Media Watch

Radiotelevizija Slovenija leto dni po začetku veljavnosti novega zakona, ki ureja njen položaj in delovanje, še ne uresničuje določil zakona o predvajanju radijskih in televizijskih oddaj za romsko skupnost. Strategija za zagon teh oddaj je sicer bila spisana že novembra 2005, vendar je bil predvideni razpis za sodelavce iz romske skupnosti objavljen šele oktobra letos. Sledilo bo izobraževanje izbranih sodelavcev in priprave oddaj, ki jih lahko pričakujemo v etru šele sredi naslednjega leta ali še pozneje.

Zamudo vodstvo RTV Slovenija razlaga s »kompleksnostjo problematike«, ta argument pa je znan tudi iz razprave o drugih vprašanjih položaja in pravic romske skupnosti v Sloveniji. Hkrati s prvimi koraki k začetku predvajanj radijskih in televizijskih oddaj za romsko skupnost v programih RTV Slovenija so se zaostrile razmere v vasi Ambrus v občini Ivančna Gorica; pred grožnjami množice občanov, ki so se napotili proti njihovemu bivališču, se je romska družina Strojan v spremstvu policije začasno preselila v nekdanjo vojašnico in begunski center v Postojni. Prvo dejanje te preselitve pod prisilo je bilo zborovanje krajanov Ambrusa, o katerem je Televizija Slovenija poročala 24. oktobra 2006 v osrednji informativni oddaji. V TV Dnevniku je novinarka prispevek začela z navedbo, da so na zborovanju »domačini opozarjali na več kot desetletni problem – podivjane Rome«. Sledile so izjave »domačinov« in tudi policije. Med izjavami »domačinov« pa so bile tudi takšne, ki so Romom grozile s smrtjo. Povod za zborovanje pa je bil napad »prebivalca romskega naselja, ki sicer ni Rom«, na enega od občanov. V celem prispevku, ki se sicer osredotoča le na zborovanje, pa ni predstavljen in pojasnjen širši kontekst problematike, zlasti pa ne zato, ker v njem ni nastopal niti en pripadnik romske skupnosti, ne iz obravnavanega kraja (saj so se pred grožnjami iz naselja umaknili v gozd, ekipa TV Slovenija je očitno prispela le na zborovanje), ne kdo od političnih predstavnikov romske skupnosti na Dolenjskem ali v Sloveniji. Na odgovornega urednika informativnega programa TV Slovenija in na Programski svet RTV Slovenija smo naslovili pritožbo glede vsebine tega prispevka, pa tudi nestrpnosti do Romov, ki jih je razširjala TV Slovenija v oddaji Piramida, ki je sledila TV Dnevniku.

Nesprejemljivo za javno televizijo je, da pripadnikom romske skupnosti pripisuje lastnost »podivjani«, jih ne uvrsti v prispevek, v njem pa smo v resnici ves čas spremljali nastope občanov, ki jih televizija označuje z »razjarjeni« in »besni«, ne pa na primer s »podivjani«. Občani, ki so nastopali v prispevku, so s strani novinarke označeni z »domačini«, ni pa jasno, kaj so potem Romi iz tega kraja, o katerih so govorili na zborovanju. Ali oni niso domačini oziroma domači? Ali so torej tujci? V oddaji Piramida, ki je bila ta dan prvič na sporedu, je bila prva tema za razpravljavce, katerih razprave z glasnimi odzivi spremlja publika v studiu, o njih pa glasuje publika pred zasloni – romska skupnost in dogodek v Ambrusu. V tej razpravi se je ponovil diskriminatorni govor, zlasti pri enem od razpravljavcev.

Tudi v člankih v nekaterih tiskanih medijih so o okoliščinah, ki so pripeljale do preselitve romske družine, pisali na tak način, da so Rome predstavili kot otroke, ki jih je potrebno vzgajati, da so le-ti »slabo prilagojeni državljani temnejše polti«, pisali so celo o »romskih fekalijah, ki da ogrožajo vodno zajetje«. So torej v prispodobah grožnje, ki jo predstavljajo Romi, tudi fekalijam pripisovali etnično pripadnost. Vendar so po dogodku v Ambrusu in preselitvi romske družine iz lastnega domovanja v dom za begunce mediji iz dneva v dan ponujali prostor za razpravo o položaju romske skupnosti v Sloveniji, delovanju pravne države in vlogah posameznih institucij ter o tem, kako prepoznati diskriminacijo. Zlasti Dnevnik je ustvaril tudi prostor za izražanje ostrih kritik s strani vidnih posameznikov in institucij glede ravnanja predstavnikov oblasti ob preselitvi.

Na splošno so mediji v primeru poročanja o usodi romske družine Strojan pokazali svoje najslabše in tudi najboljše plati; s poročanjem o tej temi, z uredniškimi komentarji in številnimi objavami zunanjih avtorjev o dogajanjih v Ambrusu in ravnanju predstavnikov oblasti je pa Dnevnik utrdil svojo podobo redkega preostalega osrednjega medija, ki je zunaj dometa vladajoče politike in ideologije.

Zasnova in izvedba šeste oddaje Piramida na Televiziji Slovenija 28. novembra 2006, v kateri so gostovali Zmago Jelinčič, Zoran Grm in Tina Gorenja, v publiki pa so bili tudi nekateri člani romske družine Strojan, pa je bila vrhunec neodgovornega programskeg ravnanja javne televizije. Nerazumljiv je izbor gostov, najbolj sporno pa je izpostavljanje pripadnikov romske skupnosti nestrpnemu govoru gosta, čigava ekstremna stališča do Romov so znana in jih je uredništvo oddaje lahko predvidelo, če ni že nanje tudi računalo. Zlasti je sporna udeležba članov romske družine Strojan v oddaji in njihovo izpostavljanje sovražnemu govoru v času, ko več kot mesec dni trpijo zavračanje in negotovost glede prihodnje nastanitve.

Kot je primer prisilne preselitve romske družine in prizori mobiliziranja lokalnega prebivalstva v številnih slovenskih krajih proti naselitvi te družine v njihove kraje morebiti streznujoči trenutek v razpravah in odločitvah o nadaljnjem razvoju slovenske družbe in redefiniranju družbenih razmerij, tako je morda primer oddaje Piramida, v kateri javna televizija v tekmovalnem duhu sooči politika z rasističnimi stališči s predstavnikom najbolj šibke in osovražene manjšinske skupnosti, streznitev za medijske ustvarjalce v Sloveniji.