti založniškega sektorja v EU poleg teh prinaša še nekaj drugih bolj ali manj zanimivih podatkov. Recimo to, da predstavljajo jeziki, kot so angleški, nemški, španski in francoski, kompetitivno prednost za založniško dejavnost v državah s tem uradnim jezikom. In da z nekaj izjemami (manjše države Irska, Belgija in Avstrija) nacionalne založniške industrije niso izpostavljene tekmecem iz tujine, prav tako pa niso izvozno naravnane.

Leta 2001 je vrednost proizvodnje založniškega sektorja v petnajsterici članic EU znašal 117 milijard evrov, kar zraste na več kot 121 milijard, če upoštevamo še deseterico novih članic (247,5 milijona evrov za Slovenijo), kar predstavlja 0, 49 odstotka skupnega BDP EU, vendar z velikimi regionalnimi razlikami. Založniški sektor v državah, kot sta Irska in Italija, predstavlja 0,29 odstotka BDP, njegova relativna teža pa je najvišja v gospodarstvu Velike Britanije - z 0,82 odstotka BDP. Papir bo za ta sektor tudi v prihodnje ostal precejšen strošek, posebej v primeru časopisov. Stroški, namenjeni vsebini, se bodo med podsektorji razlikovali, predvsem bodo visoki pri časopisju in mnogo nižji pri knjižnem založništvu. Časopisi in periodika imajo tudi višje fiksne stroške distribucije, ki predstavljajo v povprečju okoli 15 do 20 odstotkov vseh stroškov. Zaradi pomena naročniškega modela, prav posebej pri periodiki (90 odstotkov prodaje), bodo tudi v prihodnosti še posebno pomembne učinkovite poštne storitve.

Založniški sektor se v zadnjem času sooča tudi z velikimi strukturnimi spremembami. Časopisje že dve desetletji doživlja kontinuiran upad prodaje in s tem posledično naklade, posebej zaradi novih vzorcev medijske potrošnje in spremenjene demografske strukture medijskih potrošnikov samih.

Čas, ki ga medijski potrošnik nameni medijem, se ne veča, spreminja pa se delež tega časa, ki je posameznemu mediju namenjen. Na televizijo in radio namreč odpade 70 odstotkov časa medijske potrošnje, 13 na časopise in 8 na revije, internet pa z 10 odstotki izkazuje najhitrejšo rast.

izpis

Igor Drakulič

Evropska konferenca svobodnih novinarjev: Položaj se slabša
V Bratislavi je bila konec septembra 2005 dvodnevna konferenca v organizaciji Evropskega in Mednarodnega združenja novinarjev, ki so se je udeležili trije predstavniki društva in sindikata novinarjev Slovenije. Na seminarju se je zbralo skoraj 50 udeležencev iz vse Evrope. Najbolj številčno zastopana je bila seveda Slovaška kot gostiteljica konference, poleg Slovencev pa so bili tam še freelancerji in predstavniki različnih novinarskih sindikatov in organizacij iz Madžarske, Ukrajine, Italije, Velike Britanije, Nemčije, Hrvaške, Portugalske, Francije, Avstrije, Danske, Estonije, Grčije, Srbije in Črne gore, Švedske, Češke, Finske, Litve in Makedonije.

Naslov seminarja je bil "Empowering Journalists in Europe: Integrating Freelances in the Social Dialogue", glavne teme pa so bile: poročilo EFJ o položaju freelancerjev s poudarkom na srednji in vzhodni Evropi; predstavitev položaja freelancerjev v Sloveniji, Madžarski, Hrvaški, SČG, Litvi, Ukrajini in na Slovaškem; evropska delavska zakonodaja; enakopravnost spolov v novinarskih vrstah; kolektivno dogovarjanje v praksi; sindikalno organiziranje freelancerjev in socialni dialog Konferenca je bila namenjena predvsem izmenjavi izkušenj in medsebojni seznanitvi s položajem freelancerjev na relacijah zahod-vzhod in sever-jug. Predstavniki srednje in vzhodne Evrope so že med konferenco dali pobudo za ustanovitev mreže freelancerjev za to regijo, posebno mrežo pa naj bi vzpostavili tudi na področju Balkana oziroma na območju "srbohrvaščine", ki jo razume večina prebivalcev nekdanje Jugoslavije.

Zelo obetavna je bila obljuba skandinavske trojke (Danska, Finska, Švedska ... predstavnikov Norveške ni bilo na konferenci), da bi vzpostavili sodelovanje med skandinavsko novinarsko-freelancersko mrežo in mrežo JV/srednje-vzhodne Evrope, v katero spada tudi Slovenija. Danski novinarski sindikat je na konferenci predstavil nekaj izjemnih rešitev, ki jih imajo na področju izobraževanja, svetovanja in aktivne pomoči za freelancerje in sindikalne zaupnike. Danci so že obljubili, da bodo v Slovenijo poslali nekatera osnovna izhodišča za treninge, z njimi (pa tudi z ostalimi Skandinavci in severnimi Evropejci) pa naj bi se dogovorili, da pridejo v Slovenijo in na posebnem izobraževanju naučijo predstavnike društva in sindikata novinarjev, kako trenirati, da bomo potem to lahko počeli sami.

Tako za člane sindikata kot društva novinarjev bi bilo to zelo koristno, saj imajo freelancerji in sindikalni zaupniki v večini primerov premalo znanja, da bi se uspešno pogajali z delodajalci glede delovnih pogojev, cene dela, avtorskih pravic, itd.

V Bratislavi so slovenski udeleženci na podlagi izkušenj iz drugih držav ugotovili, da je položaj freelancerjev v Sloveniji boljši kot v ostalih državah srednje in vzhodne Evrope, kar pomeni, da je pri njih res slab ... se pa povsod premika na bolje.

Glavni sklepi z bratislavske konference so:
  • Položaj freelancerjev v Evropi se poslabšuje.
  • Vse več freelancerjev je v ta položaj prisiljenih, kar pomeni, da si prostovoljno ne izbirajo svojega dela in da niso svobodni v odnosih z naročnikom.
  • EFJ in njene članice naj bi ažurirale EFJ-jevo raziskavo o freelancerjih iz leta 2003 in jo razširile s tematiko o enakopravnosti spolov v novinarstvu ter položaju v srednji in vzhodni Evropi. Članice EFJ iz teh držav so povabljene k sodelovanju pri raziskavi in zbiranju podatkov.
  • EFJ bo lobirala, da postanejo podatki o delovnih pogojih svobodnih novinarjev del evropske statistične raziskovalne podatkovne zbirke.
  • Ekspertna skupina za freelancerje pri EFJ bo lobirala za freelancersko direktivo na evropski ravni; pomagala bo pri razvoju freelancerske strategije na državnih in evropski ravni; skupaj z nacionalnimi sindikati in freelancerji bo pripravila različne modele ustreznih avtorskih pogodb.
  • EFJ in ekspertna skupina za freelancerje pozdravljata pobudo iz srednje in vzhodne Evrope za ustanovitev sindikalne freelancerske mreže in obljubljata pomoč in podporo.

izpis

Lana Zdravković

O televiziji v srednji in vzhodni Evropi
Revija Discop Link, št. 1, september 2005, http://www.discop.com
Discop Link Newsletter izdajata Basic Lead iz Pariza in Media Art Service International iz Novega Sada. Uredništvo je v Parizu, Londonu in Novem Sadu, glavni in odgovorni urednik je Rastislav Durman iz Novega Sada. Revija je pravzaprav tiskani dodatek spletnega portala http://www.discop.com namenjenega državam srednje in vzhodne Evrope, ki prinaša aktualne informacije in povezave s področja produkcije komercialne, kabelske in satelitske televizije, DVD tehnologije, gledališkega, mobilnega in medijskega sektorja.

Prva, brezplačna izdaja tiskanega Discopa iz septembra 2005 prinaša veliko komercialnih vsebin v obliki (plačanih) oglasov in tekstov, ki ponujajo informacije o najnovejših celovečernih in televizijskih filmih in nadaljevankah ter dokumentarnih oddajah in podobnih produkcijah, ki so se pojavile na svetovnem trgu in so namenjene televizijskim distributerjem in producentom. Komercialna naravnanost sicer vsebinsko precej korektne in koristne revije je do neke mere upravičljiva stoprocentnim financiranjem od oglaševanja na trgu.

V reviji je moč najti koristne informacije o evropskem medijskem skladu EU Media Plus Programme, ki na območju srednje in vzhodne Evrope omogoča sredstva za poklicne treninge, razvoj kinematografske distribucije, promocijske aktivnosti in udeležbe na filmskih festivalih. Program bo potekal do 31. decembra 2006. Več informacij na http://europa.eu.int. Prav tako je predstavljena fundacija Media-Im-Pakt, ki deluje kot del Inštituta za zunanje kulturne odnose (Institute for Foreign Cultural Relations - IFA) v Stuttgartu in omogoča podporo medijskim delavcem jugovzhodne Evrope in njihovim prizadevanjem, da ustvarijo svobodne in neodvisne medije. Projekt deluje s podporo Pakta stabilnosti za jugovzhodno Evropo. Media-Im-Pakt distribuira sredstva s pomočjo nemškega ministrstva za zunanje zadeve; do leta 2004 je Nemčija donirala državam jugovzhodne Evrope okoli 16 milijonov evrov za razvoj svobodnih in neodvisnih medijev.

Novinar Radia Slovenija in član sveta slovenskega Novinarskega častnega razsodišča Gojko Bervar je prispeval članek "Slovenija: kontrola za vsako ceno", v katerem opisuje nedavne dogodke v slovenskem medijskem prostoru. Seveda je v ospredju novi Zakon o RTV SLO, ki ga je pripravila in brez javne debate po skrajšanem postopku sprejela nova vlada, pri tem pa ni upoštevala argumentov strokovne javnosti in civilne družbe. Bervar ponuja pregled delovanja slovenske javne RTV od osamosvojitve v 90. letih do danes ter sklene, da javna RTV nikoli ni bila tako pod vplivom trenutne oblasti, kot lahko to postane po novem zakonu. RTV Slovenija, ki je bila evropski model dobrega delovanja, zdaj doživlja novo nacionalizacijo. Bervar izraža skrb, da bo sedanja opozicija, če bo enkrat spet prišla na oblast, ta zakon lahko izkoriščala, saj je umazani posel spremembe zakona opravila sedanja oblast, tako da lahko zakon ostane v veljavi še veliko let.

Grški medijski trg predstavlja Stamos Protopsaltis, vodja distributerskega podjetja Hellas Television International. Prva privatna televizija je v Grčiji nastala leta 1989, zdaj pa delujejo komercialke Mega, Antenna, Alpha, Star in Alter, ki tekmujejo med sabo in tudi s postajo NET, ki je "komercialka" v lastništvu države. V državnem lastništvu je še ET1 ter parlamentarni kanal Vouli TV. Obstaja še Pay TV (plačilni zemeljski kanal) in digitalni plačilni kanal (Nova). Glede strukture programa je podobna kot v ostalih državah: lastniki kupujejo in oddajajo predvsem povprečnemu gledalcu prijazne vsebine: akcije, komedije, avanture, ki pritegnejo tudi mlajše gledalce, hkrati pa so dober termin za oglaševanje. Dokumentarne in umetniške vsebine so bile vedno zelo problematične; predvaja jih le nacionalni kanal ET1. Grška produkcija se težko prodaja na tujih trgih, največji problem je jezik, kljub temu pa se grški dokumentarci, drame, nadaljevanke, včasih tudi filmi prodajajo v zadovoljivem številu, posebno v državah z več emigrantske grške polulacije.

Intervju s Slobodanom Đorićem, članom srbske Agencije za radiodifuzijo, ki je leta 1997 ustanovil Združenje za razvoj privatnega RTV oddajanja "Spektar", prinaša razmislek o srbskem medijskem trgu, ki ga Đorić definira kot "džunglo". Srbija je zelo specifična za regijo, saj ima razen nacionalne RTS več kot 800 televizijskih in radijskih (regionalnih in lokalnih) postaj, kar je rekord za 7,5-milijonsko populacijo. Število postaj je, paradoksalno, naraščalo v Miloševićevem času pomanjkanja, inflacije in izolacije. Stari jugoslovanski Zakon o telekomunikacijah iz leta 1988 je bil po 1991 neuporaben, a so se nove srbske oblasti zavestno izmikale, da bi z novim zakonom uredile položaj elektronskih medijev. Po 5. oktobru 2000 se je ta kaos nadaljeval, sredi leta 2002 je bil predlagan novi Zakon o radiodifuziji, ki so ga pripravili medijski strokovnjaki iz države in tujine. Zaradi obstrukcije nekaterih medijev in političnih struktur zakon ni bil sprejet oz. ni v uporabi. Posledica je program, ki je vsebinsko, tehnično in v vseh ostalih profesionalnih standardih oddajanja pod evropsko ravnijo. Televizijski programi vsebujejo precej političnih in zabavnih studijskih kontaktnih šovov, ki so poceni v tehničnem in produkcijskem smislu, programsko shemo pa zapolnjujejo s poceni latinskimi nadaljevankami in ostalo poceni produkcijo. Novi zakon določa, da bodo morale televizijske postaje ustvariti najmanj 50 odstotkov lastne produkcije, kar bo vsekakor vplivalo na njihovo število, zato Đorić predvideva, da se bo moral položaj urediti v treh ali štiri letih, kar zadeva analogno oddajanje.

Tanja Majhrovski, urednica tujega programa televizije BH Federacije (FTV) govori o vlogi javnega servisa v oživljanju lastne produkcije v državi v kateri pred 15 leti skoraj da ni bilo življenja in o tujih programih in projektih v katerih FTV sodeluje ter o dominaciji javnega servisa nad komercialnim v celem regionu. Javni servis spodbuja razvoj domače produkcije: tako so koproducirali filme Gori vatra Pijera Žalice, Poletje v zlati dolini Srdjana Vuletića in serijo Črna kronika in Viza za prihodnost, ki so naleteli na velik odziv publike. Pomagali so tudi pri produkciji filmov Dobro urejeni mrtveci Benjamina Filipovića in Go West Ahmeda Imamovića, ki sta bila prikazana na letošnjem sarajevskem filmskem festivalu.

Sladjana Đuranović se v svojem prispevku sprašuje, kdo financira javni servis v Evropi? Dvojni sistem financiranja evropskega javnega servisa (RTV-prispevek in komercialni prihodki) je specifičnost tukajšnjega medijskega prostora. Tudi v evropskem parlamentu se zavzemajo za ohranjanje takšnega sistema, a jasno je, da morajo za to najprej poskrbeti nacionalne države.

Discop prinaša še intervjuja z Elzo Strapkovo, urednico in menedžerko slovaške Markiza TV, ki je postala najbolj popularen kanal v državi, in z Judit Minda, podpredsednico programskega vodje HBO za srednjo Evropo, ki razmišlja o medijskem trgu v regiji. To je hkrati napoved za veliki prodajni letni sejem Discop, ki bo od 22. do 24. junija 2006 v Budimpešti, kjer se bo predstavilo 300 mednarodnih organizacij, ki prodajajo programe, in več kot 650 kupcev iz 30 držav srednje in vzhodne Evrope. S pridružitvijo desetih novih držav Evropski uniji, ki jih Discop tudi reprezentira, je njihov trg postal še širši.

Na koncu je predstavljen še 11. mednarodni festival lokalnih televizij Zlati berač, ki se tradicionalno odvija junija v slovaških Košicah. Nagrado za najboljši lokalni program v produkciji lokalne televizije s področja Evrope je dobila oddaja "Muharem Musić - oči življenja" v produkciji TV Krug iz SČG.

izpis

Lana Zdravković

Link, revija za razvoj elektronskih medijev
Revija za razvoj elektronskih medijev Link je leta 2002 ustanovil srbski literat, režiser, producent in medijski konzultant Rastislav Durman, ki je vsa ta leta tudi njegov glavni in odgovorni urednik. Link izdaja producentska hiša Media Art Service Internacional iz Novega Sada (SČG), ki v okviru svoje založniške dejavnosti producira tudi radio drame, kratke oddaje ter tiskane publikacije, knjige in priročnike. Revija Link izhaja mesečno v nakladi 2000 izvodov. Na svoji spletni strani http://www.mediart.org so zapisali, da je revija namenjena tistim, ki odločajo o elektronskih medijih - lastnikom, glavnim urednikom, direktorjem tehnike in marketinga. Brezplačno jo distribuirajo vsem radijskim in televizijskim postajam iz lastne baze podatkov in iz baze podatkov Zvezne agencije SČG za raziskovanje medijev kakor tudi institucijam, ki se ukvarjajo z elektronskimi mediji - zvezni, republiški in pokrajinski administraciji, medijskim združenjem, strokovnjakom, študentom medijskih smeri, donatorjem, veleposlaništvom ter tudi proizvajalcem in distributerjem opreme … Ocenjujejo, da najmanj 90 odstotkov lokalnih elektronskih medijev v Srbiji in Črni gori prejema Link, del naklade pa, kakor zatrjujejo na spletni strani, gre tudi v Bosno in Hercegovino, Makedonijo, Hrvaško, Madžarsko, Slovaško, Nemčijo, Švico, Francijo, ZDA in Slovenijo. Link izhaja s pomočjo nekaterih tujih fondacij, čeprav večino prihodkov (do 70 odstotkov) ustvarijo z oglaševanjem, 10 odstotkov dobijo s prodajo.

Razen aktualnih političnih tem (Link je kritično usmerjen do sedanje SČG oblasti s stališča zahteve po splošni dejanski demokratizaciji države in njene pravne ureditve, kar bi posledično pripeljalo tudi do ureditve na medijskem področju) revija ponuja predvsem informativne in analitične prispevke o medijski pokrajini v regiji skozi nekatere stalne rubrike: Tranzicija, Politika, Ekonomija, Oglaševanje, Radio, TV, Svet, Raziskovanje, Izobraževanje, Tehnika, Računalništvo, Novinarstvo. Marčevska številka prinaša na začetku pregled trenutnega medijskega položaja v Vojvodini in Črni gori. Razen temeljnega problema - nespoštovanja Zakona o telekomunikacijah - je posebno velika težava medijske scene v SČG vsekakor piratska produkcija, saj je SČG po analizah mednarodnih institucijah tretja najbolj piratska država v Evropi po Ukrajini in Moldaviji. V SČG upajo, da se bo situacija uredila s poostreno zakonodajo, problem pa je, kot vidimo, v nedosledni izvedbi zakonodaje; SČG je posttranzicijska država, ki svoje politično in ekonomsko preobrazbo še ni izpeljala do konca. Naslednji tekst govori o težavah pri implementiranju oddaj manjšin ob stopanju v veljavo Zakona o radiodifuziji in Pravilnika o privatizaciji elektronskih medijev, saj je skrajni rok za privatizacijo 27. julij 2006. V rubriki Strategija medijev se nadaljuje izobraževanje za profesionalno novinarstvo - tretji del prinaša določila novinarske etike in etike informiranja pod naslovom "Etika in elektronski mediji". Sledijo informativni članki, ki pravzaprav predstavljajo konkretne nasvete, na primer za iskanje zaposlitve, komercialno uporabo teleteksta, oglaševalske pristope in metode za elektronske medije … V prispevku "Mediji podpirajo trajnostni razvoj" je pojasnjeno, da je SČG v procesu implementacije reforme, ki predvideva decentralizacijo administrativnega državnega sistema; gre za določila zakona o lokalnem samoupravljanju iz leta 2002 in vlogo medijev pri tem. Link dodatek je pripravil urednik Rastislav Durman; prinaša obširno študijo in konkretne napotke, kako narediti programsko shemo in načrtovati program na televizijski ali radijski postaji. Prispevek "Prisilni tatovi v poklicu" govori o tem, da obstaja ogromno delavcev v medijih (na primer spikerji, montažerji, snemalci …), ki nimajo uradno priznanega poklica. Zato se nekateri medijski delavci, ko enkrat ostanejo brez službe, težko prijavijo na Zavod za zaposlovanje, saj njihov poklic ni v seznamu javno priznanih poklicev. Na Novosadskem sejmu, ki je potekal od 2. do 4. marca, je bil tudi 4. sejem medijev, v okviru katerega je bila organizirana tribuna "Poklici in znanja v elektronskih medijih", ki je obravnavala ta problem.

Stela Jovanović v prispevku "Odprti kanali za Evropo predstavlja to specifično obliko delovanja medijev, ki zanimajo tudi slovenske medijske strokovnjake. Prvi odprti kanal je bil ustanovljen leta 1984 v Nemčiji, že 2004 pa so jih imeli 69. Odprti kanali so tako regionalne kakor tudi lokalne radijske in televizijske postaje, v katerih ne delajo t. i. profesionalci, temveč sami državljani, prebivalci, ki proizvajajo programe kot način medsebojne komunikacije. Zato so odprti kanali dostopni vsem in ponujajo navadnim ljudem možnost, da uporabljajo kamero in mikrofon zato, da izboljšajo in okrepijo lokalne skupnosti, vzpostavijo dialog med različnimi družbenimi skupinami in omogočijo, da jih drugi vidijo in slišijo. Ustvarjalci odprtega kanala ne tekmujejo s profesionalnimi novinarji in postajami, saj so njihovi interesi specifični, njihovo področje zanimanja pa lokalno in nekomercialno, netržno in skupnostno naravnano. Odprti kanal je odlična rešitev za tiste posameznike in skupine, ki nimajo možnosti javnega izražanja na drugih nacionalnih ali komercialnih radijskih in televizijskih postajah. Zato so odprti kanali integralni del demokratične družbe. V naslednjem tekstu je govora o še eni vroči temi, zanimivi tudi za slovenski prostor - digitalizaciji. V celotni regiji je prisotna debata o prehodu iz analogne na digitalno tehnologijo, ki zastavlja vprašanje, kaj bo to pomenilo za medijsko pokrajino.

Tudi oktobrska številka prinaša nekaj zanimivih člankov. V tekstu "Strogo kontrolirani radio" o zgodovini delovanja Radia Novi Sad razmišlja Dušan Mihalek, več kot dve desetletji njegov glasbeni urednik. Radio je bil ustanovljen leta 1949 v času najhujšega spopada med Titom in Stalinom; v tem času je odigral veliko vlogo v propagiranju idej jugoslovanstva v večnacionalni Vojvodini ter produciral in predvajal tudi oddaje v jezikih manjšin in za manjšine (Madžari, Slovaki, Romuni, Ukrajinci, Rusini, Romi) na ta način širil tolerantnost, hkrati pa se odpiral tudi na Zahod, saj je v nekoliko mehkejši izvedbi socializma v takratni Jugoslaviji predvajal tudi bolj zabavne "zahodno usmerjene" vsebine, šlagerje, jazz, nekatere "prepovedane" narodne pesmi … Vrhunec delovanja in hkrati padec popularnosti je doživel leta 1956 s spreminjanjem politične klime v takratni Jugoslaviji, ko je začela nastajati politična in ekonomska centralizacija, s katero je Beograd postal najbolj pomembno mesto, Novi Sad pa dobil drugorazredno, provincialno vlogo. Od takrat naprej so se na RTV Novi Sad - njegov pravnoformalni ustanovitelj je lokalna skupščina - vrstili politični (najprej komunistični, socialistični, danes pa velikosrbski, posttranzicijsko centralistični) pritiski, tako da je radio danes v SCG precej marginaliziran. V luči sprememb na medijskem področju, tudi v Sloveniji, je dobro spomniti na osnovne zahteve javne radiotelevizije, kot jih omenjajo v članku "Kakšno radiotelevizijo potrebujemo". Osnovni programski postulati javne radiodifuzije, kot so to zahtevali še ob ustanovitvi BBC - informacija, izobraževanje in zabava - se danes, kljub vsem družbenoekonomskim in tehnološkim spremembam ostajajo najbolj pomembni. Jasno je, da je močna, kakovostna in predvsem neodvisna javna radiotelevizija pomemben faktor demokratizacije družbe, a če že ne prej, tukaj in zdaj lahko vidimo, kako jo je včasih težko ohraniti. Najnovejša, oktobrska številka prinaša še en zanimiv prispevek o podcastingu, tehnično-tehnološki inovaciji, ki omogoča komur koli, da z osebnim računalnikom ustvari radio program po lastnem okusu, ne da bi potreboval drago tehnično opremo, oddajnika, studia ipd. Sam termin je derivat naziva popularne ureditve podjetja Apple, namenjenega emitiranju zgoščenih avdiodatotek - iPoda -, in izraza broacsasting. Nekateri ga imenujejo tudi audioblogging ali pa gverila medij, večina pa se strinja, da bi podcasting lahko predstavljal prihodnost radiev.

Poleg tiskane revije Link je zelo koristna njena spletna stran http://www.netnovinar.org, na kateri je (posebno za države jugovzhodne Evrope) moč najti različna koristna obvestila, povezave, informacije o seminarjih, konferencah, festivalih, sejmih in tudi od začetka oktobra urejen in izpopolnjen arhiv vseh aktualnih člankov, ki so bili objavljeni v Linku. Posebno koristna povezava je spletna stran http://www.netnovinar.org, ki predstavlja prvi regionalni izobraževalni portal za novinarje in urednike s področja jugovzhodne Evrope, ustanovili pa so ga Media center Sarajevo, v sodelovanju z Media centrom Beograd in Centrom za raziskovalno novinarstvo iz Zagreba. Portal je v bosanskem, hrvaškem in srbskem jeziku, nekateri deli so tudi v angleščini; projekt Netnovinar financirajo evropska komisija (program CARDS), Fond za odprto družbo BiH, Srednjeevropska iniciativa (Central European Initiative - CEI) in Odbor za mednarodne raziskave in izmenjave (International Research and Exchanges Board - IREX).

izpis

Nikola Janović

Praktične intervencije in teoretske refleksije
(RE:activism konferenca o aktivizmu in novih medijih, CEU, Budimpešta 13.-14. 10. 2005) http://www.reactivism.net
Na konferenci Re:activism: Re-drawing the boundaries of activism in new media environment (14.-15. oktober 2005, CEU, Budimpešta) je bilo v ospredje postavljeno vprašanje "vloge družbeno angažiranega aktivizma", ki implicira uporabo tehno in novomedijskih tehnologij in strategij pri spreminjanju obstoječih struktur moči. Ustrezno tej usmeritvi in konceptualizaciji je tematski sklop "Prakse in teorije globalnega in lokalnega tehno-medijskega aktivizma kot "nove" oblike političnosti in strategij delovanja" obravnaval uporabo novih medijev v odnosu do spektra družbeno-civilnih praks: oblikovanja, organiziranja in reprodukcije globalne civilne družbene inicative, civilnodružbene uporabe novih tehno-medijev v smislu radikalizacije komuniciranja, medijskega interventnega delovanja v kontekstu demokratskih volitev, aktivizma in urbane gverila produkcije. Drugi tematski skop "Prakse in teorije novih razsežnosti in dinamik tehno-medijske kulturne produkcije" je obravnaval tiste usmeritve tehno-medijskega raziskovanja, ki implicirajo družbeno-ekonomsko-pravno-etične vidike "nove in subverzivne" kulturne produkcije: peer production networks in "nova" ekonomija daru, interventne prakse - Cultural jamming in ad hoc akcije, sprememba institucionalne paradigme - digitalna memorija in digitaliziranje arhivov, sprememba narave in kvalitete dela, vprašanja državnih intervencij in regulacij v procesu informatizacije in ekonomije nematerialnega dela. Zdi se, da simpozijski ekskurzi o šestem kontinentu, pokrajinah novih medijev in tehnologij, po katerih se gibljemo, v katerih živimo in delujemo zadnji dve desetletji, samoumevno evocirajo up-to-date srečanja novih medijskih praks in teorij. Kljub njihovi manjši privlačnosti simpozijske revijalnosti, delujejo v svoji protokolarni formi kot prostor brez izhodov, v končni instanci (pa le) zagotavljajo pogoje za produkcijo (emerging) novega medijskega/tehnološkega know-how potrebnega za epohalne transformacije obstoječih političnih, ekonomskih in kulturnih struktur moči.

Zaradi razumevanja (hermenvtike) dinamike epohalnih transformacij tovrstna "srečevanja" lokalnih in globalnih praks ter tekoče interdisciplinarno naravnane teorije - (nove) medijske znanosti, tehnoznanosti, kulturološke, družboslovne, kibernetske - v kontekstu novih medijev in nove kulturne produkcije, predstavljajo predvsem izziv za teorijo in prakso, da razvijejo analitične kategorije, ki bodo omogočile razumevanje kompleksnih implikacij tehnologije in družbe. Ne samo da predstavljajo izzive, ampak omogočajo tudi vpogled v dinamiko praktičnih intervencij in teoretskih refleksij, ki zadevajo kompleksne interakcije med digitalnim in materialnim svetom, kot tudi med mediacijsko kulturo, ki upravlja/posreduje odnose med tehnologijami in uporabniki tehnologij.

Preučevanje možnosti novih medijev in tehnologije povečane realnosti (realnost + medijski svetovi + on-line svetovi) družbenozgodovinskega konteksta, ob skromnosti akademske teorije in inovativnosti/naprednosti prakse, zahteva poznavanje univerzalnega jezika novih medijev (Lev Manovichev koncept), ki služi kot generator reprodukcije specifičnih form - medijske prakse, medijskega in terminalskega aktivizma, konceptualističnih prijemov in intervencij -, s katerimi novi virtualni in medijski razred (Artur Krokerjev koncept) posega v prostore vsakdanjega življenja. Tovrstne intervencije med drugim implicirajo prakse in teorije globalnega in lokalnega tehno-medijskega aktivizma kot "nove" oblike (a)političnosti in strategij delovanja, ter prakse in teorije novih razsežnosti in dinamik tehno-medijske kulturne produkcije.

Izhodiščna perspektiva tehno-medijskega aktivizma, ki jo je potrebno zavzeti, da bi lahko sočasno spremljali razvoj globalne ekonomije skupaj s razvojem telekomunikacij in internetnega omrežja, ki preoblikujejo institucije upravljanja in odgovornosti v "modernih/suverenih" državah sveta, je po mnenju S. Sassen tista perspektiva, ki raziskuje dinamike ekonomskih in tehno-informacijskih transnacionalnih povezav. V tem smislu gre pri Sassnovi za raziskovalno fokusiranje na dve formaciji: globalni trg kapitala in globalna elektronska aktivistična omrežja. Na eni strani imamo opraviti z oblikovanjem/delovanjem trga globalnega kapitala, ki ga podpirajo transnacionalni stebri neoliberalne ekonomije (Centralna banka, monetarne politike, WTO) in omogočajo deregulacijske prijeme ter formiranje režimov, s katerimi je omogočen svoboden pretok kapitala, storitev, informacij in blaga. Globalizacija v teh pogojih deluje kot mehanizem, ki ustvarja nove pogoje za nove oblike, transnacionalne (elektronske) oblike civilno inciativnega združevanja. Hkrati se soočamo z učinkom tovrstnih politik - novimi oblikami civilno-družbenega združevanja, ki implicirajo sintezo socialne (družbeno) in tehno-medijsko posredovane logike.

Objektiviranje instance civilne družbe in tehno-medijske logike delovanja v smeri medijskega aktivizma nedvomno pomeni kvalitativni preskok znotraj polja refleksivne teorije kot praktične uporabe nove medijske tehnologije. Znotraj tega konteksta H. Van Baar postavlja koncept povezanosti (intermediarnosti) nove medijske tehnologije in civilne družbe, sledeč foucaultovskemu razumevanju "moči (in) tehnologije", po katerem je treba našo svobodo razumeti kot učinek mobilnosti in povezovanja multitud preko tehnologije in tehnoloških dosežkov. Tovrstno formiranje transnacionalnih omrežnih civilno-družbenih združenj, s posredništvom nove informacijske in komunikacijske tehnologije (ITCs), zastavlja tudi številna vprašanja povezana s sodobnimi spremembami in fundamentalnimi smernicami razvoja družbenih trendov, ki si želijo razložiti/konceptualizirati nove medijske tehnologije v korelaciji z družbenim svetom. Izziv za sociologe vidi S. Sassen vsaj v dveh smernicah: prvič v raziskovanju funkcij, ki jo imajo nove tehnologije pri produkciji nove socialne dinamike in reprodukciji starega družbenega reda, ter drugič, ugotavljanju intermediarne kompleksnosti medsebojne prepletenosti medijskega-tehno in materialnega sveta.

Vprašanja o pogojih za možnost globalne mobilizacije svetovne populacije zastavljata sociologa Dominique Cardon in Fabien Granjon v kontekstu geneze socialne dinamike novega NET aktivizma (alter-globalisation on the Internet). Gibanje alter-globalisation v tem kontekstu pomeni več kot reprezentacijo globalnih vprašanj, saj teži h konstruiranju aktivistične transnacionale, ki naj bi skoordinirala kolektivne akcije in oblikovala novo področje diskurza (novega NET aktivizma), ki se artkulira skozi "'anti-hegemonic' and 'perspectivist' criticism of the media". Medijski kriticizem v tej perspektivi deluje kot centralno sredstvo aktivizma, pri čemer prva oblika kriticizma deluje v smeri oblikovanja osi kritične kontrakulturne moči z namenom diskreditacije ideološke globalizacijske mreže tradicionalnih medijev (Bourdieu, Chomsky, Halimi), medtem ko druga oblika kriticizma deluje v smeri zagotavljanja libertarne pravice - pravice do govora, dostopa do informacij, tj. proti monopolizaciji informacij (Cleaver, Negri, Hardt). Tovrstne tehno-medijske praktične intervencije in teoretske refleksije implicirajo tako številna vprašanja nove političnosti kot tudi vprašanja novih strategij, ki na ravni tehno-medijskega upora, neposlušnosti, intervencij, oblikovanja virtualnih avtonomnih con delujejo v smeri oblikovanja transnacionalnih kulturnih obrazcev - deteritorializiranih skupnosti delovanja, (virtualne multitude), za katere A. Negri meni, da posedujejo ekspanzivno moč - moč svobode. Ekspanzivna moč tehno-medijske multitude se tako kaže v vrsti tehno, medijskih, kiber, umetniških, kulturniških praks, ki niso namenjene zgolj deteritorialnemu virtualnemu delovanju - hektivizmu - temveč se re-teritorializirajo, povezujejo s historičnim prostorom/časom in delujejo kot skupine/skupnosti, katerih aktivizem je potrebno razumeti v kontekstu problematiziranja odnosa res publica - "svobodni" subjekt - "svobodno" delovanje. V tem smislu je ravno RE:activism konferenca pokazala, da obstaja tako aktivistični kot znanstveni potencial, ki svoj položaj v materialnem svetu, in sam materialni svet problematizira s konceptualizacijo virtualnega prostora, v katerem z novo tehnologijo in teoretsko refleksijo oblikuje nove mehanizme civilnodružbenega združevanja in hkrati testirajo obstoječi družbeni red.

izpis

 S O R O D N E   T E M E

mediji in pravo

Medijska preža
Sandra Bašić-Hrvatin
Slovenija: En korak naprej, dva nazaj*
Zrinjka Peruško
Kaj je bilo narobe z reformami medijev v postsocialistični Evropi?*
Snežana Trpevska
Razdrobljenost trga v jugovzhodni Evropi in degradacija profesionalnega novinarstva*
Jovanka Matić
Novinarji kot gibalo reform medijev*
Tarik Jusić
Bosna in Hercegovina: Med stagnacijo in tranzicijo*
Judit Bayer
Nauki medijskih reform v srednji in vzhodni Evropi: Vsaka družba ima tak medijski sistem, kot si ga zasluži*
Paolo Mancini
Reforme medijev ne nastanejo v praznem prostoru*
Guillermo Mastrini
Napredne vlade in mediji v Južni Ameriki*
Rodrigo Gómez García
Reforme medijev v Latinski Ameriki: med dekomodifikacijo in marketizacijo javnih komunikacijskih politik*
Larbi Chouikha
Mediji v ogledalu »tunizijske pomladi«: reforme, ki jih je težko izpeljati*
Justin Schlosberg
Reforma lastništva medijev v Veliki Britaniji: kako naprej?*
Brankica Petković
Zakaj primerjati reforme medijskih sistemov?
Gorazd Kovačič
Kaj so mediji za Janšo in Pahorja?
Andrej Pavlišič
Mediji ne delujejo v praznem prostoru
Domen Savič
Zapiranje pašnika: spletna cenzura doma in po svetu
Tomaž Gregorc
Onemogočanje avtonomnih digitalnih praks – »trda plat« zgodbe
Brankica Petković
Človekove pravice in mediji
Andreja Tratnik
»Na tisoče Madžarov pije to sranje s ponosom, celo s predanostjo«
Zoran Medved
Prihodnost ali pogreb javne RTV?
Gregor Strojin
Javnost sodnih postopkov v zadevi Patria
Andreja Tratnik
Kdo naj presodi, ali naj se od novinarja zahteva razkritje vira?
Brankica Petković
Slaba vest evropske medijske politike
Renata Šribar
Regulacija avdiovizualnih medijev: kompleksnost in izmuzljivost potencialno spornih vsebin
Tanja Kerševan-Smokvina
Evropsko orodje za merjenje neodvisnosti regulatorjev
Toby Mendel
Uvrstitev Slovenije v mednarodni raziskavi o dostopu do informacij javnega značaja
Saša Banjanac Lubej
Inšpektorat za delo novinarjem odgovarja na svoji spletni strani
Sandra Bašić-Hrvatin
Kako je privatizacija medijev omogočila privatizacijo politike
Gorazd Kovačič
Polom reforme medijske zakonodaje
Andreja Tratnik
Korak naprej pri varovanju pravice novinarjev do nerazkritja vira informacij
Lenart J. Kučić
Jezdeci medijske apokalipse
Blaž Zgaga
Po stopnji svobode medijev Evropa razdeljena na dva dela
Jernej Rovšek
Čas za soglasje o samoregulacijski obliki medijske industrije
Sandra Bašić-Hrvatin
Kriza časopisne industrije je posledica napačnih odločitev lastnikov
Lana Zdravković
Sprejemanje medijske zakonodaje: In temu pravite javna razprava?
Rina Klinar
Lokalni mediji v Sloveniji: nacionalna mreža, medijske regije ali umiranje na obroke?
Jasna Babić
Osnutek zakona o medijih: Bluz slovenskih glasbenikov
Renata Šribar
Zaščita otrok pred spornimi vsebinami v osnutku zakona o medijih: nadaljevanje regulacijske stihije
Sandra Bašić-Hrvatin, Marko Milosavljević
Slovenskih medijskih 20 let: Quid pro quo
Gojko Bervar
Nova oblast in mediji – Kaj se je spremenilo?
Brankica Petković
Slovenija: Boljša medijska zastopanost legitimna težnja 200.000 ljudi
Sandra Bašić-Hrvatin
Vztrajati pri vsebini in načinu sprejemanja medijskih zakonov
Roman Kuhar
V imenu družine potvarjajo podatke
Nina Zidar Klemenčič
Dva primera, množica stališč, problem nerešen
Andraž Teršek
Pasti in spodrsljaji svobode izražanja[1]
Andrej Stopar
Rusija: »V tem primeru ste nas prehiteli!«
Jernej Rovšek
Posledica spremenjene sestave Ustavnega sodišča?
Jure Aleksič
Mozaik neke gangrene
Andreja Tratnik
Evropsko sodišče za človekove pravice o nedopustnosti političnih pritiskov na medije
Ustavno sodišče
Del odločbe Ustavnega sodišča v primeru Prijatelj proti Mladini[1]
Ciril Ribičič, Marija Krisper Kramberger
Prijatelj proti Mladini: Zastraševalni učinek obsodbe Mladine
Iztok Jurančič
Kanarčki v rudniku demokracije
Zoran Medved
Novi zakon o RTV Slovenija: Potrebujemo popolnoma nov koncept
Peter Lah
Pluralizem medijev: predmet arbitrarnih ocen ali empiričnih meritev?
Tadej Praprotnik
Nizozemska: Učinkovit sistem zaščite otrok pred škodljivimi medijskimi vsebinami
Sonja Merljak Zdovc
Novinarska zbornica
Tomaž Klipšteter
(Ne)občutljivost medijev za varstvo zasebnosti
Ranka Ivelja
Pasti »konkretizacije in personalizacije« incesta
Brankica Petković
Narobe
William Gore
Nesprejemljivost predlogov za vseevropski sistem urejanja medijske odgovornosti(1)
Daphne Koene
Na Nizozemskem vsak dan bolj cenimo dobro delovanje tiskovnega sveta(1)
Marko Milosavljević
Razsodba delovnega sodišča odpira možnosti za odpuščanje neposlušnih novinarjev
Bojan Dobovšek, Jure Škrbec
Novinarji in korupcija
Goran Novković
Kje so meje pravice? Kje so meje molka?
Jože Vogrinc
Spremenimo informativne medije v javna glasila!(1)
Nataša Pirc Musar
Pravica vedeti – Prvi mednarodno zavezujoči akt na področju dostopa do javnih informacij na svetu
Toby Mendel
Ali sprejeta konvencija izpolnjuje pričakovanja?
Helen Darbishire
Prepoznavanje pravice
Simona Zatler
Ali je učinkovita regulacija sploh možna?
Tanja Kerševan-Smokvina
Direktiva kot preskus za medijske politike držav članic EU
Renata Šribar
Protiregulacijski kompleks bo med pripravo novele zakona o medijih gotovo še živ
Marko Milosavljević
Napake, iz katerih bi se (že) morali kaj naučiti
Nika Susman
Francija: Usoda javne televizije odvisna od dobičkov komercialne tekmice
Renata Šribar
Ko mediji premikajo meje v prid pornokapitala
Mateja Boldin
Sistem koregulacije na preizkušnji
Renata Šribar
Različno branje zakona izgovor za neukrepanje
Renata Šribar
Kdo je pristojen za ukrepanje, če oglaševanje vsiljuje porno seksualnost otrokom?
Miran Lesjak
Človekove pravice zatirane države in nemočnih gospodarskih družb
Cene Grčar
Hudobni mediji in uboga država: ali lahko državni organi zahtevajo objavo popravka?
Janez Markeš
Zakon, ki popravlja mnenja
Jernej Rovšek
Od pravice do popravka do medijskega sveta
Barbara Verdnik
»Tožena stranka redno objavlja članke ...«
Sandra Bašić-Hrvatin
Kakšen javni medij potrebujejo državljanke in državljani Slovenije?
Sandra Bašić-Hrvatin, Iztok Jurančič, Brankica Petković, Grega Repovž, Jernej Rovšek, Špela Stare, Matej Šurc, Blaž Zgaga, Društvo novinarjev Slovenije, Sindikat novinarjev Slovenije
Za prenovo medijske politike
Ian Mayes
Samoregulacija informativnih medijev: pot do novega razmerja z bralci
Ian Mayes
Dejstva v zadevi
Ian Mayes
Po navedbah vira
Slavko Vizovišek
Guardianov zgled in slovenska realnost
Viktor Ivančić
1996: Kako je bil obrekovan Feral Tribune
Jernej Rovšek
Pot do zaupanja vrednega regulatorja medijev
Jernej Rovšek, Brankica Petković
Ali je v primeru Stres proti POP TV medijski inšpektor prevzel vlogo sodišča?
Ivan Pal
Več prijav inšpektorju za medije
Neva Nahtigal
Problemi s socialno, pravno in profesionalno varnostjo novinarjev v jugovzhodni Evropi
Iztok Jurančič
Dninarstvo na novinarskem trgu delovne sile
Sandra Bašić-Hrvatin
Politika razvoja radia in televizije v Sloveniji – Tiranija status quo
Sandra Bašić-Hrvatin
Paralelni svetovi
Iztok Jurančič
Pravna zaščita kaznovanih novinarjev – Novinarji kot postranska škoda?
Jože Vogrinc
Medijska politika kot demokratura
Renata Šribar
Mobitel, WTF?
Blaž Zgaga
Pismo o cenzuri: v tujini objavljeno, doma cenzurirano
Boris Vezjak
Še vedno neutemeljen disciplinski ukrep proti novinarju
Matej Šurc
Peticija – da nam ne bo žal za to, česar nismo storili
Brankica Petković
Njihova svoboda, naša pravica
Mateja Boldin
Vsebine za odrasle, promocija za otroke
Zoran Medved
Zakaj je zahteva po uravnoteženosti javne televizije neutemeljena?
Iztok Jurančič
Tehnologije obvladovanja slovenskih medijev v letih 2006–2007
Barbara Verdnik
Primorske novice – Plen političnih in ekonomskih interesov
Klavdija Figelj
Kje so pristali novinarji?
Predlog ureditve poklicne avtonomije v kolektivni pogodbi za poklicne novinarje
Sandra Bašić-Hrvatin
V Sloveniji brez javne razprave o novi medijski direktivi
Renata Šribar
Škodljive vsebine na mobilnih telefonih
Hans-Martin Tillack
Ali uradniki EU pretepajo pse?
Mediji za državljane – Priporočila
Jasmina Potokar Rant
Novinarske usode: Delo preko avtorskih pogodb
Sandra Bašić-Hrvatin
Po razpisu za subvencije medijem: Uravnoteženi in komunikativni
Andrew Taussig
Organizirajte Glas poslušalca in gledalca
Boris Vezjak
Dedemokratizacija Slovenije pod krinko demokratizacije RTV Slovenija
Neva Nahtigal
Kdaj oddaje za Rome na RTV Slovenija?
Maja Bogataj Jančič, Maja Lubarda
Licence Creative Commons tudi v Sloveniji
Jasmina Potokar Rant
Avtorske pravice v pogodbah med mediji in novinarji
Jernej Rovšek, Sandra Bašić-Hrvatin, Brankica Petković
Kakšen sklad za medije?
Špela Stare
O subvencijah za medije naj ne odloča komisija
Gorazd Perenič
Na poti od odprtega k preglednemu javnemu sektorju
Nataša Pirc Musar
Zakonske novosti in dostop do informacij za novinarje
Pavel Gantar
Lahkotnost sprememb v dostopu do informacij javnega značaja
Jernej Rovšek
Neskladje glede zakona o dostopu do informacij javnega značaja
Lenart J. Kučić, Aljaž Marn
Proti terorizmu z nadzorom državljanov
Aljaž Marn
Kronologija sprejemanja evropske direktive o hrambi telekomunikacijskih podatkov
Aljaž Marn
Iniciativa "Hramba prometnih podatkov ni rešitev!"
Saša Bojc
Napad na novinarski vir
Brankica Petković
Ministri evropskih držav o medijski politiki
Jaka Repanšek
Bo prenovljeni kolektivni pogodbi za novinarje uspelo?
Miha Trampuž
Varstvo avtorskih pravic v predlogu dopolnitev in sprememb kolektivne pogodbe
Živa Humer, Mojca Sušnik
Politika enakih možnosti žensk in moških brez medijske pozornosti
Jernej Rovšek
Nihalo se je od svobode izražanja obrnilo v prid varstvu zasebnosti
Janez Tekavc
Odškodninska odgovornost novinarja
Jernej Rovšek
Pravica do popravka ali odgovora v medijih – Primer Vladislava Stresa
Lucija Bošnik
Poročanje medijev s sodišč
Urška Prepeluh
Procesni labirint do informacij javnega značaja
Urška Prepeluh
Dostop do javnih informacij pri organih EU
Jaka Repanšek
Pravni okvir avdiovizualne industrije v EU
Sandra Bašić-Hrvatin
Delo in izbrisani: kdo »zlorablja« medijski prostor?
Jaka Repanšek
Varovanje avtorskih pravic v kolektivni pogodbi: kako se miš spreminja v mačko
Jaka Repanšek
Kraja avtorskih del: avtorji lajajo, karavana gre dalje
Jaka Repanšek
Avtorske pogodbe zaposlenih v medijih
Renata Šribar
Ta lahki predmet manipulacije: oblast in regulacija pornografije
Melita Zajc
Mediji in avdiovizualna politika v strateških dokumentih ministrstva za kulturo
Rina Klinar
Medijska raznolikost v nacionalnem programu za kulturo 2004-2007
Brankica Petković
Razpršenost lastništva in raznolikost vsebin
Gojko Bervar
Velika Britanija: Prenova pritožne komisije za tisk?
Alison Harcourt
Regulacija medijskega lastništva - slepa ulica EU
Gojko Bervar
V zapor zaradi klevete?
Gojko Bervar
Mediji vzbudijo strah, politiki zahtevajo višje kazni
Rok Kajzer
Klevetanje in praksa Novinarskega častnega razsodišča
Neva Nahtigal
»Obrekovalci« pred Evropskim sodiščem
Sandra Bašić-Hrvatin
Zakon o RTVS za 20. ali 21. stoletje?
Miro Petek
Velika Britanija: Lastništvo zagotavlja neodvisnost Guardiana
Karol Jakubowicz
Zavrnite predloge o politični delitvi javne radiotelevizije!
Serge Halimi
Nova cenzura
Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić
Medijska koncentracija v Sloveniji
Sonja Merljak
Interni etični kodeksi v medijih
Dušan Rebolj
Nianse nasilja: ulovimo in ubijmo Billyja Raya Cyrusa!
Milada Mirković
Sprejet zakon o dostopu do informacij javnega značaja
Jernej Rovšek
Ali zakon o dostopu do informacij res ni pomemben za novinarje?
Saša Banjanac Lubej
Novinarji so za direktorje kakor delavci v tovarni
Sonja Merljak
Piarovci so dodatna ovira na poti do informacij
Gorazd Kovačič
Nato: »Zaustavite levico!«
Gal Kirn, Ana Jereb
Nato: Vidni in nevidni pritiski
Sandra Bašić-Hrvatin
Nato: Civilna družba proti državi
Renata Šribar
Pornografija: Po protipornografskemu ukrepu medijskega inšpektorja
Ian Mayes
Naš cilj je biti odgovoren časopis
Gašper Lubej
Svoboda tiska ogrožena povsod po svetu
Judit Bayer
Madžarska: Položaj medijev po volitvah 2002
Jaka Repanšek
Je moje res tvoje?
Neva Nahtigal
Tehnologija zahteva dodatno zaščito avtorskih pravic
Urša Chitrakar
Ko javna osebnost laže
Marko Milosavljević
Zakaj je dobro, da je ukinjena avtorizacija intervjuja
Jernej Rovšek
Je to zakonska podlaga za bolj odprto javno upravo?
Milada Mirković
Pomanjkljivosti predloga zakona o dostopu do informacij javnega značaja
Boris Vezjak
Primer Petek: simptom zloma medijske avtonomije
Brankica Petković
Kaj smejo početi novinarji?
Lucija Bošnik
Svoboda tiska v rokah policije
Suzana Žilič-Fišer
Velika Britanija
Polemike o novi medijski zakonodaji
Rajko Gerič
Postali smo javni uslužbenci
Tatjana Pirc
Bodimo uslužbenci javnosti
Jaka Repanšek
Konkurenčna klavzula v novinarskem poklicu
Saša Banjanac Lubej
Vpis v razvid medijev
Gorazd Kovačič
Pronatovski napadi na demokratični pluralizem
Ksenija Horvat
Josri Fouda
Nikoli se ne bom vključil v propagandno vojno
Senko Pličanič
Ustavna pravica doslej neuresničena
Milada Mirković
Zakon bi moral veljati za vse državne organe
Simona Zatler
Vsak je lahko novinar
Jaka Repanšek
Konkurenčna prepoved v novinarskem poklicu
Saša Banjanac Lubej
Medijski inšpektor - one man band
Aldo Milohnić
Oglaševalska pornografija na Kanalu A in POP TV
Karina Cunder
Delo po novem restriktivno pri oglaševanju vročih linij
Borut Zajc
Prikrito oglaševanje je zloraba medijev
Nika Deu
Spoštujemo zakonodajo
Rastko Močnik
Svoboda izražanja kot farsa
Darijan Košir
Delo ni zaprt medij
Simona Zatler
Kako zagotoviti dostop do medijev
Igor Ž. Žagar
Pet minut za (novinarski) suspenz
Maja Breznik
Kulturni krogi
Simona Zatler, Sandra Bašić-Hrvatin
Programski deleži po novi medijski zakonodaji
Marjan Moškon
Žagajo mar avtorji vejo, na kateri sedijo?
Špela Mežnar
Parodija je dopustna predelava tujega avtorskega dela
Brane Maselj
Pooblastila državi, omejitve medijem
Boris Bergant
Izrazito politični zakon
Rina Klinar, Irma Benko
Več vprašanj kot odgovorov
Aleš Gaube
Dopolnila za lažji spanec
Sandra Bašić-Hrvatin
Past prekomerne regulacije
Špela Šipek
Ko država prikriva informacije, jo lahko tožimo
Matjaž Jarc
Paranoja o državnem nadzoru nad mediji
Peter Jančič
Ozka zakonska ureditev dostopa do informacij
Rina Klinar
Naj lokalni radio ugasne?
Marjan Moškon
Zatreti lokalne programe je lahko
Dejan Jelovac
To bo konec Radia Študent
Petra Oseli
Prodajajo šampon v informativnih oddajah
Tanja Kerševan-Smokvina
Oglasi na televizijah po pravilih
Branko Čakarmiš
Samoregulativni korak slovenskih televizij
Cene Grčar
Beseda velja
Druga in tretja obravnava zakona o medijih
Bojan Golčar
Radio Marš naj bo!
Matevž Krivic
Lastniški poseg v uredniško politiko?
Simona Zatler
Uredniška neodvisnost in ugovor vesti
Aleš Gaube
Novinarski ceh na preži
Gojko Bervar
Novinarska zaščita ali jarem
Marjan Moškon
Onemogočiti lokalne televizije?
Simona Zatler
Brez sodne prakse, brez politične volje
Tomaž Ranc
Nadzorovani novinarji
Rainer Reichert
Nadzor zasebnih pogovorov
Boris Rašeta
Novinarjem so v Tuđmanovem obdobju redno prisluškovali
Jaka Repanšek, Simona Zatler
Intervjuvanec lahko preverja le natančnost
Boris Čibej
Želja po umiku ostrih izjav
Lidija Koman Perenič
Odškodninske tožbe naraščajo
Renata Šribar
Oglaševanje »vročih linij«
Igor Mekina
Daleč od brezhibnosti
Tatjana Mandić
Nadzorovanje in kaznovanje novinarjev
Gabor Holmai
Državni uradniki morajo prenesti kritiko
Senad Pećanin
Skrivanje za zasebnimi tožbami
Zlatan Karabegović
Razkrivanje nepravilnosti je brez odmeva
Matjaž Gerl
Za pravice gledalca
Tanja Kerševan-Smokvina
Kako prehiteti daljinca
Alexander Scheuer
Televizija čez državne meje
Simona Zatler
Pravica medijev in javnosti
Gojko Bervar
Izgubljena bitka za soglasje
Nadire Mater
Srečna sem, da sem obtožena
Rajko Muršič
Ženska in mati, Cerkev in podgana
Za svobodo umetniškega izražanja in proti represiji
Milka Pance
Konkurenčna prepoved in svoboda dela
Matjaž Jarc
Zlati rez
Borut Mehle
Poti slovenske medijske zakonodaje
Zoran Medved
Vrnitev k abecedi
Milada Mirković
(Ne)dostopnost javnih informacij
Stojan Zdolšek
Brez vrtoglavih odškodnin
Barbara Kelbl
Država proti novinarju
Na začetku je bil Zakon
Edicija MediaWatch
Jernej Rovšek
Zasebno in javno v medijih
Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić, Brankica Petković
Medijsko lastništvo
Sandra Bašić-Hrvatin, Marko Milosavljević
Medijska politika v Sloveniji v devetdesetih
Matevž Krivic, Simona Zatler
Svoboda tiska in pravice posameznika
Novinarski večeri
29.05.2003
Snježana Milivojević, Dejan Anastasijević
Srbski mediji po atentatu
28.01.1999
Alexandre Lévy
Novinarji brez meja
18.12.1998
Vesna Alaburić, Stojan Zdolšek
Pod udarom zakona
23.06.1998
Andras Sajo, Sandra Bašić-Hrvatin
Sedma sila na povodcu
18.02.1998
Jochen Frowein, Igor Mekina
Kako prerezati globoko grlo?
Omizja
29.03.2011
Sandor Orban, Attila Mong, Sandra Bašić Hrvatin, Grega Repovž, Marko Milosavljević, Vojko Stopar, Zdenko Duka, Gordana Vilović
Pasti medijske regulacije in očitki o političnem obvladovanja medijev – Madžarska, Slovenija, Hrvaška, podobnosti in razlike
22.04.2008
Zdenka Čebašek Travnik, Uroš Slak, Alma M. Sedlar, Elizabeta Zorman, Zoran Pavlovič, Liana Kalčina, Brankica Petković, Kristina Plavšak Krajnc
Omizje: Poročanje medijev o otrocih
29.09.2007
Snježana Milivojević, Snežana Trpevska, Sandra Bašić-Hrvatin, Vildana Selimbegović, Milka Tadić, Brankica Petković, Drago Hedl, Željko Bodrožić, Peter Preston, Jani Sever, Aleksandar Damovski, Stjepan Malović, Vanja Sutlić, Mehmed Agović, Dragoljub Vuković, Dubravka Valić Nedeljković, Mirko Štular, Saša Banjanac Lubej
Omizje: Oblike politične instrumentalizacije in klientelizma v medijih v državah jugovzhodne Evrope – primer držav nekdanje Jugoslavije
03.04.2007
Venčeslav Japelj, Barbara Verdnik, Peter Kolšek, Veso Stojanov, Simona Rakuša
Omizje: Tehnologija obvladovanja medijev v Sloveniji
25.11.2002
Aidan White, Ian Mayes, Grega Repovž, Peter Jančič, Gojko Bervar
Samoregulacija in odgovornost medijev
27.02.2002
Aljoša Pečan Gruden, Senko Pličanič, Alja Brglez, Marjan Antončič, Špela Šipek
Dostop do informacij javnega značaja
24.09.2001
Božidar Zorko, Irma Benko, Marjan Moškon, Bojan Veselinovič, Bojan Petan, Goran Novkovič, Marko Milosavljević
Država in mediji v Sloveniji
15.02.2001
Božidar Zorko, Rudolf Moge, Sandra Bašić-Hrvatin, Matevž Krivic, Janez Čadež, Gojko Bervar, Cene Grčar, Rosvita Pesek, Peter Jančič
Zakon o medijih v slepi ulici - Kakšen izhod obeta nov predlog, pripravljen v novi vladi?
zakon o medijih
Medijska preža
Sandra Bašić-Hrvatin
Slovenija: En korak naprej, dva nazaj*
Zrinjka Peruško
Kaj je bilo narobe z reformami medijev v postsocialistični Evropi?*
Snežana Trpevska
Razdrobljenost trga v jugovzhodni Evropi in degradacija profesionalnega novinarstva*
Jovanka Matić
Novinarji kot gibalo reform medijev*
Tarik Jusić
Bosna in Hercegovina: Med stagnacijo in tranzicijo*
Judit Bayer
Nauki medijskih reform v srednji in vzhodni Evropi: Vsaka družba ima tak medijski sistem, kot si ga zasluži*
Paolo Mancini
Reforme medijev ne nastanejo v praznem prostoru*
Guillermo Mastrini
Napredne vlade in mediji v Južni Ameriki*
Rodrigo Gómez García
Reforme medijev v Latinski Ameriki: med dekomodifikacijo in marketizacijo javnih komunikacijskih politik*
Larbi Chouikha
Mediji v ogledalu »tunizijske pomladi«: reforme, ki jih je težko izpeljati*
Justin Schlosberg
Reforma lastništva medijev v Veliki Britaniji: kako naprej?*
Brankica Petković
Zakaj primerjati reforme medijskih sistemov?
Gorazd Kovačič
Kaj so mediji za Janšo in Pahorja?
Andrej Pavlišič
Mediji ne delujejo v praznem prostoru
Domen Savič
Zapiranje pašnika: spletna cenzura doma in po svetu
Tomaž Gregorc
Onemogočanje avtonomnih digitalnih praks – »trda plat« zgodbe
Renata Šribar
Regulacija avdiovizualnih medijev: kompleksnost in izmuzljivost potencialno spornih vsebin
Sandra Bašić-Hrvatin
Kako je privatizacija medijev omogočila privatizacijo politike
Brankica Petković
Konferenca Evropske komisije o svobodi medijev v državah Zahodnega Balkana in Turčiji
Gorazd Kovačič
Polom reforme medijske zakonodaje
Judit Bayer
Madžarska medijska reforma – diktat politične večine
Lenart J. Kučić
Jezdeci medijske apokalipse
Jernej Rovšek
Čas za soglasje o samoregulacijski obliki medijske industrije
Sandra Bašić-Hrvatin
Kriza časopisne industrije je posledica napačnih odločitev lastnikov
Lana Zdravković
Sprejemanje medijske zakonodaje: In temu pravite javna razprava?
Rina Klinar
Lokalni mediji v Sloveniji: nacionalna mreža, medijske regije ali umiranje na obroke?
Jasna Babić
Osnutek zakona o medijih: Bluz slovenskih glasbenikov
Renata Šribar
Zaščita otrok pred spornimi vsebinami v osnutku zakona o medijih: nadaljevanje regulacijske stihije
Gojko Bervar
Nova oblast in mediji – Kaj se je spremenilo?
Brankica Petković
Slovenija: Boljša medijska zastopanost legitimna težnja 200.000 ljudi
Sandra Bašić-Hrvatin
Vztrajati pri vsebini in načinu sprejemanja medijskih zakonov
Roman Kuhar
V imenu družine potvarjajo podatke
Iztok Jurančič
Kanarčki v rudniku demokracije
Zoran Medved
Novi zakon o RTV Slovenija: Potrebujemo popolnoma nov koncept
Peter Lah
Pluralizem medijev: predmet arbitrarnih ocen ali empiričnih meritev?
Simona Zatler
Ali je učinkovita regulacija sploh možna?
Renata Šribar
Protiregulacijski kompleks bo med pripravo novele zakona o medijih gotovo še živ
Marko Milosavljević
Napake, iz katerih bi se (že) morali kaj naučiti
Renata Šribar
Ko mediji premikajo meje v prid pornokapitala
Mateja Boldin
Sistem koregulacije na preizkušnji
Renata Šribar
Različno branje zakona izgovor za neukrepanje
Renata Šribar
Kdo je pristojen za ukrepanje, če oglaševanje vsiljuje porno seksualnost otrokom?
Miran Lesjak
Človekove pravice zatirane države in nemočnih gospodarskih družb
Cene Grčar
Hudobni mediji in uboga država: ali lahko državni organi zahtevajo objavo popravka?
Janez Markeš
Zakon, ki popravlja mnenja
Jernej Rovšek
Od pravice do popravka do medijskega sveta
Barbara Verdnik
»Tožena stranka redno objavlja članke ...«
Sandra Bašić-Hrvatin
Kakšen javni medij potrebujejo državljanke in državljani Slovenije?
Sandra Bašić-Hrvatin, Iztok Jurančič, Brankica Petković, Grega Repovž, Jernej Rovšek, Špela Stare, Matej Šurc, Blaž Zgaga, Društvo novinarjev Slovenije, Sindikat novinarjev Slovenije
Za prenovo medijske politike
Jernej Rovšek
Pot do zaupanja vrednega regulatorja medijev
Jernej Rovšek, Brankica Petković
Ali je v primeru Stres proti POP TV medijski inšpektor prevzel vlogo sodišča?
Ivan Pal
Več prijav inšpektorju za medije
Sandra Bašić-Hrvatin
Politika razvoja radia in televizije v Sloveniji – Tiranija status quo
Brankica Petković
Njihova svoboda, naša pravica
Mediji za državljane – Priporočila
Brankica Petković, Jernej Rovšek, Sandra Bašić-Hrvatin
Sporna določila o financiranju programskih vsebin
Predlog amandmajev Mirovnega inštituta na člene o proračunskih sredstvih za medije
Predlog Mirovnega inštituta za spremembo člena o zaščiti otrok in mladoletnikov
Renata Šribar
Zaščita otrok in mladoletnikov v noveli zakona o medijih
Renata Šribar
Predlog Renate Šribar in koordinacije nevladnih organizacij za spremembo člena o zaščiti otrok in mladoletnikov
Jurij Žurej
Reguliranje medijskih vsebin za odrasle
Jernej Rovšek
Kaj je na medijskem področju mogoče urejati z zakonom?
Marta Gregorčič
Novi zakon o medijih: žrtve o žrtvah
Sandra Bašić-Hrvatin
Ali snovalci medijske politike razlikujejo pluralnost, različnost in raznolikost medijev?
Boris Vezjak
Dedemokratizacija Slovenije pod krinko demokratizacije RTV Slovenija
Neva Nahtigal
Kdaj oddaje za Rome na RTV Slovenija?
Maja Bogataj Jančič, Maja Lubarda
Licence Creative Commons tudi v Sloveniji
Jernej Rovšek, Sandra Bašić-Hrvatin, Brankica Petković
Kakšen sklad za medije?
Špela Stare
O subvencijah za medije naj ne odloča komisija
Gorazd Perenič
Na poti od odprtega k preglednemu javnemu sektorju
Nataša Pirc Musar
Zakonske novosti in dostop do informacij za novinarje
Pavel Gantar
Lahkotnost sprememb v dostopu do informacij javnega značaja
Jernej Rovšek
Neskladje glede zakona o dostopu do informacij javnega značaja
Lenart J. Kučić, Aljaž Marn
Proti terorizmu z nadzorom državljanov
Aljaž Marn
Kronologija sprejemanja evropske direktive o hrambi telekomunikacijskih podatkov
Aljaž Marn
Iniciativa "Hramba prometnih podatkov ni rešitev!"
Marko Milosavljević
Novinar Zmago Jelinčič – Plemeniti
Sandra Bašić-Hrvatin
Delničarji pomembnejši od bralcev
Brankica Petković
Dodatna politizacija in državni nadzor nad RTV Slovenija
Gojko Bervar
Kdaj omdusman na javni radioteleviziji?
Brankica Petković
Nova vlada – nova medijska politika
Jaka Repanšek
Pravni okvir avdiovizualne industrije v EU
Renata Šribar
Ta lahki predmet manipulacije: oblast in regulacija pornografije
Melita Zajc
Mediji in avdiovizualna politika v strateških dokumentih ministrstva za kulturo
Rina Klinar
Medijska raznolikost v nacionalnem programu za kulturo 2004-2007
Brankica Petković
Razpršenost lastništva in raznolikost vsebin
Sandra Bašić-Hrvatin
Zakon o RTVS za 20. ali 21. stoletje?
Karol Jakubowicz
Zavrnite predloge o politični delitvi javne radiotelevizije!
Sandra Bašić-Hrvatin
Nato: Civilna družba proti državi
Judit Bayer
Madžarska: Položaj medijev po volitvah 2002
Suzana Žilič-Fišer
Velika Britanija
Polemike o novi medijski zakonodaji
Simona Zatler
Vsak je lahko novinar
Saša Banjanac Lubej
Medijski inšpektor - one man band
Karina Cunder
Delo po novem restriktivno pri oglaševanju vročih linij
Nika Deu
Spoštujemo zakonodajo
Simona Zatler
Kako zagotoviti dostop do medijev
Simona Zatler, Sandra Bašić-Hrvatin
Programski deleži po novi medijski zakonodaji
Brane Maselj
Pooblastila državi, omejitve medijem
Boris Bergant
Izrazito politični zakon
Rina Klinar, Irma Benko
Več vprašanj kot odgovorov
Aleš Gaube
Dopolnila za lažji spanec
Sandra Bašić-Hrvatin
Past prekomerne regulacije
Matjaž Jarc
Paranoja o državnem nadzoru nad mediji
Peter Jančič
Ozka zakonska ureditev dostopa do informacij
Rina Klinar
Naj lokalni radio ugasne?
Marjan Moškon
Zatreti lokalne programe je lahko
Dejan Jelovac
To bo konec Radia Študent
Druga in tretja obravnava zakona o medijih
Aleš Gaube
Umakniti slab predlog zakona o medijih
Matevž Krivic
Lastniški poseg v uredniško politiko?
Simona Zatler
Uredniška neodvisnost in ugovor vesti
Aleš Gaube
Novinarski ceh na preži
Gojko Bervar
Novinarska zaščita ali jarem
Marjan Moškon
Onemogočiti lokalne televizije?
Gojko Bervar
Izgubljena bitka za soglasje
Matjaž Jarc
Zlati rez
Borut Mehle
Poti slovenske medijske zakonodaje
Zoran Medved
Vrnitev k abecedi
Na začetku je bil Zakon
Edicija MediaWatch
Jernej Rovšek
Zasebno in javno v medijih
Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić, Brankica Petković
Medijsko lastništvo
Sandra Bašić-Hrvatin, Marko Milosavljević
Medijska politika v Sloveniji v devetdesetih
Matevž Krivic, Simona Zatler
Svoboda tiska in pravice posameznika
Novinarski večeri
29.05.2003
Snježana Milivojević, Dejan Anastasijević
Srbski mediji po atentatu
Omizja
24.09.2001
Božidar Zorko, Irma Benko, Marjan Moškon, Bojan Veselinovič, Bojan Petan, Goran Novkovič, Marko Milosavljević
Država in mediji v Sloveniji
15.02.2001
Božidar Zorko, Rudolf Moge, Sandra Bašić-Hrvatin, Matevž Krivic, Janez Čadež, Gojko Bervar, Cene Grčar, Rosvita Pesek, Peter Jančič
Zakon o medijih v slepi ulici - Kakšen izhod obeta nov predlog, pripravljen v novi vladi?
zakon o avtorskih in sorodnih pravicah
Medijska preža
Iztok Jurančič
Dninarstvo na novinarskem trgu delovne sile
Jasmina Potokar Rant
Novinarske usode: Delo preko avtorskih pogodb
Maja Bogataj Jančič, Maja Lubarda
Licence Creative Commons tudi v Sloveniji
Jasmina Potokar Rant
Avtorske pravice v pogodbah med mediji in novinarji
Jaka Repanšek
Bo prenovljeni kolektivni pogodbi za novinarje uspelo?
Miha Trampuž
Varstvo avtorskih pravic v predlogu dopolnitev in sprememb kolektivne pogodbe
Jaka Repanšek
Varovanje avtorskih pravic v kolektivni pogodbi: kako se miš spreminja v mačko
Jaka Repanšek
Kraja avtorskih del: avtorji lajajo, karavana gre dalje
Jaka Repanšek
Avtorske pogodbe zaposlenih v medijih
Jaka Repanšek
Je moje res tvoje?
Neva Nahtigal
Tehnologija zahteva dodatno zaščito avtorskih pravic
Marjan Moškon
Žagajo mar avtorji vejo, na kateri sedijo?
Špela Mežnar
Parodija je dopustna predelava tujega avtorskega dela
profesionalna etika in samoregulacija
Medijska preža
Andrej Pavlišič
Mediji ponovno gradijo legitimnost politike, ki so jo vstaje razgradile
Renata Šribar
Ženski vstop: Vstajništvo in spol v medijih
Jernej Rovšek
Zahteva, da se preveri in zagotovi integriteta tudi v medijski industriji
Renata Šribar
Premalo in preveč spola
Darja Kocbek
V medijih krizo razlagajo vedno isti ljudje
Blaž Zgaga
Izobčene vrednote
Jovanka Matić
Novinarji kot gibalo reform medijev*
Gregor Strojin
Megleni predlog neposrednih prenosov kazenskih obravnav
Alenka Arko
Opiranje na kodeks in zavedanje, da vplivamo na življenja ljudi
Boris Vezjak
Politična pristranost medijev in njena imputacija
Gojko Bervar
Morda smo imeli srečo: nauk posnemanja modelov samoregulacije v državah nekdanje Jugoslavije
Brankica Petković
Človekove pravice in mediji
Gorazd Kovačič
Medijska vaja hujskanja proti javnemu sektorju in socialni državi
Mirt Komel
Sektorji ali bojna polja
Sandra Bašić-Hrvatin
Odnos med mediji in politiko je »pokvarjen«
Simona Habič
Slovenija: Nizka ocena integritete medijev
Goran Ivanović
Hrvaška televizija in očitki korupcije
Goran Ivanović
Hrvaška: Mediji kot zavezniki korupcije
Snježana Milivojević
Srbija: Prvo in zadnje poročilo o medijih in korupciji
Ranka Ivelja
Kakor da mrtvi v medijih nimajo nobenih pravic
Renata Šribar
Regresija javnega diskurza o spolih, spolni usmerjenosti, starševstvu in družini
Renata Šribar
Portretiranje »levih« političark in potentnost desne politike
Janez Markeš
V čigavem imenu torej?
Grega Repovž
Gibanje 99 odstotkov ima sporočilo tudi za novinarje
Stefano Lusa
Čas tranzicije brez premisleka o novi vlogi novinarstva
Viktor Ivančić
Prodor v odlagališče demonov
Gojko Bervar
Bojan Kranjc: Rupel bo živi spomenik, Janković gostilničar
Mirko Lorenci
Trpki (po)smeh
Darinko Kores Jacks
Za hec? Ne se hecat'!
Andrej Pavlišič, Nikolai Jeffs
Nujnost radikalnih medijev
Andrej Pavlišič
Stavka, droben medijski eksperiment in možnosti novih medijev
Gregor Strojin
Javnost sodnih postopkov v zadevi Patria
Nenad Jelesijević
Medijske ukane levega kapitalo-parlamentarizma
Gorazd Kovačič
Je razlog za razredno zmedenost novinarjev v izobrazbi?
Sandra Bašić-Hrvatin
Medijska kriza? Udarec nameriti proti koreninam!
Nikolai Jeffs, Andrej Pavlišič
Neprofitno novinarstvo financirati iz javnih virov
Eva Vrtačič
Neslane internetne šale z veliko soli
Jernej Rovšek
Ali je sovražni govor sploh mogoče omejiti?
Sonja Merljak Zdovc
Samoregulacija spletnih medijev: kodeks, moderiranje in celostna registracija uporabnikov
Špela Mihevc
So situacije z mediji, ki bi jih želeli spremeniti
Erik Valenčič
Osebna izpoved skesanega dopisnika
Gojko Bervar
Ogledalo medijev
Saša Banjanac Lubej
Novinarji nismo mrhovinarji, če terjamo odgovore od institucij socialne skrbi
Sonja Merljak Zdovc
Novinarji nismo usposobljeni za odkrivanje zlorab otrok
Jernej Rovšek
Čas za soglasje o samoregulacijski obliki medijske industrije
Gojko Bervar
Nova praksa v novinarskem samoomejevanju
Dejan Jontes
Od psov čuvajev do čuvajev psov: Novinarstvo, tabloidizacija in moralna panika
Gorazd Kovačič
Otroške sanje vrhunskih športnikov in slovenska nacija
Sonja Merljak Zdovc
Novinar kot človek
Viktor Ivančić
Devet točk proti raziskovalnemu novinarstvu[1]
Sonja Merljak Zdovc
Novinarska zbornica
Saša Banjanac Lubej
Odgovornost novinarjev v vojni v nekdanji Jugoslaviji – Lustracija, sojenje ali pozaba
Tomaž Klipšteter
(Ne)občutljivost medijev za varstvo zasebnosti
Ranka Ivelja
Pasti »konkretizacije in personalizacije« incesta
William Gore
Nesprejemljivost predlogov za vseevropski sistem urejanja medijske odgovornosti(1)
Daphne Koene
Na Nizozemskem vsak dan bolj cenimo dobro delovanje tiskovnega sveta(1)
Bojan Dobovšek, Jure Škrbec
Novinarji in korupcija
Sonja Merljak Zdovc
Preiskovalci ali razpihovalci: družbena odgovornost novinarjev, ki poročajo o družinskem nasilju
Matic Munc
Na dnu se srečata sociala in mediji
Dušan Rebolj
Ali je prav, da novinarji volijo?
Gorazd Kovačič
So mediji odločili volitve?
Gorazd Kovačič
Slovenski mediji o Kosovu – skozi prizmo velikih sil
Sonja Merljak Zdovc
ZDA: Za Amy Goodman je naloga novinarjev, da gredo tja, kjer vlada molk
Marta Gregorčič
Morebiti pa
Igor Vobič
Medosebna interaktivnost – redkost v slovenskem spletnem novinarstvu
Eva Vrtačič
Svoboda je suženjstvo
Rok Praprotnik
Resnica o vlogi novinarjev v aferi Patria
Ian Mayes
Samoregulacija informativnih medijev: pot do novega razmerja z bralci
Gojko Bervar
Novinarstvo: kaj je prav in kaj ne
Ian Mayes
Cena zgodbe iz prve roke
Ian Mayes
Senegal: oddaljena katastrofa
Ranka Ivelja
Časopisi zahtevajo transparentnost in odgovorno ravnanje od drugih, kaj pa glede tega naredijo sami?
Taja Kramberger
Afera Dreyfus in tiskani mediji
Tanja Petrović
Spomin, izkušnja in raba jezika: primer Jugoslovanske ljudske armade
Lana Zdravković
Za antihumanizem človekovih pravic ali kdo dopušča dve plati enega sveta
Gojko Bervar
Združevanje ali cepljenje novinarskih moči
Gorazd Kovačič
Zunanjepolitično ali svetovno novinarstvo?
Julija Somrak, Aleš Zobec
Selekcija informativnih vsebin na televizijah
Jože Vogrinc
Ostanek sveta: kolateralna škoda poročevalskih rutin
Boštjan Nedoh
Antiintelektualizem in destrukcija javne razprave v medijih
Simón Tecco
Krivična in nevarna demonizacija novinarjev – Odgovor na članek Marte Gregorčič
Boris Vezjak
»Vroči stol« kot paradigma politično pristranske oddaje
Robert Bobnič
Nezdrava mitologija tv-oddaje Na zdravje!
Iztok Jurančič
Virus politične zarote v medijski diagnozi predsednika vlade Janeza Janše
Janez Polajnar, Marko Zajc
»Brcajo, rohne in škripajo z zobmi«
Aldo Milohnić, Eva Metlikovič
Hvala za trud, toda ostanimo raje pri dejstvih
Nika Nikolič, Danijela Tamše
Vloga medijev pri marginaliziranju avtonomnih družbenih gibanj
Gorazd Kovačič
Janez Markeš – Izstop iz sence
Sonja Zdovc
Nagrada Saharov sudanskemu borcu za človekove pravice
Gorazd Kovačič
Nežmahova rdeča nit
Marta Gregorčič
Izbrisani – Afirmacija revolucionarnih praks na političnem plakatu?
John Pilger
Svoboda pa prihodnjič
Sonja Zdovc
Brezplačniki
Uroš Blatnik
Vloga urednikov v množičnih medijih
Marta Gregorčič
O diktaturi medijev in kontrarevolucionarnih učinkih
Nina Djordjević
Medijske reprezentacije kosovske krize v letu 1999
Jurij Popov
O prostituciji in trgovini z ljudmi površno in senzacionalistično
Renata Šribar
Pornografizacija spolnosti
Mateja Boldin
Vsebine za odrasle, promocija za otroke
Brankica Petković
NMS – Naš mali svet
Kaja Jakopič
Big Brother: proizvodnja resničnosti
Igor Vobič
Je RTS Janeza Ujčiča res medij, najbolj v »javnem interesu«?
Julija Sardelić, Miro Samardžija, Ksenija H. Vidmar
Medijski spektakel o družini Strojan
Dejan Pušenjak
Ko je novinar na oblasti
Lucija Bošnik
Gaspari za guvernerja – Delo vs. Dnevnik
Andrea Kosenjak
Drnovšek in mediji
Renata Šribar
Škodljive vsebine na mobilnih telefonih
Renata Šribar
Zaščita otrok in mladoletnikov v noveli zakona o medijih
Ana Jud
Tabloid Direkt, orožje posameznikov
Sonja Merljak
O samocenzuri, cenzuri in ustrahovanju
Britanski multikulturalizem, samoregulacija in mediji
Vili Einspieler
Ključnega pomena je učinkovitost samoregulacije
Neva Nahtigal
Ni samo regulacija
Lana Zdravković
Medijska slika delavskih demonstracij
Aldo Milohnić, Eva Metlikovič
Narisani izbrisani
Renata Šribar
Oglaševanje časopisa Direkt - Nemoč regulacijskih orodij
Brankica Petković
Bi lahko zdaj ustanovili tiskovni svet v Sloveniji?
Brankica Petković
Raznovrstnost tiskovnih svetov v Evropi
Brankica Petković
Družba se spreminja in z njo tudi meje sprejemljivega v medijih
Ben Wilson
Nuja samoregulacije v finančnem novinarstvu
Gojko Bervar
Svoboda in odgovornost
Renata Šribar
Destruktivno razmerje med feminizmom in mediji
Vlasta Nussdorfer
Kje so meje medijskega poročanja o kaznivih dejanjih?
Maks Kaš
Ponuditi bralcu, kar bo kupil
Sonja Merljak
Ko so novinarji v moralnih dvomih
Kaja Jakopič
Realna televizija kot laboratorijski eksperiment
Majda Hrženjak
»Materinstvo in kariera« kot oglasna priloga
Tanja Taštanoska
Pravica do imena, do jezika in do medija
Iztok Šori
Medijska percepcija smrti Olene Popik
Boštjan Nedoh
Neoliberalizem kot izhodišče medijskega diskurza o delu
Tomaž Dimic
Ali lahko kupiš prispevek v elektronskem mediju posebnega pomena?
Saša Banjanac Lubej
Dopisniki kot bojevniki za nove slovenske trge
Sanja Prelević
O Črni gori črno …
Sonja Merljak
Mediji in travmatični dogodki
Zlatko Skrbiš
Avstralija: Zaliv Guantanamo in politika avstralske pripadnosti1
Nika Susman
Francija: Kako nadaljevati poročanje iz Iraka?
Branka Bezjak, Matija Stepišnik
Tiranija "radovednosti"
Matija Stepišnik
Kaj sploh lahko štejemo za novinarstvo?
Jernej Rovšek
Nihalo se je od svobode izražanja obrnilo v prid varstvu zasebnosti
Renata Šribar
Simobilove prsi in Severinin video
Janez Tekavc
Odškodninska odgovornost novinarja
Primož Krašovec
Zakaj so mediji nujno nevtralni in kaj je s tem narobe?
Gojko Bervar
Kdaj varuh poklicne etike na slovenski javni radioteleviziji?
Sonja Merljak
Časopisni ombudsmani – da se sliši glas bralcev
Sabina Žakelj
Samoregulacija oglaševanja
Nina Nagode
Prikrito oglaševanje v slovenskem tisku
Maks Kaš
Proizvodnja javnega jezika – Mi o Romih
Primož Krašovec
Mediji, propaganda, manipulacija, zarota
Brankica Petković
Medijski linč – Domnevni posiljevalec osumljen, obtožen in obsojen
Urška Mlinarič
O silhueti džamije in trpljenju Slovencev
Gorazd Kovačič
Izbrisani prikazani kot problem, ne kot oškodovanci
Lea Širok
Medijska slika odstopa italijanskega poslanca v slovenskem parlamentu
Matej Kovačič
Zmago Jelinčič na RGL
Sandra Bašić-Hrvatin
Delo in izbrisani: kdo »zlorablja« medijski prostor?
Vladislav Stres
Preverjeno prevaran
Jaka Repanšek
Kraja avtorskih del: avtorji lajajo, karavana gre dalje
Gojko Bervar
Velika Britanija: Prenova pritožne komisije za tisk?
Gojko Bervar
V zapor zaradi klevete?
Gojko Bervar
Mediji vzbudijo strah, politiki zahtevajo višje kazni
Rok Kajzer
Klevetanje in praksa Novinarskega častnega razsodišča
Neva Nahtigal
»Obrekovalci« pred Evropskim sodiščem
Marta Gregorčič
Medi(k)alije o Živem ščitu
Alenka Kotnik
Poročanje o Iraku: "Naši lepo napredujejo"
Matevž Krivic
Mediji o izbrisanih
Tonči Kuzmanić
Potrošniška ali kapitalska suverenost
Mojca Pajnik
Polarizacija prostitucije: biznis ali javna nemorala
Olga Cvetek
Nasilje v medijih - da ne zatiskamo oči
Nikola Janović
Balkan v podobi
Simona Bandur
Mit o Balkanu v poročilih o umoru Đinđića
Barbara Bizjak
Antiintelektualizem v prispevkih o kulturi
Neva Nahtigal
Pravila brez nadzora
Sonja Merljak
Interni etični kodeksi v medijih
Neva Nahtigal
Sistemi medijske odgovornosti v Sloveniji
Claude-Jean Bertrand
Odličen kodeks, toda …
Claude-Jean Bertrand
Pregled sistemov medijske odgovornosti
Gojko Bervar
Novinarska etika v arabskih državah: tako daleč, a tako znano
Dušan Rebolj
Nianse nasilja: ulovimo in ubijmo Billyja Raya Cyrusa!
Suzana Žilič-Fišer
Urad za komunikacije – nov medijski regulator v Veliki Britaniji
Urša Chitrakar
Ko javna osebnost laže
Saša Bojc
Koregulacija medijev v Evropi – naslednja epizoda Velikega brata iz EU?
Neva Nahtigal
Ombudsmani, največji samotarji z najvišjimi cilji
Novi kodeks slovenskih novinarjev
Peter Jančič
Kako je nastal novi kodeks novinarske etike?
Marko Milosavljević
Zakaj je dobro, da je ukinjena avtorizacija intervjuja
Peter Frankl
Ples ene pomladi?
Boris Vezjak
Primer Petek: simptom zloma medijske avtonomije
Brankica Petković
Kaj smejo početi novinarji?
Gojko Bervar
So-regulacija na pohodu?
Brankica Petković
Kdo se noče pogovarjati o tiskovnem svetu?
Lucija Bošnik
Po čem sta Zahović in Katanec?
Renata Šribar
Nezgode s spolom
Mojca Pajnik
Kaj je ekstra v oddaji Ekstra magazin?
Dragan Petrovec
Poročanje o spolnih zlorabah
Barbara Šurk
Sovražijo novinarje
Aldo Milohnić
Oglaševalska pornografija na Kanalu A in POP TV
Karina Cunder
Delo po novem restriktivno pri oglaševanju vročih linij
Petra Šubic
Pritisk Porsche Slovenija na Delo
Nika Deu
Spoštujemo zakonodajo
Igor Ž. Žagar
Pet minut za (novinarski) suspenz
Gojko Bervar
Kako deluje nemški tiskovni svet?
Grega Repovž
Iskanje lastne pasti
Matthew A. Killmeier
Mobiliziranje ameriške javnosti
Sonja Merljak
Si Američan ali novinar
Zoran Kanduč
Srhljiva ideološka sporočila vojne proti terorizmu
Rastko Močnik
Posredna propaganda
Saša Bojc
Pri Fairu se sprašujejo, kaj sploh je terorizem
Rok Kajzer
Kakovostno, hitro, cenejše
Brankica Petković
Pobuda za ustanovitev tiskovnega sveta v Sloveniji
Borut Bernik Bogataj
Novinarji ne poznajo svojih pravic
Branko Maksimovič
Vrste znanih novinarjev ni v DNS
Gojko Bervar
Kdo je izgubil ugled – društvo ali novinarji?
Grega Repovž
Profesionalizacija je nujna
Roman Kuhar
Tabloidna metaforika v črni kroniki Dela – Drugič
Barbara Bizjak, Barbara Kelbl, Alenka Veler
Modeli tiskovnih svetov
Gojko Bervar
Kdaj bomo ustanovili medijski svet v Sloveniji?
Branko Čakarmiš
Samoregulativni korak slovenskih televizij
Cene Grčar
Beseda velja
Barbara Bizjak
So novinarji podkupljivi?
Špela Šipek
Skaggsova »lekcija« za novinarje
Jaka Repanšek
Svoboda tiska in pošteno sojenje
Janez Tekavc
Medijsko sojenje
Vlado Miheljak
Zloraba v »piarovske« namene
Suzana Tratnik
Kot da prvič slišijo za pravice homoseksualcev
Branko Maksimovič
Ustreznejši bi bil medijski svet
Zoran Medved
Najprej ustanovimo varuha medijskih pravic
Rajko Gerič
Kdo potrebuje tiskovni svet - mediji ali javnost?
Matea Verhovčak
Vprašalnik o tiskovnem svetu
Matevž Krivic
Lastniški poseg v uredniško politiko?
Simona Zatler
Uredniška neodvisnost in ugovor vesti
Mojca Lorenčič
Novinarji pa, kot da so izgubili spomin
Nikolai Jeffs
Podoba Afrike v slovenskih medijih
Lord Wakeham
Globalni novinarski kodeks? Ne, hvala.
Zoran Medved
Nova pravila igre
Uroš Lipušček
Naj to postane notranja ustava
Rosvita Pesek
Strožja pravila za javno RTV
Matevž Krivic
Kdo bo bdel nad uresničevanjem kodeksa?
Sandra Bašić-Hrvatin
Pritožna komisija za tisk - Ljudem služi hitro in brez stroškov
Sandra Bašić-Hrvatin
Vladavina številk
Mojca Pajnik
Boj za vernike tudi z mediji
Jana Nadoh
Posilstvo v dokumentarni drami
Zoran Kanduč
Dramatizacija nasilja na televiziji
Roger Blum
Kdo naj bi nadzoroval medije?
Zoran Medved
Na razpotju
Diana Zajec
Za odličnost v novinarstvu
Ana-Marija Bosak
Zaščititi novinarstvo ali novinarje?
Mojca Širok
Medijske selitve
Boris Čibej
Prihodnost neke iluzije
Marjeta Doupona Horvat
Nedoslednost pri pisanju o Kosovu
Proti evropskem novinarskem kodeksu
Gojko Bervar
Komu koristi samoregulacija?
Sandra Bašić-Hrvatin
Novinarsko častno razsodišče v Sloveniji
Lord Wakeham
Svoboden tisk je odgovoren tisk
V službi javnosti - zaščita ranljivih
Robert Warren
Naše vodilo je resnica
Brian McArthur
Kodeks je del novinarske pogodbe o delu
Par-Arne Jigenius
Ne obstaja en sam evropski model
Alan Chastagnol
Želimo dekriminalizirati tisk v Franciji
Frank Cullen
Zastareli irski zakoni
Licence za novinarje
Lutz Tillmanns
Uspešnost samoregulacije v Nemčiji
Ronald Koven
Svetovna komisija za svobodo tiska
Posvet o samoregulaciji v Saarbrücknu
Borut Mehle
Konkurenčna klavzula po slovensko
Borut Cajnko
Pravila novinarjevega delovanja
Gašper Lubej
Naj bi, menda, govori se...
Polona Križnar
»Pa še kaj lepega o meni zapiši.«
Sonja Merljak
Neupravičene in odvečne zahteve
Tonči Kuzmanić
Holmec: zmaga slovenskih timokratov
Gregor Fras
Riba, imenovana Zofa
Darja Zaviršek
Benettonova telesa
Sandra Bašić-Hrvatin
Trideset let pozneje
Mojca Lorenčič
Mediji o spolnem zlorabljanju
Saša Banjanac Lubej
Zaupniki, strokovnjaki ali preusmerjevalci klicev?
Edo Pajk
Fotoblamaža
Sandra Bašić-Hrvatin
Višja matematika novinarske korektnosti
Sandra Bašić-Hrvatin
Primer Jonesboro
Suzana Žilič-Fišer
Zakaj potrebujemo nadzornika medijskih vsebin
Edo Pajk
»Poroča neki Otto Grum iz Prištine«
Katja Bašič
Ko mediji obmolknejo
Vito Flaker
Duševna bolezen kot novinarska raca
Saš Jovanovski
Razlike so bile v poudarkih
Edo Pajk
Sumljivi državljani
Goran Ivanović
Zgaga nikogaršnja zmaga
Zavezujem se...
Aidan White
Novinarji so del družbe
Branko Podobnik
Boj za zaupanje bralcev
Edicija MediaWatch
Brankica Petković, Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić, Iztok Jurančič, Marko Prpič, Roman Kuhar
Mediji za državljane
Roman Kuhar
Medijske podobe homoseksualnosti
Dragan Petrovec
Mediji in nasilje
Gojko Bervar
Svoboda neodgovornosti
Matevž Krivic, Simona Zatler
Svoboda tiska in pravice posameznika
Novinarski večeri
21.11.2005
David Brindle, Ervin Hladnik-Milharčič, Stephen Whittle, Mojca Menart
Vloga medijev v večkulturni družbi
04.03.2004
Peter Preston, Darijan Košir
Kaj dela odgovorni urednik?
22.10.2003
Ilinka Todorovski, Aleksander Stanković, Bruno Lopandić
Hrvaška in Slovenija v medijskem ogledalu
05.12.2002
Serge Halimi, Rastko Močnik
Novinarji – čigavi psi čuvaji?
04.09.2000
Gojko Bervar, Claude-Jean Bertrand, Roger Blum
Samoregulacija - up ali pokora sodobnega novinarstva
24.09.1998
Paul Johnson, Darijan Košir
Kaj je novica dneva?
08.05.1998
Joey Skaggs
Kako naplahtati novinarje? Drugič.
24.03.1998
Velimir Veka Ilić, Igor E. Bergant
Šport. Kaj so ti storili!
04.12.1997
Rick Thompson
Nasilje v medijih
25.04.1997
Joey Skaggs
Kako naplahtati novinarje
Omizja
22.04.2008
Zdenka Čebašek Travnik, Uroš Slak, Alma M. Sedlar, Elizabeta Zorman, Zoran Pavlovič, Liana Kalčina, Brankica Petković, Kristina Plavšak Krajnc
Omizje: Poročanje medijev o otrocih
12.10.2006
Brankica Petković, Marko Prpič, Rajko Gerič, Darja Zgonc, Jože Vogrinc, Tomaž Perovič, Roman Kuhar, Jani Sever, Ahmed Pašić, Mitja Blažič, Ksenija H. Vidmar, Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić, Iztok Jurančič, Lou Lichtenberg, Granville Williams, Božo Zorko, Branko Grims, Rina Klinar
Mediji za državljane
02.02.2006
Boris Bergant, Vili Einspieler, Ranka Ivelja, Neva Nahtigal, Admir Baltić
Mediji, samoregulacija in multikulturalizem
18.09.2003
Suzana Tratnik, Tatjana Pirc, Katarina Stojanović, Jani Sever, Gorazd Suhadolnik, Miha Lobnik, Marko Milosavljević, Roman Kuhar
Mediji in homoseksualnost
15.05.2003
Ivan Pal, Sandra Bašić-Hrvatin, Marjan Bauer, Uroš Šoštarič, Tomaž Perovič, Vlado Miheljak
Nasilje, pornografija, mediji in poklicna etika
25.11.2002
Aidan White, Ian Mayes, Grega Repovž, Peter Jančič, Gojko Bervar
Samoregulacija in odgovornost medijev
medijski trg
Medijska preža
Janez Polajnar
Medijski skladi nekdaj in zdaj: »Naj se vrne cenzura, ljubša bi nam bila.«
Iztok Jurančič
Bliža se razpad lastniških skupin tiskanih medijev
Sonja Merljak Zdovc
Poslovni modeli in preživetje medijskih hiš
Darja Kocbek
V medijih krizo razlagajo vedno isti ljudje
Blaž Zgaga
Izobčene vrednote
Saša Banjanac Lubej
Z ustanovitvijo medijskih zadrug do delovnih mest po svoji meri
Sandra Bašić-Hrvatin
Slovenija: En korak naprej, dva nazaj*
Zrinjka Peruško
Kaj je bilo narobe z reformami medijev v postsocialistični Evropi?*
Snežana Trpevska
Razdrobljenost trga v jugovzhodni Evropi in degradacija profesionalnega novinarstva*
Jovanka Matić
Novinarji kot gibalo reform medijev*
Tarik Jusić
Bosna in Hercegovina: Med stagnacijo in tranzicijo*
Judit Bayer
Nauki medijskih reform v srednji in vzhodni Evropi: Vsaka družba ima tak medijski sistem, kot si ga zasluži*
Paolo Mancini
Reforme medijev ne nastanejo v praznem prostoru*
Munkhmandakh Myagmar
So novinarji pobudniki in aktivni udeleženci gibanj za reformo medijev?*
Guillermo Mastrini
Napredne vlade in mediji v Južni Ameriki*
Rodrigo Gómez García
Reforme medijev v Latinski Ameriki: med dekomodifikacijo in marketizacijo javnih komunikacijskih politik*
Larbi Chouikha
Mediji v ogledalu »tunizijske pomladi«: reforme, ki jih je težko izpeljati*
Justin Schlosberg
Reforma lastništva medijev v Veliki Britaniji: kako naprej?*
Brankica Petković
Zakaj primerjati reforme medijskih sistemov?
Iztok Jurančič
Fiskalno uničevanje medijskega prostora
Saša Banjanac Lubej
Grški vstop na televizijski trg v Sloveniji: Nafta, ladjedelništvo, šport in mediji
Biljana Žikić
S skuterji do televizije:TV Pink Si – TV3 Pink – TV3 Medias
Igor Vobič
Piano v Sloveniji: malo muzike, malo denarja
Sonja Merljak Zdovc
Ko spletno uredništvo prosjači svoje kolege iz tiska za kosti
Marko Milosavljević, Tanja Kerševan Smokvina
Vpliv digitalizacije na medije v Sloveniji
Tanja Kerševan Smokvina
Spremljanje vpliva digitalizacije na medije v Sloveniji
Boris Vezjak
Politična pristranost medijev in njena imputacija
Lucio Magri
Revolucija na Zahodu*
Goran Lukič
Postaviti se po robu privatizaciji informacij
Uroš Lubej
Vse drugo nam bodo ministri tvitnili
Lana Zdravković
Ali iščete kaj določenega?
Nenad Jelesijević
Biti nekulturen
Marko Milosavljević
Giganti in palčki slovenskih medijev (če krematorijev raje ne omenjamo)
Andrej Pavlišič
Internet hočejo transformirati v še eno lovišče kapitala
Domen Savič
Zapiranje pašnika: spletna cenzura doma in po svetu
Tomaž Gregorc
Onemogočanje avtonomnih digitalnih praks – »trda plat« zgodbe
Aleksandra K. Kovač
Reševanje tradicionalnih medijev: reševanje industrije ali novinarstva?
Alma M. Sedlar
Mehanizmi zatiranja novinarske sindikalne dejavnosti
Mirt Komel
Sektorji ali bojna polja
Nenad Jelesijević
Odhod iz kulture
Sandra Bašić-Hrvatin
Odnos med mediji in politiko je »pokvarjen«
Simona Habič
Slovenija: Nizka ocena integritete medijev
Goran Ivanović
Hrvaška: Mediji kot zavezniki korupcije
Snježana Milivojević
Srbija: Prvo in zadnje poročilo o medijih in korupciji
Lenart J. Kučić
Iskanje čudežne rešitve
Janez Markeš
V čigavem imenu torej?
Grega Repovž
Gibanje 99 odstotkov ima sporočilo tudi za novinarje
Stefano Lusa
Čas tranzicije brez premisleka o novi vlogi novinarstva
Igor Mekina
Društvo novinarjev Slovenije: kaj je za pokazati v zadnjih 20 letih?
Kaja Jakopič
Razvid propadlih medijev
Goran Ivanović
Ali je WAZ izgubil sapo na Balkanu?
Nikolai Jeffs, Andrej Pavlišič
Bistvo radikalne družbene spremembe je redistribucija moči
Andrej Pavlišič, Nikolai Jeffs
Nujnost radikalnih medijev
Andrej Pavlišič
Stavka, droben medijski eksperiment in možnosti novih medijev
Nenad Jelesijević
Medijske ukane levega kapitalo-parlamentarizma
Nenad Jelesijević
Naslovnice Mladine
Sandra Bašić-Hrvatin
Medijska kriza? Udarec nameriti proti koreninam!
Nikolai Jeffs, Andrej Pavlišič
Neprofitno novinarstvo financirati iz javnih virov
Marko Milosavljević
Neprijetne številke
Iztok Jurančič
Medijska podjetja v primežu gospodarskih in političnih tveganj
Sandra Bašić-Hrvatin
Kako je privatizacija medijev omogočila privatizacijo politike
Majda Juvan
Včasih je radijski novinar moral biti tam, kjer se kaj dogaja
Igor Vobič
Konec odprtega spleta tudi v slovenskem novinarstvu?
Gorazd Kovačič
Polom reforme medijske zakonodaje
Lenart J. Kučić
Jezdeci medijske apokalipse
Marko Milosavljević
Ali zagotoviti sistemsko pomoč časopisom v času krize? [1]
Sandra Bašić-Hrvatin
Kriza časopisne industrije je posledica napačnih odločitev lastnikov
Brankica Petković
Prispevek k razpravi o novinarstvu
Sandra Bašić-Hrvatin
Kako rešiti medije?
Igor Bijuklič
Mediji v pospeševanju – Paul Virilio in totalitarnost medijske infrastrukture
Gorazd Kovačič
Štrajk v treh slikah
Jasna Babić
Slovenske glasbene revije
Iztok Jurančič
Kanarčki v rudniku demokracije
Gordan Malić
Hrvaška: Sodni dan neodvisnega časopisnega založništva
Luka Osolnik
Pristop pa tak!
Lucija Petavs
Delo so premagali »kšeftarsko-politični« interesi
Jožica Dorniž
Lokalne novice bodo ljudi vedno zanimale
Gojko Bervar
Veliki mediji so zdavnaj izgubili dušo
Zoran Medved
Poslovni model za lokalne medije: poroka z razlogom
Igor Vobič
Konvergenca v novinarstvu: integracija uredništev v časopisnih hišah Delo in Žurnal
Nikola Janović
Od spektakla do odgovornosti: hrbtna stran oglaševanja
Lana Zdravković
Je bolj škodljiva pornografija ali oglaševanje?
Anuška Delić
Ali lahko kriza stimulira odgovornost medijev?
Sandra Bašić-Hrvatin
Mediji, ponižani v obrt
Boris Čibej
Združene države Amerike: Kako so propadli časopisi
Jože Vogrinc
Spremenimo informativne medije v javna glasila!(1)
Gorazd Kovačič, Lenart J. Kučić
Kriza kot priložnost za revizijo medijskega sistema
Peter Frankl
Mediji v Sloveniji niso opravili nadzora nad »neoliberalnim« dogajanjem
Boštjan Nedoh
Medijska reprezentacija delovnega ljudstva
Marko Zajc, Janez Polajnar
»Za mastne dohodke lastne«
Gojko Bervar
Nevarnost sistemske korupcije
Sanja Prelević
Fikser – desna roka tujemu novinarju
Ferenc Horváth
Perspektive časopisa madžarske manjšine v Sloveniji
Saša Panić
Na silo izgnani s tako imenovanega medijskega trga
Boštjan Nedoh
Antiintelektualizem in destrukcija javne razprave v medijih
Marko Prpič
Raba medijev med študenti[1]
Nika Susman
Francija: Mediji na Sarko(1) pogon. Konec neodvisnega novinarstva?
Tanja Kerševan-Smokvina
Strategija razvoja radijskih in televizijskih programov – bolje pozno kot nikoli?
Miha Krišelj
Digitalizacija in novi frekvenčni spekter – izziva za razvoj radijskih in televizijskih programov
Zoran Trojar
Trendi spletnega oglaševanja
Iztok Jurančič
Pravna zaščita kaznovanih novinarjev – Novinarji kot postranska škoda?
Lev Kreft
Klientelizem kot eksces ali sistem
Senad Pećanin
Bosna in Hercegovina: Klientelizem in mediji
Snežana Trpevska
Makedonija: Največje televizijske postaje v službi političnih obračunov
Milka Tadić Mijović
Črna gora: Mediji brez distance do vladajočih krogov
Sonja Zdovc
Brezplačniki
Miran Zupanič
Bo filmska kultura temeljila na ustvarjalnosti kimavcev?
Sandra Bašić-Hrvatin, Brankica Petković
Pluralnost po meri politike
Renata Šribar
Mobitel, WTF?
Uroš Blatnik
Vloga urednikov v množičnih medijih
Jurij Popov
O prostituciji in trgovini z ljudmi površno in senzacionalistično
Lev Centrih
»Cigo iz Ambrusa«, dojenčkov smeh, vrtnice iz srčka in »jedi govna«
Roman Kuhar
Kako je začela izhajati »revija, kjer je vse prav«?
Lucija Bošnik
Gaspari za guvernerja – Delo vs. Dnevnik
Andrea Kosenjak
Drnovšek in mediji
Jani Sever
Ni medijskih lastnikov brez političnih interesov. Vprašajte odgovorne urednike.
Venčeslav Japelj
Prevzem Primorskih novic
Klavdija Figelj
Kje so pristali novinarji?
Sonja Merljak
Prihodnost časopisov
Iztok Jurančič
Skromna raznolikost v butični ponudbi medijskega trga
Marko Milosavljević
Vrnitev TV 3 – Največ koristi bo še vedno imel Holivud
Brankica Petković
Mediji za državljane
Lana Zdravković
Kakšna javnost so mediji?
Julija Magajna
Kaj bi lahko bilo alternativnega v delovanju medijev?
Sandra Bašić-Hrvatin
Po razpisu za subvencije medijem: Uravnoteženi in komunikativni
Suzana Žilič-Fišer
Javnega interesa ne zagotavlja le RTV Slovenija
Boris Vezjak
Kdo so člani strokovne komisije?
Lou Lichtenberg
Nizozemska: Državna podpora le, če je obstoj medija ogrožen
Tomaž Zaniuk
Radio Študent: Despotizem 1996–2006?
Boris Čibej
Demokratične čistke
Sandra Bašić-Hrvatin
Ali snovalci medijske politike razlikujejo pluralnost, različnost in raznolikost medijev?
Luna Jurančič
Bo Kraljem ulice uspelo?
Neva Nahtigal
Medijska kronika
Neva Nahtigal
Pregled kadrovskih sprememb
Neva Nahtigal
Novinarska avtonomija utopljena v kozarcu piva, temnega
Boris Vezjak
Argumentativno varanje učinkuje politično pristransko
Dejan Pušenjak
Zmagoslavna vrnitev ali poprava krivice
Lucija Bošnik
Dva človeka: eden pred, drugi pa za televizijsko kamero
Ana Kus
Mediji da niso kulturni fenomen, temveč gospodarske družbe
Lenart J. Kučić
Neznanke digitalne televizije
Sandra Bašić-Hrvatin
Čigavo bo Delo?
Renata Šribar
Oglaševanje časopisa Direkt - Nemoč regulacijskih orodij
Poul Erik Nielsen
Brezplačni časopisi - Izziv ali grožnja demokraciji?
Martín Becerra, Guillermo Mastrini
Koncentracija medijskega lastništva
Gojko Bervar
Svoboda in odgovornost
Barbara Bizjak
Založniška industrija v EU
Franja Arlič
Milijarda tolarjev letno za izvajanje zakona o medijih
Boštjan Šaver
Šport, mediji in družbena konstrukcija junaštva - Primer Humar
Gašper Lubej
Lahko bi bilo boljše Dobro jutro
Dušan Rebolj
Orwell se obrača v grobu
Iztok Jurančič
Gospodarski vestnik – Ko mediji obmolknejo
Marko Milosavljević
Novinar Zmago Jelinčič – Plemeniti
Sandra Bašić-Hrvatin
Delničarji pomembnejši od bralcev
Klara Škrinjar
Samostojni in svobodni novinarji v primorskih lokalnih medijih
Maja Breznik
Spletna stran Index prohibitorum
Rina Klinar
Delodajalec – tako odveč a hkrati potreben?
Neva Nahtigal
Zakaj so stavkali novinarji?
Igor Drakulič
(Ne)samostojni in (ne)svobodni?
Neva Nahtigal, Uroš Škerl
Novinarski večer o stavki
Jaka Repanšek
Bo prenovljeni kolektivni pogodbi za novinarje uspelo?
Živa Humer, Mojca Sušnik
Politika enakih možnosti žensk in moških brez medijske pozornosti
Sandra Bašić-Hrvatin
Zmeda zaradi Zmed-a
Tomaž Dimic
Ali lahko kupiš prispevek v elektronskem mediju posebnega pomena?
Alexander Baratsits
Zahteva za priznanje tretjega medijskega sektorja v Evropi
Regionalna konferenca o koncentraciji lastništva v medijih
Ignatius Haryanto
Indonezija: Iz avtokracije v vojni kapitalizem
Sandra Bašić-Hrvatin
Kako WAZ pritiska na novinarje v jugovzhodni Evropi?
Branka Bezjak, Matija Stepišnik
Tiranija "radovednosti"
Matija Stepišnik
Kaj sploh lahko štejemo za novinarstvo?
Renata Šribar
Simobilove prsi in Severinin video
Dušan Rebolj
South Park: Egiptovski skakači in svete krave
Aidan White
V viziji nove Evrope so mediji na zadnjem mestu
Lenart J. Kučić
Styria v Sloveniji – kaj pa je Styria?
Boris Rašeta
Styria na Hrvaškem
Gorazd Kovačič
Politika zaposlovanja v medijih in očitano blodenje mladih novinarjev
Sabina Žakelj
Samoregulacija oglaševanja
Nina Nagode
Prikrito oglaševanje v slovenskem tisku
Primož Krašovec
Mediji, propaganda, manipulacija, zarota
Saša Panić
Mediji in gibanje za globalno pravičnost
Peter Preston
Bodo mediji boljši, ko bomo v Evropski uniji?
Sandra Bašić-Hrvatin
Moč medijskih lastnikov v EU
Tomaž Zaniuk
Klic po celostni sanaciji Radia Študent
Saša Banjanac Lubej
Lokalne radijske postaje: Vse novice in oglasi iz istega računalnika
Alenka Kotnik
Sizifove muke sofinanciranja medijev
Mediji in avdiovizualna kultura v osnutku nacionalnega kulturnega programa 2004-2007
Rina Klinar
Medijska raznolikost v nacionalnem programu za kulturo 2004-2007
Brankica Petković
Razpršenost lastništva in raznolikost vsebin
Suzana Žilič-Fišer
Velika Britanija: Državno financiranje in naročnina slabi neodvisnost in svobodo televizije
Alison Harcourt
Regulacija medijskega lastništva - slepa ulica EU
Petra Šubic
Skrivnostne poteze DZS
Brankica Petković
Bojan Petan: »Ni prostora za vse«
Lucija Bošnik, Nataša Ručna
Evropski medijski trg - veliki se povezujejo
Suzana Lovec, Katja Šeruga
Koncentracija medijskega lastništva v Evropi, ZDA in globalno
Dušan Rebolj
Tuji lastniki medijev v srednji in vzhodni Evropi
Saša Bojc
Regulacija medijskega lastništva v državah vzhodne Evrope
Miro Petek
Velika Britanija: Lastništvo zagotavlja neodvisnost Guardiana
Saša Bojc
ZDA: Lokalne televizije – na poti k nepomembnosti
Suzana Žilič-Fišer
Velika Britanija: Channel 4 kot model javne komercialne televizije
Petra Šubic
Novi lastniki medijev: zakaj je Laško kupil delež v Delu?
Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić
Medijska koncentracija v Sloveniji
Saša Banjanac Lubej
Novinarji so za direktorje kakor delavci v tovarni
Brankica Petković
Romi
Ian Mayes
Naš cilj je biti odgovoren časopis
Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić
Monopoly – družabna igra trgovanja z mediji
Petra Šubic
Nemški časopisni založnik v Sloveniji, slovenski v Makedoniji
Božidar Zorko
Nič več ni zastonj
Poul Erik Nielsen
Danska državna televizijska služba na prodaj
Uroš Urbas
Nemčija: Süddeutsche Zeitung – globoko v rdečih številkah
Tomaž Trplan
K praksi alternativnih medijev: Independent Media Center
Dušan Rebolj
Prihodki radiotelevizij naraščajo
Peter Frankl
Ples ene pomladi?
Polona Bahun
Novinarji - odvečna delovna sila?
Petra Šubic
Boj med Delom in Dnevnikom
Alenka Veler
Otroška periodika in trg
Sonja Merljak
Vse, kar boste gledali ali brali, bo prihajalo od iste korporacije
Tomaž Trplan
K praksi alternativnih medijev
Brankica Petković
Koliko medijev manjšinam?
Natalia Angheli
Moldova
Etnična razpoka med mediji
Marta Palics
Vojvodina
Izgubljen ugled manjšinskih medijev
Suzana Kos
Na drugo stran
Petra Šubic
Kmalu novi časniki?
Barbara Bizjak
Distribucija tiska v Sloveniji
Zoran Trojar
Nova nacionalna raziskava branosti
Saša Banjanac Lubej
Medijski inšpektor - one man band
Bojan Golčar
Radio Marš - konec ali začetek?
Suzana Žilič-Fišer
Neprivlačnost slovenskega televizijskega trga
Petra Šubic
Lastniški premiki
Petra Šubic
Osvajalci južnih medijskih trgov
Gojko Bervar
Kako deluje nemški tiskovni svet?
Petra Šubic
Premirje med Infondom in DZS
Zoran Trojar
Mediji morajo sami financirati raziskave
Tomaž Drozg
Tudi moški berejo
Lucija Bošnik
V naši branži globalizacija ne velja
Petra Oseli
Je TV 3 res »nezaželena« televizija?
Medijski pregled
Bojan Golčar
V reševanje Marša se je vključila občina
Jurij Giacomelli
Bo Financam uspelo?
Petra Oseli
Prodajajo šampon v informativnih oddajah
TV3 bo preživela
Novi dnevnik
RTV Slovenija
Druga in tretja obravnava zakona o medijih
Petra Šubic
Nova razmerja med dnevniki
Matjaž Gerl
Logika kapitala na televizijskem trgu
Kaja Jakopič
Kdo so lastniki Mladine?
Medijski pregled
Medijski pregled
Mojca Pajnik
Boj za vernike tudi z mediji
Peter Frankl
Švedski kapital v Financah
Arturas Mankevicius
Ugled in uspeh gresta skupaj
Boris Rašeta
Brutalna akumulacija kapitala
Grega Repovž
Medijski pregled
Slavko Vizovišek
Selektivno uničevanje časnikov
Sandra Bašić-Hrvatin, Tanja Kerševan-Smokvina
Lastniške mreže slovenskih časopisov in radijskih postaj
Miklós Sükösd
Največ tujega lastništva
Petio Zekov
Waz narekuje pravila bolgarskega časopisnega trga
German Filkov
Elektronski »bum« v makedonskih medijih
Jure Apih
Temelji papirnate hiše
Božidar Zorko
Dnevniki danes in jutri
Branko Bergant
Kako uravnati trg?
Gregor Fras
Riba, imenovana Zofa
Boris Čibej
Vojno novinarstvo
Igor Vezovnik
S poplavo tožb nas poskušajo izločiti
Marjan Jurenec
Hočemo subvencioniranje svojega informativnega programa
Iztok Lipovšek
Koliko in kje se bo oglaševalo, lahko odloča le gospodarstvo
Pro Plus
Za POP TV so najbolj pomembni gledalci
Marjan Moškon
Kaj naredi denar
Branko Podobnik
Boj za zaupanje bralcev
Edicija MediaWatch
Tanja Petrović
Dolga pot domov
Brankica Petković, Marko Prpič, Neva Nahtigal, Sandra Bašić-Hrvatin
Spremljanje in vrednotenje medijev
Sandra Bašić-Hrvatin, Brankica Petković
In temu pravite medijski trg?
Brankica Petković, Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić, Iztok Jurančič, Marko Prpič, Roman Kuhar
Mediji za državljane
Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić, Brankica Petković
Medijsko lastništvo
Sandra Bašić-Hrvatin, Marko Milosavljević
Medijska politika v Sloveniji v devetdesetih
Novinarski večeri
04.03.2004
Peter Preston, Darijan Košir
Kaj dela odgovorni urednik?
24.02.2004
Brigitta Busch, Lajos Bence, Antonio Rocco, Ilija Dimitrievski
Mediji in manjšine
05.12.2002
Serge Halimi, Rastko Močnik
Novinarji – čigavi psi čuvaji?
14.04.2000
Rainer Reichert, Peter Frankl
Medijska industrija v novi Evropi
23.06.1998
Andras Sajo, Sandra Bašić-Hrvatin
Sedma sila na povodcu
29.05.1998
Patrick White, Tadej Labernik
Tiskovne agencije v krizi
Omizja
29.09.2007
Snježana Milivojević, Snežana Trpevska, Sandra Bašić-Hrvatin, Vildana Selimbegović, Milka Tadić, Brankica Petković, Drago Hedl, Željko Bodrožić, Peter Preston, Jani Sever, Aleksandar Damovski, Stjepan Malović, Vanja Sutlić, Mehmed Agović, Dragoljub Vuković, Dubravka Valić Nedeljković, Mirko Štular, Saša Banjanac Lubej
Omizje: Oblike politične instrumentalizacije in klientelizma v medijih v državah jugovzhodne Evrope – primer držav nekdanje Jugoslavije
03.04.2007
Venčeslav Japelj, Barbara Verdnik, Peter Kolšek, Veso Stojanov, Simona Rakuša
Omizje: Tehnologija obvladovanja medijev v Sloveniji
12.10.2006
Brankica Petković, Marko Prpič, Rajko Gerič, Darja Zgonc, Jože Vogrinc, Tomaž Perovič, Roman Kuhar, Jani Sever, Ahmed Pašić, Mitja Blažič, Ksenija H. Vidmar, Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić, Iztok Jurančič, Lou Lichtenberg, Granville Williams, Božo Zorko, Branko Grims, Rina Klinar
Mediji za državljane
24.04.2006
Judit Takacs, Miha Lobnik, Brane Mozetič
Pluralizacija medijev ali kje je prostor za gejevske in lezbične medije?
15.03.2004
Jure Apih, Miran Lesjak, Melita Forstnerič-Hajnšek, Grega Repovž, Iztok Jurančič, Peter Nikolič, Sašo Gazdić, Janez Damjan
S kapitalom nad novinarstvo
06.12.2000
Boris Cekov, Branko Pavlin, Peter Frankl, Branko Čakarmiš, Cene Grčar, Iztok Lipovšek, Sandra Bašić-Hrvatin, Marko Milosavljević
Medijski lastniki: boj za dobiček ali vpliv na uredniško politiko
socialni položaj novinarjev
Medijska preža
Jernej Rovšek
Zahteva, da se preveri in zagotovi integriteta tudi v medijski industriji
Blaž Zgaga
Izobčene vrednote
Saša Banjanac Lubej
Z ustanovitvijo medijskih zadrug do delovnih mest po svoji meri
Alma M. Sedlar
Mehanizmi zatiranja novinarske sindikalne dejavnosti
Grega Repovž
Gibanje 99 odstotkov ima sporočilo tudi za novinarje
Stefano Lusa
Čas tranzicije brez premisleka o novi vlogi novinarstva
Igor Mekina
Društvo novinarjev Slovenije: kaj je za pokazati v zadnjih 20 letih?
Kaja Jakopič
Razvid propadlih medijev
Igor Vobič
Pavperizacija spletnih novinarjev v Sloveniji
Gorazd Kovačič
Je razlog za razredno zmedenost novinarjev v izobrazbi?
Nikolai Jeffs, Andrej Pavlišič
Neprofitno novinarstvo financirati iz javnih virov
Majda Juvan
Včasih je radijski novinar moral biti tam, kjer se kaj dogaja
Boštjan Nedoh
Kako stavkati brez materialnih posledic?
Saša Banjanac Lubej
Maltretiranje bralcev z resnico
Sonja Merljak Zdovc
O prihodnosti novinarstva, če ta sploh obstaja
Brankica Petković
Prispevek k razpravi o novinarstvu
Gojko Bervar
Nova oblast in mediji – Kaj se je spremenilo?
Sonja Merljak Zdovc
Novinar kot človek
Gorazd Kovačič
Štrajk v treh slikah
Viktor Ivančić
Devet točk proti raziskovalnemu novinarstvu[1]
Gojko Bervar
Na črnem seznamu
Sonja Merljak Zdovc
Novinarska zbornica
Gordan Malić
Hrvaška: Sodni dan neodvisnega časopisnega založništva
Luka Osolnik
Pristop pa tak!
Gojko Bervar
Veliki mediji so zdavnaj izgubili dušo
Igor Vobič
Konvergenca v novinarstvu: integracija uredništev v časopisnih hišah Delo in Žurnal
Bojan Dobovšek, Jure Škrbec
Novinarji in korupcija
Boštjan Nedoh
Medijska reprezentacija delovnega ljudstva
Rok Praprotnik
Resnica o vlogi novinarjev v aferi Patria
Ranka Ivelja
Časopisi zahtevajo transparentnost in odgovorno ravnanje od drugih, kaj pa glede tega naredijo sami?
Saša Panić
Feral Tribune: Ugasnil forum kritične javnosti
Gojko Bervar
Združevanje ali cepljenje novinarskih moči
Simón Tecco
Krivična in nevarna demonizacija novinarjev – Odgovor na članek Marte Gregorčič
Neva Nahtigal
Problemi s socialno, pravno in profesionalno varnostjo novinarjev v jugovzhodni Evropi
Iztok Jurančič
Dninarstvo na novinarskem trgu delovne sile
Nika Susman
Francija: Mediji na Sarko(1) pogon. Konec neodvisnega novinarstva?
Sonja Merljak Zdovc
Novinarstvo, ki se bere kot roman
Martin Tomažin
Čedalje manj redno zaposlenih v medijih
Brankica Petković
Njihova svoboda, naša pravica
Lana Zdravković
Študentski radijski postaji – neprilagojeni in potrebni
Jani Sever
Ni medijskih lastnikov brez političnih interesov. Vprašajte odgovorne urednike.
Iztok Jurančič
Tehnologije obvladovanja slovenskih medijev v letih 2006–2007
Venčeslav Japelj
Prevzem Primorskih novic
Klavdija Figelj
Kje so pristali novinarji?
Predlog ureditve poklicne avtonomije v kolektivni pogodbi za poklicne novinarje
Boris Vezjak
Poskusi ideologizacije in politično motiviran novinarski suspenz
Jasmina Potokar Rant
Novinarske usode: Delo preko avtorskih pogodb
Tomaž Zaniuk
Radio Študent: Despotizem 1996–2006?
Neva Nahtigal
Kolektivna pogodba za vse novinarje
Igor Drakulič
Svobodni novinarji: kako urediti svoj status?
Brankica Petković
Kadrovski vrtiljak
Neva Nahtigal
Novinarska avtonomija utopljena v kozarcu piva, temnega
Igor Drakulič
Evropska konferenca svobodnih novinarjev: Položaj se slabša
Iztok Jurančič
Pogajanja o novinarski kolektivni pogodbi
Igor Drakulič
Svobodni novinarji podpisali škodljive pogodbe
Jasmina Potokar Rant
Avtorske pravice v pogodbah med mediji in novinarji
Klara Škrinjar
Samostojni in svobodni novinarji v primorskih lokalnih medijih
Brankica Petković
Novinarska stavka – znanilka novega vala medijske tranzicije?
Rina Klinar
Delodajalec – tako odveč a hkrati potreben?
Neva Nahtigal
Zakaj so stavkali novinarji?
Igor Drakulič
(Ne)samostojni in (ne)svobodni?
Neva Nahtigal, Uroš Škerl
Novinarski večer o stavki
Jaka Repanšek
Bo prenovljeni kolektivni pogodbi za novinarje uspelo?
Sandra Bašić-Hrvatin
Kako WAZ pritiska na novinarje v jugovzhodni Evropi?
Neva Nahtigal
Prenova kolektivne pogodbe za novinarje
Jaka Repanšek
Varovanje avtorskih pravic v kolektivni pogodbi: kako se miš spreminja v mačko
Jaka Repanšek
Avtorske pogodbe zaposlenih v medijih
Sonja Merljak
Piarovci so dodatna ovira na poti do informacij
Gašper Lubej
Ustanovljena sekcija samostojnih in svobodnih novinarjev
Neva Nahtigal
Tehnologija zahteva dodatno zaščito avtorskih pravic
Iztok Jurančič
Novinarski sindikat pred izzivi priprave nove kolektivne pogodbe
Grega Repovž
Leto 2003 – leto medijskega preloma
Sonja Merljak
Je izobraževanje novinarjev v interesu medijskih hiš?
Bogdan Jugovič
Izobraževanje je za novinarje nuja
Polona Bahun
Novinarji - odvečna delovna sila?
Matjaž Pikalo
Kdo bo še pisal?
Gašper Lubej
Ko novinarji delajo brez pogodb in zavarovanja
Neva Nahtigal
Samostojni novinarji so ranljiva skupina delavcev v Evropi
Rajko Gerič
Postali smo javni uslužbenci
Tatjana Pirc
Bodimo uslužbenci javnosti
Ljuba Babič Košir
Vsi na isti veji
Simona Zatler
Vsak je lahko novinar
Hannu-Pekka Laiho
Samostojni novinarji na Finskem
Barbara Bizjak
Stavka na Delu
Mateja Hrastar
Kratek premislek o statusu svobodnjaka
Dejan Pušenjak
Izgubljene novinarjeve utopije
Marinka Boljkovac-Borković
Profesionalna solidarnost je temelj zaščite novinarjev
Brankica Petković
Ko pridejo hudi časi
Novinarski večeri
11.10.2004
Wolfgang Soergel, Simona Rakuša, Edi Pucer, Igor Drakulić
Zakaj novinarska stavka?
05.12.2002
Serge Halimi, Rastko Močnik
Novinarji – čigavi psi čuvaji?
03.10.2002
Arne König, Alenka Burja
Samostojno novinarstvo – stvar izbire ali nuje?
17.03.1998
Aidan White, Marjan Sedmak
Novinarji vseh dežel, združite se!
Omizja
12.10.2006
Brankica Petković, Marko Prpič, Rajko Gerič, Darja Zgonc, Jože Vogrinc, Tomaž Perovič, Roman Kuhar, Jani Sever, Ahmed Pašić, Mitja Blažič, Ksenija H. Vidmar, Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić, Iztok Jurančič, Lou Lichtenberg, Granville Williams, Božo Zorko, Branko Grims, Rina Klinar
Mediji za državljane
15.03.2004
Jure Apih, Miran Lesjak, Melita Forstnerič-Hajnšek, Grega Repovž, Iztok Jurančič, Peter Nikolič, Sašo Gazdić, Janez Damjan
S kapitalom nad novinarstvo
izobraževanje novinarjev, konference in štipendije
Medijska preža
Gorazd Kovačič
Je razlog za razredno zmedenost novinarjev v izobrazbi?
Zala Volčič
Zasidrano v teoriji, usmjerjeno v prakso
Brankica Petković
Konferenca Evropske komisije o svobodi medijev v državah Zahodnega Balkana in Turčiji
Rinaldo DiRicchardi-Muzga
Izobraževanje za romske novinarje na RTV Slovenija
Luna Jurančič Šribar
Srečanje poklicnih in »uličnih« novinarjev
Anita Mikulič
Zakaj bi bili otroci žrtve medijev?
Anita Mikulič
Poglej si z novimi očmi
Seminarji in obvestila
Julija Sardelić, Miro Samardžija, Mojca Mayr, Eva Plej
Možnost protispektakla
Britanski multikulturalizem, samoregulacija in mediji
Igor Drakulič
Evropska konferenca svobodnih novinarjev: Položaj se slabša
Nikola Janović
Praktične intervencije in teoretske refleksije
Neva Nahtigal
Usposabljanje Romov za profesionalno radijsko novinarstvo
Danijela Đoković
Kreativna komunikacijska akcija Vox Populi – Raziskovanje slovenske identitete
Mediji in avdiovizualna kultura v osnutku nacionalnega kulturnega programa 2004-2007
Kristina Plavšak
V iskanju popolne novinarske šole
Kristina Plavšak
Kako do izobraženih in izurjenih novinarjev?
Bojan Golčar
Medijske komunikacije na mariborski univerzi
Sonja Merljak
Je izobraževanje novinarjev v interesu medijskih hiš?
Petra Šubic
Novinar je »večni« študent brez časa za študij
Bogdan Jugovič
Izobraževanje je za novinarje nuja
Uroš Slak
Študij je obojestranska korist
Janez Sajovic
Nastaja izobraževalni center RTV Slovenija
Peter Frankl
Novinarje učimo ekonomije in ekonomiste novinarstva
Edi Pucer
Nekaj kisika za možgane
Saša Banjanac Lubej
Ovire tudi pri brezplačnem izboraževanju
Sonja Merljak
Poynter - medijska šola za izšolane novinarje
Lucija Bošnik
Šest opornikov k razumevanju islama
Pomoč ameriških novinarjev
Štipendije za magistrski študij novinarstva
Magistrski študij novinarstva Evropske novinarske akademije
Seminar o poročanju o gospodarstvu
Slovenski novinarji na seminarjih v JV Evropi
Seminar o preiskovalnem novinarstvu v Ljubljani
Mednarodne nagrade za preiskovalno novinarstvo
Gojko Bervar
Mreža evropskih tiskovnih svetov
Tomaž Trplan
Evropska konferenca perifernih revij
Razpis za novinarske nagrade
Slovenski novinarji na seminarjih v JV Evropi
Pakt stabilnosti in mediji
Gostujoči uredniki v ZDA
Mojca Lorenčič
Slovenski tisk poroča o problemih, ameriški o ljudeh
Perspectives of Media Policy in South East Europe;
Ljubljana, 22-23 November 2001 (Grand Hotel Union) - Preliminary Agenda
Novinarske štipendije za študijski obisk v ZDA
Slovenski novinarji na seminarjih v jugovzhodni Evropi
Seminar o poročanju o zdravstvu
Konferenca in nagrade Mirror Europe
Podiplomski študij novinarstva
Regionalni bilten Mednarodne federacije novinarjev
Seminarji v jugovzhodni Evropi
Konferenca Freedom Foruma v Zagrebu
Novi štipendijski program Mirovnega inštituta
Medijska politika v jugovzhodni Evropi
Konferenca o interaktivnem založništvu
Nova spletna stran čeških novinarjev
Mreža medijskih centrov in institutov v jugovzhodni Evropi
Mednarodna konferenca o raziskovalnem novinarstvu
O sovražnem govoru
Seminarji Evropskega centra za novinarstvo
Elektronski bilteni z novicami o svetovnih medijih
Poletna univerza v Amsterdamu in Maastrichtu
Karmen Erjavec
Vzgoja za medije
Jolanda Lebar, Suzana Kos
(Ne)izobraževanje na nacionalki
Marko Prpič
Stalno izobraževanje je nujno
Proti evropskem novinarskem kodeksu
Mirko Štular
Ves svet na dlani
Aleš Gaube
Pričakovali smo veliko, dobili pa dosti več
Jerca Legan
Ženske Bližnjega vzhoda
Katja Šeruga
Analitično s terena
Mojca Lorenčič
Izpopolnjevanje pri Reutersu
Erika Repovž
Kdo bo delal selekcijo?
Mojca Širok
Vse se je začelo z nekrologom
Robert Gorjanc
Novi časi, nova vloga
Jože Možina
Urejena pričeska in obleka, a brez blišča
Matjaž Kek
Partnerstvo z mediji
Darijan Košir
Upoštevati, ne pa prenašati
evropska unija
Medijska preža
Justin Schlosberg
Reforma lastništva medijev v Veliki Britaniji: kako naprej?*
Pia Majbritt Jansen
Danska javna radiotelevizija – primerjalna zgodba o uspehu
Tanja Petrović
Tako evropsko
Andreja Tratnik
»Na tisoče Madžarov pije to sranje s ponosom, celo s predanostjo«
Brankica Petković
Slaba vest evropske medijske politike
Tanja Kerševan-Smokvina
Evropsko orodje za merjenje neodvisnosti regulatorjev
Brankica Petković
Konferenca Evropske komisije o svobodi medijev v državah Zahodnega Balkana in Turčiji
Tanja Kerševan-Smokvina
Evropsko komisijo zanima neodvisnost regulatorjev medijev
Judit Bayer
Madžarska medijska reforma – diktat politične večine
Jernej Rovšek
Posledica spremenjene sestave Ustavnega sodišča?
Peter Lah
Pluralizem medijev: predmet arbitrarnih ocen ali empiričnih meritev?
Simona Zatler
Ali je učinkovita regulacija sploh možna?
Tanja Kerševan-Smokvina
Direktiva kot preskus za medijske politike držav članic EU
Renata Šribar
Protiregulacijski kompleks bo med pripravo novele zakona o medijih gotovo še živ
Lana Zdravković
Čigavo predsedovanje? Tako kot Kafkov Grad je slovensko predsedovanje za »navadnega« človeka oddaljeni in nevidni koncentrat EU oblasti in mesto zbiranja EU oblastnikov, ki so oddaljeni in nevidni – Prava politika se dogaja in bi se morala dogajati v javnem prostoru med vsem nami, profesionalni nosilci političnega etstablišmenta pa javni prostor krčijo in se ga otepajo
Sandra Bašić-Hrvatin
V Sloveniji brez javne razprave o novi medijski direktivi
Hans-Martin Tillack
Ali uradniki EU pretepajo pse?
Boris Bergant
Avstrija: Vihar na javni radioteleviziji
Lou Lichtenberg
Nizozemska: Državna podpora le, če je obstoj medija ogrožen
Ksenija H. Vidmar
Multikulturna Evropa?
Bashy Quraishy
Danska, kako pogrešam tvojo humanost
Gojko Bervar
Evropske mule, karikatura in kodeks
Mojca Planšak
Zagovorništvo javnega interesa in pravic manjšin v medijih
Admir Baltić
Mediji in manjšine v Sloveniji in Veliki Britaniji
Janja Rošer
Prostovoljci ustvarjajo manjšinski radio
Brankica Petković
Raznovrstnost tiskovnih svetov v Evropi
Ben Wilson
Nuja samoregulacije v finančnem novinarstvu
Lana Zdravković
O televiziji v srednji in vzhodni Evropi
Aljaž Marn
Kronologija sprejemanja evropske direktive o hrambi telekomunikacijskih podatkov
Aljaž Marn
Iniciativa "Hramba prometnih podatkov ni rešitev!"
Mojca Planšak
Skupnostni mediji v Evropi
Brankica Petković
Ministri evropskih držav o medijski politiki
Alexander Baratsits
Zahteva za priznanje tretjega medijskega sektorja v Evropi
Regionalna konferenca o koncentraciji lastništva v medijih
Aidan White
V viziji nove Evrope so mediji na zadnjem mestu
Peter Preston
Bodo mediji boljši, ko bomo v Evropski uniji?
Mihela Zupančič
Kako bo o Evropski uniji poročala STA?
Andrej Stopar
Kako bo poslej EU odmevala v programih Radia Slovenija?
Neva Nahtigal
Novinarski kažipot po labirintih Evropske unije
Urška Prepeluh
Dostop do javnih informacij pri organih EU
Jaka Repanšek
Pravni okvir avdiovizualne industrije v EU
Sandra Bašić-Hrvatin
Moč medijskih lastnikov v EU
Gojko Bervar
Velika Britanija: Prenova pritožne komisije za tisk?
Lucija Bošnik, Nataša Ručna
Evropski medijski trg - veliki se povezujejo
Suzana Lovec, Katja Šeruga
Koncentracija medijskega lastništva v Evropi, ZDA in globalno
Mojca Pajnik
Evropska unija, volitve in mediji
Mojca Širok
En sam novinarski sindikat
Sandra Bašić-Hrvatin
Pritožna komisija za tisk - Ljudem služi hitro in brez stroškov
Alexander Scheuer
Televizija čez državne meje
Peter Preston
Budnost za skupno stvar
Edicija MediaWatch
Mitja Velikonja
Evroza
Novinarski večeri
18.12.1997
John Palmer, Edvard Žitnik
Evropa v novinarskih srcih
Omizja
03.03.2006
Rastko Močnik, Renata Jambrešič Kirin, Bojan Baskar, Marta Gregorčič, Boris Vezjak, Mitja Velikonja
Evroza - Kritika novega evrocentrizma
25.11.2002
Aidan White, Ian Mayes, Grega Repovž, Peter Jančič, Gojko Bervar
Samoregulacija in odgovornost medijev
mediji v vzhodni in jugovzhodni Evropi
Medijska preža
Zrinjka Peruško
Kaj je bilo narobe z reformami medijev v postsocialistični Evropi?*
Snežana Trpevska
Razdrobljenost trga v jugovzhodni Evropi in degradacija profesionalnega novinarstva*
Jovanka Matić
Novinarji kot gibalo reform medijev*
Tarik Jusić
Bosna in Hercegovina: Med stagnacijo in tranzicijo*
Judit Bayer
Nauki medijskih reform v srednji in vzhodni Evropi: Vsaka družba ima tak medijski sistem, kot si ga zasluži*
Brankica Petković
Zakaj primerjati reforme medijskih sistemov?
Saša Banjanac Lubej
Grški vstop na televizijski trg v Sloveniji: Nafta, ladjedelništvo, šport in mediji
Biljana Žikić
S skuterji do televizije:TV Pink Si – TV3 Pink – TV3 Medias
Rastko Močnik
Kaj je vse pomenil izraz »civilna družba«?
Lucio Magri
Revolucija na Zahodu*
Gojko Bervar
Morda smo imeli srečo: nauk posnemanja modelov samoregulacije v državah nekdanje Jugoslavije
Nikolai Jeffs, Andrej Pavlišič
Komunikacijski modeli mirovnih gibanj v bivši Jugoslaviji: avtentični in spregledani
Tanja Petrović
Tako evropsko
Goran Ivanović
Hrvaška televizija in očitki korupcije
Snježana Milivojević
Srbija: Prvo in zadnje poročilo o medijih in korupciji
Ana Frank
Turčija: Mediji kot žrtev zgodovinskih notranjepolitičnih bojev
Goran Ivanović
Ali je WAZ izgubil sapo na Balkanu?
Janez Polajnar
Vse dobro o mrtvih ljudeh, vse slabo o mrtvih državah
[1]
Goran Ivanović
»Krezubi trozubac« danes: kje so pristale tri nekdanje mladinske radijske postaje iz Ljubljane, Zagreba in Beograda?
Zoran Pusić
O sodbah, pričah in krivcih
[1]
Sandra Bašić-Hrvatin
Kronika napadov na hrvaške novinarje
Jovana Mihajlović Trbovc
»Jugosfera« pod televizijo Pink: od pozabe problematične preteklosti do povezovanja v potrošništvu in zabavi
Ines Kuburović
Slovenski mediji o volitvah v Bosni in Hercegovini: Utrjevanje podobe brezperspektivne države
Saša Banjanac Lubej
Maltretiranje bralcev z resnico
Tanja Petrović
Strokovnjaki brez spomina: Slovenija in »zahodni Balkan«
Ivan Čolović
Kaj bi Srbija v Evropi?[1]
Marko Zajc, Janez Polajnar
»Noseč to zapadno kulturo doli na slovanski jug«
Andrej Stopar
Rusija: »V tem primeru ste nas prehiteli!«
Gordan Malić
Hrvaška: Sodni dan neodvisnega časopisnega založništva
Stipe Ćurković
Hrvaška: Mediji, javnost in študentska zasedba fakultet
Kaja Jakopič
Hrvaška: Novinarji kot tarče
Saša Banjanac Lubej
Odgovornost novinarjev v vojni v nekdanji Jugoslaviji – Lustracija, sojenje ali pozaba
Viktor Ivančić
Hrvaška in Slovenija: Nacionalistična jugonostalgija
Sanja Prelević
Fikser – desna roka tujemu novinarju
Saša Panić
Feral Tribune: Ugasnil forum kritične javnosti
Saša Panić
Na silo izgnani s tako imenovanega medijskega trga
Predrag Lucić
Laku moć, voljena Hrvatska
Viktor Ivančić
1996: Kako je bil obrekovan Feral Tribune
Senad Pećanin
Bosna in Hercegovina: Klientelizem in mediji
Snežana Trpevska
Makedonija: Največje televizijske postaje v službi političnih obračunov
Milka Tadić Mijović
Črna gora: Mediji brez distance do vladajočih krogov
Lana Zdravković
Ante Gavranović: Medijska obratnica – Novi čitatelji traže drugačije novine
Boris Čibej
Demokratične čistke
Neva Nahtigal, Nena Skopljanac, Martina Valdetara
Desetletje za vključitev Romov (2005–2015)
Brankica Petković
Raznovrstnost tiskovnih svetov v Evropi
Lana Zdravković
O televiziji v srednji in vzhodni Evropi
Lana Zdravković
Link, revija za razvoj elektronskih medijev
Ksenja Hahonina
Ukrajina Oranžni preobrat
Toni Gabrić
ZaMirZINE
Saša Bojc
Poročilo Mednarodnega tiskovnega inštituta (IPI)
Dušan Rebolj
Mrtvi ilegalci in preplašeni ostali
Regionalna konferenca o koncentraciji lastništva v medijih
Mojca Planšak
FM@dia Forum 2004
Saša Banjanac Lubej
Dopisniki kot bojevniki za nove slovenske trge
Sanja Prelević
O Črni gori črno …
Vlasta Jeseničnik
Rusija: Laž in resnica o Beslanu
Ksenja Hahonina
Rusija: Od Nord Osta do Beslana
Ksenja Hahonina
Rusija: Primer informacijskega boja – poročanje o številu prebivalcev Čečenije
Sandra Bašić-Hrvatin
Kako WAZ pritiska na novinarje v jugovzhodni Evropi?
Boris Čibej
Rusija: Ponarejeni intervjuji in črni novinarski PR1
Dušan Rebolj
Tuji lastniki medijev v srednji in vzhodni Evropi
Saša Bojc
Regulacija medijskega lastništva v državah vzhodne Evrope
Petar Luković
Srbija: Polemika o soočenju s pretklostjo – Kdo bi še kopal po dreku?
Veran Matić
Srbija: Mediji in »zdravljenje« družbe – nerealna pričakovanja
Beata Klimkiewicz
Poljska
Od liberalizacije do stroge regulacije
Velislava Popova
WAZ osvojil bolgarski časopisni trg
Boris Rašeta
Štirinajst časopisov in distribucijska hiša
Dragan Novaković
WAZ v Beogradu
Petar Luković
Srbija - Povedati fašistu, da je fašist
Snježana Milivojević
Srbija - Molk ne zabriše preteklosti
Aleksandra Maček
Makedonija - Mediji kot "varuhi nacije"
Saša Banjanac Lubej
Hrvaška, Srbija - Konec ilegalnega uvoza tiska
Jasmina Popović
Ko novinarji čistijo stranišča
Zoya Dimitrova
Bolgarija - Preiskovalni novinarji, združite se
Gašper Lubej
Makedonija
Profesionalizem zamenjala etnična lojalnost
Ranko Vujović
Črna gora
Kako medije izmakniti državnem nadzoru
Goran Ivanović
Hrvaška
Nevihta nad Latinico
Tamara Spaić
Seksgate na srbski način
Ahmed Burić
Čigavo je Oslobođenje?
Lucija Bošnik
Novinarji, sodobni gladiatorji
Beata Klimkiewicz
Biti državen ali ne?
Peter Bajomi-Lazar
Cena za državno podporo
Kaja Jakopič, Saša Banjanac Lubej
V etru Nove Evrope
Jan Moláček, Petr Kopecky
Svet in generalni direktor – generatorja krize
Danail Danov
Upor na nacionalnem radiu
Damir Matković
HRT ostaja gospodar medijskega prostora
Peter Bajomi-Lazar
Državna televizija na kolenih
Tadej Labernik
Ukinitev sedanje Radiotelevizije BiH
Ahmed Burić
Reformo diktira mednarodna skupnost
Saša Andonovski
Predlog medijskega zakona kot skrivnost
Denis Latin
Soočenja okrog konkretnih problemov
Snježana Milivojević
Bila je to najbolj umazana kampanja doslej
Milan Milošević
Napovedi so bile točne
Beata Klimkiewicz
Neškodljiva parodija
Gordana Suša
Skozi gozd do nove televizije Srbija
Laszlo Seres, Barbara Bizjak
So javni mediji sredstvo vladanja?
Lucija Bošnik
Načrtno potiskanje v kaos
Snježana Milivojević
Kako uničiti javnost
Sandra Bašić-Hrvatin
Dosje o represiji
Ognjen Tvrtković
Analiza pisanja beograjske Politike
Remzi Lani
Pismo koordinatorju Pakta stabilnosti
Boris Rašeta
Kaj bo z državnimi mediji na Hrvaškem?
Beata Klimkiewicz
Medijski imperij Radio Maryja
Arturas Mankevicius
Ugled in uspeh gresta skupaj
Boris Rašeta
Brutalna akumulacija kapitala
Tatjana Mandić
Nadzorovanje in kaznovanje novinarjev
Gabor Holmai
Državni uradniki morajo prenesti kritiko
Senad Pećanin
Skrivanje za zasebnimi tožbami
Zlatan Karabegović
Razkrivanje nepravilnosti je brez odmeva
Sandra Bašić-Hrvatin
The Baltic Media Monitor
Hrvaške parlamentarne volitve 2000 - monitoring televizije
Dragan Bisenić
Kriza neodvisnega novinarstva v Srbiji
Vladan Mićunović
»Jeklena« kontrola državnih medijev
Miklós Sükösd
Največ tujega lastništva
Petio Zekov
Waz narekuje pravila bolgarskega časopisnega trga
Milan Šmid
Preizkusni poligon za deregulacijo medijev
German Filkov
Elektronski »bum« v makedonskih medijih
Alexandre Lévy
Smrt neodvisnega informiranja v Srbiji
Dragiša Drašković
Slovenija v očeh srbskih medijev
Brankica Petković
Komu vasi lepo gorijo?
Snježana Milivojević
Politično življenje Srbije v informativnih medijih
Sandra Bašić-Hrvatin
Hard-Core politika in X-rated mediji
Sandra Bašić-Hrvatin
»No Story, Sorry.«
Brankica Petković
Šola profesionalne solidarnosti
Sandra Bašić-Hrvatin
Republika
Veran Matić
Moč in smisel mreže sorodnih medijev
Edicija MediaWatch
Mitja Velikonja
Titostalgija
Novinarski večeri
22.10.2003
Ilinka Todorovski, Aleksander Stanković, Bruno Lopandić
Hrvaška in Slovenija v medijskem ogledalu
29.05.2003
Snježana Milivojević, Dejan Anastasijević
Srbski mediji po atentatu
19.06.2000
Jacek Žakowski, Tomaž Gerden
Vzhodno od "raja"?
18.04.2000
Veton Surroi, Jurij Gustinčič
Kosovo: so se za to borili?
17.02.2000
Velibor Čović, Uroš Lipušček
Dober večer, gospod predsednik
23.04.1999
Anna Zarkova, Mojca Širok
Kaj hoče ženska
10.11.1998
Senad Pećanin, Jani Sever
Politika z drugačnimi sredstvi
30.01.1998
Milka Tadić, Blerim Shala, Blanka Doberšek
Smrt velike Srbije
14.05.1997
Aleksandar Tijanić, Mišo Alkalaj
Novinarstvo in nacionalni interes
Medijska preža
Nikola Janović
Praktične intervencije in teoretske refleksije
Kaja Jakopič
Boj proti sovraštvu na medmrežju ali boj z mlini na veter
Miha Ceglar
Katere podatke o uporabnikih lahko zbirajo slovenski operaterji?
Rok Kajzer
Kakovostno, hitro, cenejše