N O V O S T I
O   M E D I A W A T C H
R E V I J A   M E D I J S K A   P R E Ž A
o   r e v i j i
s e z n a m
junij 2013
december 2012
junij 2012
december 2011
maj 2011
december 2010
maj 2010
december 2009
maj 2009
december 2008
maj 2008
december 2007
maj 2007
december 2006
maj 2006
november 2005
maj 2005
november 2004
marec / april 2004
oktober 2003
marec 2003
december 2002
poletje 2002
zima 2002
poletje / jesen 2001
pomlad 2001
zima 2001
poletje-jesen 2000
pomlad 2000
jesen 1999 / zima 2000
poletje 1999
pomlad 1999
zima 1999
poletje 1998
uvodnik
analize medijskega poročanja
socialni problemi novinarjev
slovenski televizijski trg
radio in internet
razvoj radiodifuznih medijev
izobraževanje novinarjev
recenzije
foto
pomlad 1998
zima 1998
u r e d n i š t v o
E D I C I J A   M E D I A W A T C H
S P R E M L J A N J E   N E S T R P N O S T I
N O V I N A R S K I   V E Č E R I
O M I Z J A
M E D I J S K O   S O D E L O V A N J E
T E M E
A V T O R J I
P O V E Z A V E

Peter Preston
Budnost za skupno stvar
Članstvo v EU je lahko opravičilo za omejevanje svobode medijev
Bil je vroč popoldan na Dunaju, ko je ugledni urednik Dela končno postavil zares mučno vprašanje. »Kaj,« je vprašal, » vsi mi sploh počnemo tukaj? Zakaj nas obravnavajo tako zviška?« Z »mi« je mislil na predstavnike časopisov, radijskih postaj in univerz iz šestih držav na vrhu čakalne vrste za članstvo v Evropski uniji - Slovenija, Poljska, Estonija, Madžarska, Češka republika in Ciper - in nas nekaj z Mednarodnega tiskovnega inštituta (ki je organiziral ta dvodnevni seminar).

V vročici tistega trenutka (in dunajske mestne hiše) je imel prav. Na videz smo razpravljali o tem, kakšen bi bil pomen Evrope za svobodne medije v upajoči šesterici. In res je, razmišljanja so imela vzgojiteljski pridih, kot da bi poljske in slovenske urednike uvajala v čudoviti, odrasli evropski svet, ki ga komajda lahko razumejo. Jasno je, da je bilo to zgrešeno. Estonski tv operaterji lahko stari Evropi povejo kakšno reč ali dve o neizprosnem tekmovanju. Gazeta Wyborcza je v zadnjih desetih letih primer časopisa z zgodbo o velikem uspehu. Slovenski tisk je lahko ponosen na marsikaj. Zares, nobeni od šesterice držav se ni bilo treba braniti. Vse - vsaka na svoj način - so bile zagovornice in propagatorice svobode. Lahko so se učile, a tudi poučevale.

A malone v tistem trenutku se je pokazal pravi smisel srečanja.

Opraviti ni bilo treba nikakršnih izpitov, ni pa se bilo mogoče izogniti določenemu preizkusu, namreč preizkusu povezanosti in koordinacije. Nevarnost v naslednjih nekaj letih ni prihajala iz Bruslja. Bila je dosti bližje domu. Kaj se zdi samim vladam držav šesterice potrebno storiti na področju zakonodaje, da bi se lahko priključile Uniji? Hitro je postalo jasno, da gre za spolzek teren. Nekatere vlade so se že odločile, da je »treba« zaradi »uskladitve« z evropskimi predpisi sprejeti zakone o pravici do priziva. Druge vlade so pripovedovale isto zgodbo glede zakonov o zasebnosti. Podobno naj bi bila pravila, po katerih delujeta državna in druga radiodifuzija, idealno področje za t. i. harmonizacijo. Ali, denimo, obstaja skupna definicija javne radiodifuzije?

Vse te dileme nas - članice in čakajoče nove članice - morajo ohranjati budne in angažirane. Če ne bomo držali skupaj in še naprej izmenjevali informacij, bodo posamezne vlade iz lastnih razlogov - zmedenih ali zlohotnih - članstvo izkoristile kot opravičilo za omejevanje svobode. Za vsako državo je Unija cement civilizirane demokracije, ki ceni dobro novinarstvo. A to je mogoče storiti strpno in fleksibilno. Ciper ni Estonija. Slovenija ni Velika Britanija.

Kaj je bistvo (za urednika Dela, pa tudi številne druge)? Budnost za skupno stvar. Če vemo, kaj se dogaja, kako slabe ideje prenikajo čez meje, tudi vemo, proti čemu se moramo bojevati.

izpis

 S O R O D N E   T E M E

evropska unija

Medijska preža
Justin Schlosberg
Reforma lastništva medijev v Veliki Britaniji: kako naprej?*
Pia Majbritt Jansen
Danska javna radiotelevizija – primerjalna zgodba o uspehu
Tanja Petrović
Tako evropsko
Andreja Tratnik
»Na tisoče Madžarov pije to sranje s ponosom, celo s predanostjo«
Brankica Petković
Slaba vest evropske medijske politike
Tanja Kerševan-Smokvina
Evropsko orodje za merjenje neodvisnosti regulatorjev
Brankica Petković
Konferenca Evropske komisije o svobodi medijev v državah Zahodnega Balkana in Turčiji
Tanja Kerševan-Smokvina
Evropsko komisijo zanima neodvisnost regulatorjev medijev
Judit Bayer
Madžarska medijska reforma – diktat politične večine
Jernej Rovšek
Posledica spremenjene sestave Ustavnega sodišča?
Peter Lah
Pluralizem medijev: predmet arbitrarnih ocen ali empiričnih meritev?
Simona Zatler
Ali je učinkovita regulacija sploh možna?
Tanja Kerševan-Smokvina
Direktiva kot preskus za medijske politike držav članic EU
Renata Šribar
Protiregulacijski kompleks bo med pripravo novele zakona o medijih gotovo še živ
Lana Zdravković
Čigavo predsedovanje? Tako kot Kafkov Grad je slovensko predsedovanje za »navadnega« človeka oddaljeni in nevidni koncentrat EU oblasti in mesto zbiranja EU oblastnikov, ki so oddaljeni in nevidni – Prava politika se dogaja in bi se morala dogajati v javnem prostoru med vsem nami, profesionalni nosilci političnega etstablišmenta pa javni prostor krčijo in se ga otepajo
Sandra Bašić-Hrvatin
V Sloveniji brez javne razprave o novi medijski direktivi
Hans-Martin Tillack
Ali uradniki EU pretepajo pse?
Boris Bergant
Avstrija: Vihar na javni radioteleviziji
Lou Lichtenberg
Nizozemska: Državna podpora le, če je obstoj medija ogrožen
Ksenija H. Vidmar
Multikulturna Evropa?
Bashy Quraishy
Danska, kako pogrešam tvojo humanost
Gojko Bervar
Evropske mule, karikatura in kodeks
Mojca Planšak
Zagovorništvo javnega interesa in pravic manjšin v medijih
Admir Baltić
Mediji in manjšine v Sloveniji in Veliki Britaniji
Janja Rošer
Prostovoljci ustvarjajo manjšinski radio
Brankica Petković
Raznovrstnost tiskovnih svetov v Evropi
Ben Wilson
Nuja samoregulacije v finančnem novinarstvu
Lana Zdravković
O televiziji v srednji in vzhodni Evropi
Aljaž Marn
Kronologija sprejemanja evropske direktive o hrambi telekomunikacijskih podatkov
Aljaž Marn
Iniciativa "Hramba prometnih podatkov ni rešitev!"
Mojca Planšak
Skupnostni mediji v Evropi
Brankica Petković
Ministri evropskih držav o medijski politiki
Alexander Baratsits
Zahteva za priznanje tretjega medijskega sektorja v Evropi
Regionalna konferenca o koncentraciji lastništva v medijih
Aidan White
V viziji nove Evrope so mediji na zadnjem mestu
Peter Preston
Bodo mediji boljši, ko bomo v Evropski uniji?
Mihela Zupančič
Kako bo o Evropski uniji poročala STA?
Andrej Stopar
Kako bo poslej EU odmevala v programih Radia Slovenija?
Neva Nahtigal
Novinarski kažipot po labirintih Evropske unije
Urška Prepeluh
Dostop do javnih informacij pri organih EU
Jaka Repanšek
Pravni okvir avdiovizualne industrije v EU
Sandra Bašić-Hrvatin
Moč medijskih lastnikov v EU
Gojko Bervar
Velika Britanija: Prenova pritožne komisije za tisk?
Lucija Bošnik, Nataša Ručna
Evropski medijski trg - veliki se povezujejo
Suzana Lovec, Katja Šeruga
Koncentracija medijskega lastništva v Evropi, ZDA in globalno
Mojca Pajnik
Evropska unija, volitve in mediji
Mojca Širok
En sam novinarski sindikat
Sandra Bašić-Hrvatin
Pritožna komisija za tisk - Ljudem služi hitro in brez stroškov
Alexander Scheuer
Televizija čez državne meje
Peter Preston
Budnost za skupno stvar
Edicija MediaWatch
Mitja Velikonja
Evroza
Novinarski večeri
18.12.1997
John Palmer, Edvard Žitnik
Evropa v novinarskih srcih
Omizja
03.03.2006
Rastko Močnik, Renata Jambrešič Kirin, Bojan Baskar, Marta Gregorčič, Boris Vezjak, Mitja Velikonja
Evroza - Kritika novega evrocentrizma
25.11.2002
Aidan White, Ian Mayes, Grega Repovž, Peter Jančič, Gojko Bervar
Samoregulacija in odgovornost medijev