N O V O S T I
O   M E D I A W A T C H
R E V I J A   M E D I J S K A   P R E Ž A
o   r e v i j i
s e z n a m
junij 2013
december 2012
junij 2012
december 2011
maj 2011
december 2010
maj 2010
december 2009
maj 2009
december 2008
maj 2008
december 2007
maj 2007
december 2006
maj 2006
november 2005
maj 2005
november 2004
marec / april 2004
oktober 2003
marec 2003
december 2002
poletje 2002
zima 2002
poletje / jesen 2001
pomlad 2001
zima 2001
poletje-jesen 2000
uvodnik
medijska zakonodaja
notranja svoboda tiska
mediji&volitve
medijski trg
tiskovni svet
mediawatch
mediji&kultura
internet
mediji v svetu
ekskrementi
foto
pomlad 2000
jesen 1999 / zima 2000
poletje 1999
pomlad 1999
zima 1999
poletje 1998
pomlad 1998
zima 1998
u r e d n i š t v o
E D I C I J A   M E D I A W A T C H
S P R E M L J A N J E   N E S T R P N O S T I
N O V I N A R S K I   V E Č E R I
O M I Z J A
M E D I J S K O   S O D E L O V A N J E
T E M E
A V T O R J I
P O V E Z A V E

Marjan Ogrinc
Mediji ignorirajo rock
Kultura je v slovenskih medijih privesek, kjer ustvarjalna rock kultura, jazz in še kaj netrendovskega komaj najde kaj prostora
Rockovsko ustvarjanje je dandanes najbolj marginalizirano ustvarjanje na Slovenskem, medtem ko vsakršne »manifeste«, NSK-jevski »tanki« in podobni izrazito artistični projekti dobivajo izdatna družbena sredstva. S tem je resnično kakovostnim ustvarjalcem rock kulture onemogočen razvoj in so obsojeni na ustvarjalno životarjenje, ki ga lahko drži pokonci zgolj eros ustvarjalne nuje in zavezanost glasbeni muzi. Takšno stanje je med drugim posledica nedemokratičnosti medijev in njihovega odnosa do rock glasbe na slovenskem. Največ se posvečajo samo tržno dovolj razvpitim ali populističnim glasbenikom in glasbam, tako da so v mnogočem samo podaljški mednarodne glasbene industrije in njeni vazali, ki s prepisovanjem iz tujega tiska, z zgledovanjem po tujih lestvicah in z modnim posvečanjem »fenomenom« dobesedno zanemarjajo in ignorirajo pristno ustvarjanje. Nič nenavadnega, če upoštevamo, da večina ljudi, ki bodisi v tisku piše o glasbi ali jo predvaja po radijskih programih (da voditeljev televizijskih oddaj o glasbi niti posebej ne omenjam) navadno nima niti ustrezne (humanistične) izobrazbe, kaj šele glasbeno bolj specifične, medtem ko o njihovi splošni razgledanosti težko sodim.

Seveda bi morali biti uredniki tisti arbitri, ki krojijo glasbeno politiko tako v tisku kakor v elektronskih medijih. Žal se po rezultatih objav in predvajanj ponuja porazen sklep, da uredniki niso kompetentni za angažiranje kompetentnih sodelavcev ali za zaposlovanje kompetentnih poznavalcev glasbene ustvarjalnosti, ki imajo tudi ustrezno (humanistično) izobrazbo in so splošnorazgledani, kar je po mojem trdnem prepričanju predpogoj za razumevanje tako zahtevnega področja kakor je glasbeno ustvarjanje.

Vazali glasbene industrije
Ker je glasbo potrebno slišati, podobno kakor je treba knjigo prebrati, si film ogledati in gledališko predstavo doživeti v gladališki dvorani, so za njeno dostopnost do ljudi najbolj odgovorne ravno radijske postaje. To še bolj udarja po žepu že tako ali tako v skromne ustvarjalne razmere ujete pristne rocko ustvarjalce, ki preprosto ne morejo biti populistični zaradi narave njihovega ustvarjalnega izraza. Tako se ustvarja začaran krog vazalov glasbene industrije, kar – žal – še predobro ilustrira stran Pop kultura v sobotnem dnevniku Delo, ki že z imenom pove vse, saj je ob pomanjkanju zavesti o konceptih medijske kulture na njej kar vse povprek pop kultura, in kot takšno se neupravičeno obravnava tudi ustvarjalni rock, pa še to zgolj populistično, v mnogočem pa novinarsko začetniško in novičarsko. Stran o zabavni glasbi v Dnevniku tako ureja novinar, ki je zaposlen v športnem uredništvu, stran v Slovenskih novicah pa glasbeni urednik drugega programa Radia Slovenija, ki je obenem tudi soizumitelj Zlatega petelina in ob Urbanu Centi gonilna duša podjetja Ovum, ki prireja Petelina. Delna izjema je Večer s ponedeljkovo stranjo Smeri razvoja, ki je prav tako bolj podobna poštnemu nabiralniku vsakovrstnih vsebin kakor strani z domišljenim konceptom. Toda, hvalabogu, se na njej rockovske vsebine vsaj objavljajo. Če sodimo po objavah, je Večerova kulturna stran manj naklonjena rocku, ki pa ga na kulturni strani Dela po 18 letih stalnega spremljanja rock kulture praktično ni več, da postopnega reduciranja teh vsebin z ukinitvijo priloge Živjo in pretakanja teh vsebin v Vikend magazin niti ne razčlenjujem. Tudi tednik Mladina ima rock and roll glasbo in rock kulturo za nekaj preživelega, če že ne za anahronizem. Mesečnik Muska edini pri nas dovolj dobro pokriva glasbo, vendar spet brez prave dovzetnosti za rock kulturo, zato pa delno obravnava vsaj rock glasbo, čeprav pogosto s priokusom fenzinskega-ljubiteljstva in brez reflektirane nadgradnje. Od komercialnih postaj in zasebnikov sicer ne moremo zahtevati manj diskriminacijskega odnosa do rock glasbe in rock kulture, upravičeno pa to lahko pričakujemo od javnega zavoda RTV Slovenija. Toda nekatera dejstva in pogoste govorice zbujajo sum, da je na Radiu Slovenija pri kupovanju predvajanj prisotna korupcija. Sum podkupovanja je obstajal že leta 1992 in čeprav kupovanje predvajanj skupin/pesmi pravno ni bilo dokazljivo, mislim, da je za sodobno demokratično pravno državo nedopustno, da so nekateri od, po mojem mnenju, upravičeno osumljenih urednikov še vedno uredniki.

Če so mediji zaprti
Tudi pojmovanje rock glasbe na radiu Marš je preveč prepisovalsko populistično in pod vplivom tujega (angleškega) glasbenega tiska, medtem ko na Radiu Študent prevladujejo mitologem koketiranja z mladostniškimi trendi (elektronska plesna glasba), drugodbaška etnokomercializacija in dobesedno zblojeno pojmovanje »transžanrskosti« kot »ustvarjalnega novuma«, ki pa žal ne pusti dihati čistim formam, kar rock, jazz in narodna glasba so. Vendar to še lahko razumemo pri mladosti, »ki čez vodo skače, kjer je most«.

Ob vsem tem imamo v Sloveniji Društvo za proučevanje popularne glasbe, ki je ena najmočnejših vej mednarodne zveze International Association for the Study of Popular Music (IASPM), ki letos novembra prireja že drugo mednarodno znanstveno srečanje v Ljubljani. Na fakultetah predavajo predmete, ki začenjajo – podobno kakor za film – resneje postavljati temelje sodobnih medijskih študij. Nenazadnje imamo tudi obilico poznavalcev glasbe na svetovni kakovostni ravni. Toda kaj pomaga vse to, če so mediji sektaško zaprti, nedovzetni za argumente in strokovnost ter če v njih pogosto vladajo kulturniški klani ali urednikova osebna naklonjenost določeni zvrsti kulture.

Mediji se ukvarjajo z razvedrilno glasbo
Kratek zaključek bi bil, da je rock kultura marginalizirana in ogrožena vrsta sodobne kulture zato, ker je mediji preprosto ignorirajo. Na drugi strani o njej odločajo analfabeti, in takšni se pogosto tudi ukvarjajo z razvedrilno glasbo, ki sama po sebi seveda ni takšna kultura, kakršna rock kultura nedvomno je, tako lokalno kakor globalno. Tudi jazz in sodobna skladana glasba nista v boljšem položaju, toda družbeno sta vsaj za trohico bolj priznana kot rock, ki se ga še vedno razumeva bodisi kot najstniško zabavno glasbo ali kot zadnji trend glasbene industrije ali medijskega pompa.

Brez domišljene programske politike
Osrednji mediji v Sloveniji nimajo nobene domišljene kulturne ali programske politike do rock kulture, ker je preprosto ne razumejo, medtem ko bolj umetniške projekte zaradi lastne naravnanosti v artistično kontinuiteto in alteravantgardizem doživljajo kot sodobno kulturo-umetnost. Za nameček mladostniški trendi ob populizmu zavzemajo še dodaten prostor, tako da ne preseneča, če je rock kultura na robu preživetja, kajti organiziranje koncertov stane. Če mediji rock ignorirajo, na koncertih ni dovolj občinstva, da tuje in domače skupinme sploh lahko nastopajo brez tveganja lastnega ali organizatorjevega denarja in to ob dejstvu, da imamo v Sloveniji neverjetno veliko prostorov, kjer so redni koncerti ravno zaradi prostovoljnega dela in entuziazma ljudi, ki skrbijo za rock kulturo po vseh teh krajih in klubih. Ob tem se redno srečujejo s težavami zaradi omejenosti lokalnih oblasti, toda to je že druga – čeprav življenjsko in družbeno ključna – zgodba. Kultura je v slovenskih medijih privesek, kjer (odvisno od osebnih preferenc urednika) rock kultura, jazz in še kaj netrendovskega komaj najde kaj mesta, medtem ko trendi (bodisi drugogodbaški ali rejverski) postanejo dovolj razvpiti, da se primejo med radovednimi ljudmi, ki še nimajo profilirane lastne (glasbene) kulturne identitete. Temeljni problem je, da rocka kot ustvarjalnosti in kot globalne nadnacionalne kulture ta prostor ne razume, saj kulturo dojema ali anahronistično ali medijsko populistično, kar zgolj kaže na izgubo historičnega spomina in prevlado šarlatanov ne tem področju. Pa naj gre za lokalne, državne, medijske ali druge strukture tistih, ki imajo v rokah škarje in platno pogojev dela, sredstev in programskih politik, kar vse ključno vpliva na ustvarjalnost. Ravno za slednjo pa pri človeški vrsti gre!

izpis

Bojan Golčar

Zakaj si univerza lasti Radio Marš?
Univerza v Mariboru ustraja na sodišču pri zahtevi, da se Zavod Marš, Mariborski radio Študent izbriše iz registra
»… Vpis tožene stranke Zavoda Marš … z dne 7. 7. 1994 je NIČEN.«
Povedano drugače, neodvisni radio, ki je deloval kot neprofitna nevladna organizacija, se z odredbo sodišča ukine. No ja. Sodba iz marca 2000 še ni pravnomočna, saj je bila nanjo vložena pritožba in je tako vsa zadeva vrnjena nazaj sodišču, njegovi mlini pa bodo morali zadevo še enkrat premleti. Do tedaj pa še zmeraj ostaja upanje, da rezultat na koncu vendarle ne bo tako porazen.

Kako je nastal Radio Marš
Za popolnejše razumevanje nastalega položaja se je treba vrniti v leto 1984, v katerem je nastal tekst Jožeta Kosa z naslovom Očrt za kritiko medijske ponudbe glasbe pri nas, s poudarkom na odrinjenosti kreativne sodobne glasbe. V njem je avtor kritično analiziral razmere na področju medijev pri nas in njihov odnos do t. i. kreativne glasbe (rock, punk itd.). Ugotoviti je bilo mogoče, da je takšna glasba, razen na ljubljanskem Radiu Študent, v medijih skoraj povsem prezrta. Na podlagi teh ugotovitev je bila izražena potreba po širitvi slišnosti Radia Študent v Maribor oziroma ustanovitvi lastnega mladinskega radia. Ta tekst, ki je bil objavljen tudi v Mladini, je postal nekakšen neformalen dokument za pričetek akcije za ustanovitev takšnega radia v Mariboru. Aktivnosti za uresničitev ideje in želje po radiu, ki bi v medijski prostor vnašal drugačne vsebine od tistih, ki so jih ponujali takrat tukaj delujoči radijski programi, je združil posameznike v iniciativni odbor za ustanovitev mladinskega radia. Pričel se je dolgotrajni boj s takratnimi inštitucijami oblasti in obstoječim mariborskim radiom kot delom nacionalne RTV, ki, lahko si mislite, ideji o nastanku programsko neodvisnega radia niso bili prav posebej naklonjeni. Nekaj naslednjih let je preteklo v prepričevanju funkcionarjev takratne Zveze komunistov Slovenije, ZSMS, SZDL, vodstva RTV itd. o potrebi po mladinskem radiu. Odpor teh inštitucij se je samo zahvaljujoč vztrajnosti in jasno izraženi nameri članov iniciativnega odbora začel sčasoma lomiti in vse bolj se je kazala možnost, da bo ideja o ustanovitvi radia naposled le doživela svojo uresničitev. Napočil je čas, ko so se pogovori začeli odvijati v smeri iskanja najprimernejše oblike in načina za ustanovitev novega radia. Iskati se je torej pričel pravni in formalni ustanovitelj. Prvi poskusi so šli v smeri ustanovitve mariborske podružnice že delujočega ljubljanskega Radia Študent, ki pa so kmalu prerasli v željo po ustanovitvi povsem novega, programsko sorodnega radia.

Iskanje ustanovitelja
V tem primeru se je kot možnega ustanovitelja videlo takratna ZSMS. Ob tem pa je obstajal še drug problem, ki ga je bilo treba rešiti – zagotovitev sredstev, prostora in opreme. Delno rešitev so člani iniciativnega odbora videli v možnosti gostovanja v novo nastajajočem centru RTV v Mariboru in v uporabi stare opreme Radia Maribor. Na žalost pa je vodstvo RTV v novo nastajajočem radiu videlo zgolj konkurenco in do takšnega sodelovanja ni nikoli prišlo. Še več, njihov v letu 1997 nastali nemško govoreči program MM Zwei je zasedel edino razpoložljivo frekvenco, na katero so snovalci mladinskega radia močno računali.

Glede na okoliščine je bilo potrebno najti druge poti do potrebnih sredstev za zagon radia in tako je bil v letu 1998 v nekaterih mariborskih podjetjih med mladinci izveden samoprispevek za izgradnjo mladinskega radia. To leto je bilo tudi tudi v znamenju t. i. poskusnih oddajanj, ki so 8. februarja 1990 naposled le prešla v prvo redno oddajanje Mariborskega študentskega radia – radia Marš. Maribor je tako dobil »drugačen« radijski program.

Problemov pa s tem dejanjem nikakor še ni bilo konec. Naslednja tri leta je radio deloval brez pravno-formalno urejenega statusa. Še zmeraj je obstajal kot projekt, poslovno-finančno pa gostoval na žiro računu iz ZSMS v LDS preoblikovani politični stranki. Medtem ko je radio razvijal in utrjeval svoj program ter uresničeval zastavljene programske usmeritve, se je začelo obdobje iskanja poti do ureditve tega »ustanoviteljskega« problema. V luči grožnje po odvzemu frekvence še posebej aktivno.

ŠOU in univerza: nadzor da, finančna pomoč ne
Tako ZSMS-LS kot Študentska zveza Maribor (sedaj ŠOUM) in Univerza v Mariboru, ki so nastopali kot ustanovitelji radijskega programa, niso zagotavljali potrebnih sredstev za delovanje radia, ki se je zaradi tega znašel v vse večjih težavah. Uredništvo, ki je takšne probleme najbolj zaznavalo, je poskušalo najti dogovor z možnima ustanoviteljicama Študentsko organizacijo in Univerzo v Mariboru, vendar so bili vsi podani predlogi za statusno ureditev za njiju neustrezni. V svojih predlogih Akta o ustanovitvi sta nato ena in druga želeli sebi zagotoviti tisti vpliv pri odločanju o najpomembnejših zadevah, ki bi jima zagotavljal popoln nadzor nad njegovo programsko podobo. S tem pa bi bilo programske neodvisnosti, za katero so se člani iniciativnega odbora ves čas prizadevali, konec. O njunem odnosu do medija, ki sta si ga obe želeli posedovati, mnogo pove njun predlog Akta o ustanovitvi v tistem delu, kjer sta opredeljevali svojo obveznost do zavoda, ki bi ga ustanovili – financiranje v višini 15.000 SIT na mesec!!! Veliko vpliva torej, a nič odgovornosti.

Uredništvo ustanovilo zavod Marš
To so bili pogoji, na katere ustvarjalci radijskega programa enostavno niso mogli pristati. Zaradi medsebojnih prerekanj in ignorance in celo poskusa nasilne prilastitve opreme s strani obeh možnih ustanoviteljic, se je takratno uredništvo zaradi grožnje izgube frekvence, ki je grozila zaradi neurejenega pravnega statusa radia, odločilo ustanoviti zavod.

S tem dejanjem je bila radiu Marš leta 1994 prvič dana pravna legitimiteta in rešeno je bilo vprašanje ustanoviteljstva. Od tu naprej bi se lahko njegovi sodelavci ukvarjali le še z razvijanjem in bogatitvijo programa in z zagotavljanjem virov za preživetje (prijave na razpisih pri različnih fondacijah itd.). Toda užaljeno vodstvo univerze se je takrat odločilo, da bo pokušalo s tožbo na sodišču razveljaviti vpis novo nastalega zavoda v sodni register. Ustanovitelje zavoda pa je obtožilo »divje« privatizacije.

Univerza od leta 1994 toži Marš
Sodni mlini so začeli delovati. Sodišče je najprej odločalo o zahtevi, da na predlog Univerze v Mariboru vstopita v pravdo kot stranska intervienta na strani tožnice tudi Liberalna demokracija Slovenije in ŠOU v Mariboru. Ker nobena od njiju v zakonskem roku ni podala izjave, je bilo odločeno, da se ta predlog zavrne. Sodišče je prav tako zavrnilo zahtevo univerze, da se izda začasna odredba o prepovedi razpolaganja z opremo, ki je bila ob ustanovitvi prenešena na zavod Marša. Gre za opremo, ki jo je v vrednosti 20.000 ameriških dolarjev za delovanje neodvisnega, civilno družbenega radijskega programa kupil Open Society Fund – Slovenia. Za popolnejše razumevanje je potrebno povedati, da je bila ta, v Švici kupljena (rabljena), oprema plačana neposredno iz newyorške centrale OSI in pripeljana do slovenske meje. Tu pa je nastala težava, kako opremo uvoziti v državo. Marš namreč leta 1992 še zmeraj ni bil pravna oseba, zato je bilo treba poiskati rešitev. Vodstvo Marša je takrat doseglo dogovor z univerzo, da ta nastopi kot uvoznik. Samo to. V svoji tožbi pa želi ta pozneje to izkoristiti kot dokaz o lastništvu nad temi sredstvi.

Takratna odločitev sodišča je torej preprečila zastoj v delovanju radia, a vse do danes je nad njim in njegovimi ustvarjalci visela grožnja izražena v tožbi s strani univerze in pričakovanje izreka končne sodbe o njeni zahtevi po izbrisu zavoda iz sodnega registra. Sodni mlini so mleli naprej. Vse do danes. Rezultat pa je sklep, naveden na začetku tega zapisa.

Na tej točki bo najbolje, da te zgodbe v tem trenutku ne nadaljujem, kajti o vsej zadevi bo zadnjo besedo izreklo tisto sodišče, na katerega ne bo več možna nikakršna pritožba. Z nobene strani.

Marš nikoli ni bil projekt univerze, ampak civilne družbe
Želel pa bi navesti nekaj tistih razlogov in dejstev, zaradi katerih si ustvarjalci radia Marš prizadevamo za ohranitev obstoječega zavoda. Poudariti je potrebno, da Marš že od vsega začetka ni bil projekt Univeze v Mariboru, niti Študentske organizacije. Je produkt prizadevanj skupine razmišljujočih mladih ljudi, nezadovoljnih z obstoječo medijsko podobo, ki jim ni omogočala predstavitve idej, misli in pogledov na obstoječo družbeno stvarnost. Civilne družbe torej. Vso zgoraj opisano dogajanje v zvezi s tožbo in razlogi zanjo izhaja, vsaj po mojem mnenju, iz nerazumevanja ideje o neodvisnih medijih pri univerzitetnih in študentskih oblasteh ter iz njihovih hotenj po popolnem nadzoru nad delom medija. Če bi eni radi imeli medij kot trobilo za razpečevanje informacij o lastnih »uspehih«, pa bi drugi v svoji profitni naravnanosti proizvedli le še en komercialni program. Takšne so žal moje izkušnje, ki izhajajo iz večletnega spremljanja obeh inštitucij in ravnanja njihovih vodstev.

Marš pa tega noče in ne želi. Kljub nenehnim (finančnim) težavam mu je uspelo ohranjati program, ki so ga so tudi mnoge evropske organizacije (Westminster Found for Democracy iz Londona, Evropska unija in program Phare, nizozemski Small Embassy Program) spoznale za kvaliteten prispevek k utrjevanju demokracije, vzpodbujanju strpnosti do drugačnih in k promociji načel odprte družbe nasploh. Še posebej moram izpostaviti podporo Zavoda za odprto družbo Slovenija, ki je v vseh teh trdih letih, ko ni bilo mogoče računati na podporo Študentske organizacije in še manj univerze, omogočal ohranitev neodvisnega medija. Tiste organizacije torej, katere sredstva želi univerza uporabiti kot argument za ukinitev radia (!?). Po zaslugi teh in nekaterih domačih organizacij (Mestna občina Maribor, Urad za mladino) je bilo v vseh teh letih mladim ljudem omogočeno izražanje mnenj brez cenzure ustanovitelja.

Kaj bi dosegla univerza z ukinitvijo Marša
Skozi delo na radiu se je usposobila prenekatera generacija radijcev, ki so omogočili in omogočajo delovanje komercialnih radijskih postaj. V Mariboru ni medija, kjer ne bi zasledili kakšnega bivšega sodelavca radia Marš … In še bi lahko naštevali dejstva, ki govorijo o pomenu tega medija in njegovi pozitivni vlogi za razvoj medijske kulture in pluralizacijo medijev, ki tudi danes predstavlja možnost izbire v svojem okolju. Med večimi, skoraj povsem enakimi, je Marš povsem drugačen. In takšen radio želi po 11. letih delovanja Univeza v Mariboru, ki bi morala kot prva podpirati njegovo delovanje in v njem videti kvalitetno (duhovno) obogatitev univerzitetnega mesta, uničiti. Z vztrajanjem na tožbi in v primeru uspeha se bo namreč zgodilo prav to. Zavod bo ukinjen, oprema (večinoma precej dotrajana) bo prodana v likvidacijskem postopku, poplačali se bodo upniki, frekvenca pa bo vrnjena Upravi RS za telekomunikacije (Prenos ni mogoč in je zanjo potrebno kandidirati na javnem razpisu. Prvo radijsko dovoljenje iz leta 1989 je bilo v lasti RTV Slovenija. Leta 1999 je poteklo in ker ga lastnik ni želel obnoviti, prenos pa ni bil mogoč, je zavod Marš v letu 2000 kandidiral na javnem razpisu in pridobil radijsko dovoljenje.) in čisto mogoče pozneje izdana kakšni komercialni radijski postaji. Univerza bo torej dobila le nekaj drobiža iz likvidacijske mase. Je to njen namen? Zgolj uničiti delujoč medij samo zato, ker ni njena last? Se rektor in ostali iz njenega vodstva sploh zavedajo, kaj počnejo in kakšno škodo bodo povzročili s svojim vztrajanjem na tožbi? Če se zavedajo, potem se Univerza v Mariboru nahaja pred moralnim krahom!

izpis

 S O R O D N E   T E M E

sovražni govor in medijski diskurz

Medijska preža
Renata Šribar
Ženski vstop: Vstajništvo in spol v medijih
Melita Zajc
Ne le nevarnosti, glejmo raje prednosti novih prostorov javne komunikacije
Jernej Rovšek
Najbolje, da je odziv takojšen in tam, kjer je bila sovražnost izrečena
Lija Mihelič
Z dvotirno obravnavo nad sovražni govor na spletu
Kaja Jakopič
Profesionalni razpihovalci sovražnega govora na spletu
Renata Šribar
Premalo in preveč spola
Ekskrementi
Renata Šribar
»Diskretne« medijske diskriminacije in prisilni androcentrizmi
Iztok Šori, Veronika Bajt
Novi digitalni mediji, seksualnost in migracije
Ekskrementi
Janez Polajnar
Corruptio optimi pessima ali kako je končalo prvo slovensko gledališče
Lija Mihelič, Miha Glavač
Prijavitelji dojemajo govor kot kazniv v zelo širokem obsegu
Sonja Merljak Zdovc
Spletni komentarji: kako pregnati sovražni govor?
Jernej Rovšek
Splet ne more biti izjema
Danijela Tamše
Bosanski delavec ni več prikazan kot tat služb, je pa zreduciran na nemočno žrtev
Tanja Petrović
Tako evropsko
Roman Kuhar
S sovražnim govorom je križ
Veronika Bajt
Onkraj metodološkega rasizma in privilegija koncepta belskosti
Renata Šribar
Regresija javnega diskurza o spolih, spolni usmerjenosti, starševstvu in družini
Renata Šribar
Portretiranje »levih« političark in potentnost desne politike
Ekskrementi
Eva Vrtačič
(Kulturni) Boj na računalnik
Marko Zajc
Zakaj sodobna homofobija spominja na nekdanji antisemitizem?
Viktor Ivančić
Prodor v odlagališče demonov
Ekskrementi
Mitja Velikonja
»TU JE SLO!« »JEBI GA I MI SMO TU« – (Anti)balkanski grafiti in street art slovenske urbane krajine
[1]
Tomaž Pušnik
Konstrukcija Balkana skozi vic v Sloveniji
Jernej Rovšek
Ali je sovražni govor sploh mogoče omejiti?
Sonja Merljak Zdovc
Samoregulacija spletnih medijev: kodeks, moderiranje in celostna registracija uporabnikov
Vesna Kobal
Čakajoč na »pravega«: reprezentacija samskih žensk v reviji Cosmopolitan
Suzana Oreški
Reprezentacije norosti: Privabljanje gledalcev z omalovaževanjem podobe ljudi, potisnjenih na rob
Suzana Oreški
Diskurzi družbenih avtoritet o duševnem zdravju – ovira vključujočim družbenim praksam
Špela Mihevc
So situacije z mediji, ki bi jih želeli spremeniti
Ekskrementi
Marko Zajc
»Tista neverjetna glupost«
Sonja Merljak Zdovc
Mednarodna nagrada za pogum v novinarstvu Claudii Julieti Duque in Vicky Ntetema
Ekskrementi
Andreja Trdina
Spet doma: zamolčevanje razrednih razlik v konstrukciji slovenske običajnosti
Andrej Motl
Sovražni govor v slovenskih medijih na spletu
Renata Šribar
Globalni monitoring medijev: komaj vsaka peta intervjuvana ekspertna oseba ženskega spola
Andrej Motl
Rasizem na internetu
Gorazd Kovačič
Otroške sanje vrhunskih športnikov in slovenska nacija
Brankica Petković
Slovenija: Boljša medijska zastopanost legitimna težnja 200.000 ljudi
Claire Frachon
Francija: Boljša medijska zastopanost legitimna težnja milijonov ljudi
Ekskrementi
Lana Zdravković
Ljudje niso edine živali, ki se smejijo!
Marko Zajc
»Zamorcev ne bomo umivali«
Suzana Oreški
Hendikep kot parodija – Primer razvedrilne oddaje As ti tud not padu?
Renata Šribar
Spol kot spotika Mladine
Roman Kuhar
V imenu družine potvarjajo podatke
Andraž Teršek
Pasti in spodrsljaji svobode izražanja[1]
Saša Banjanac Lubej
Odgovornost novinarjev v vojni v nekdanji Jugoslaviji – Lustracija, sojenje ali pozaba
Ekskrementi
Viktor Ivančić
Hrvaška in Slovenija: Nacionalistična jugonostalgija
Gojko Bervar
Islam in mediji
Gojko Bervar
Muslimanska skupnost ne obstaja, obstajajo muslimanske skupnosti
Nina A. Vobič
Razprava o gradnji džamije in konstrukti o slovenski kulturni podobi
Vesna Vravnik
Lezbična seksualnost prikazana s fotografijami, gejevska zakrita v karikaturah
Marko Zajc, Janez Polajnar
»Za mastne dohodke lastne«
Ekskrementi
Gorazd Kovačič
Slovenski mediji o Kosovu – skozi prizmo velikih sil
Enisa Brizani
Zakaj RKC na spletni strani ne uprablja izraza Rom, temveč Cigan?
Taja Kramberger
Afera Dreyfus in tiskani mediji
Tanja Petrović
Spomin, izkušnja in raba jezika: primer Jugoslovanske ljudske armade
Robert Bobnič
Nezdrava mitologija tv-oddaje Na zdravje!
Aldo Milohnić, Eva Metlikovič
Hvala za trud, toda ostanimo raje pri dejstvih
Ekskrementi
Nena Močnik
Mitološke koncepcije v zahodni Evropi živečih Turkov
Nina A. Vobič
Nelagodje, ko bo »komunistični drugi« postal središče sveta
Lana Zdravković
O pravici, ki jo hočemo uveljaviti
Ana Podvršič
Romi v Grosuplju: Romano Čačipe – Namišljene podobe
Tina Cigler
Romi v Novem mestu: Spregledani pozitivni premiki
Ekskrementi
Renata Šribar
Vloga medijev pri (ne)enakih možnostih žensk za politično participacijo v Sloveniji
Nina Djordjević
Medijske reprezentacije kosovske krize v letu 1999
Jurij Popov
O prostituciji in trgovini z ljudmi površno in senzacionalistično
Julija Sardelić, Miro Samardžija, Ksenija H. Vidmar
Medijski spektakel o družini Strojan
Lev Centrih
»Cigo iz Ambrusa«, dojenčkov smeh, vrtnice iz srčka in »jedi govna«
Eva Batista, Tea Golob
Medijska podoba centra za tujce – Utiranje poti za kulturni rasizem
Andrea Kosenjak
Podoba Balkancev v slovenskih medijih – Umazani, brezzobi, zli
Roman Kuhar
Kako je začela izhajati »revija, kjer je vse prav«?
Ekskrementi
Renata Šribar
Predvolilni primer medijske spolne diskriminacije
Nataša Čebular
Politizacija v medijih: primer džamije
Emina Zejnić
Lokalne volitve – Medijsko sprenevedanje
Brankica Petković
Romi v medijih – priložnost za ozaveščanje o diskriminaciji
Ekskrementi
Ksenija H. Vidmar
Multikulturna Evropa?
Bashy Quraishy
Danska, kako pogrešam tvojo humanost
Anne Knudsen
Danska: Karikature v luči priseljenske politike
Nika Susman
Francija: dvojna merila boja proti cenzuri
Sonja Merljak
O samocenzuri, cenzuri in ustrahovanju
Admir Baltić
Kaplja čez rob
Gojko Bervar
Evropske mule, karikatura in kodeks
Neva Nahtigal
Ni samo regulacija
Ekskrementi
Aldo Milohnić, Eva Metlikovič
Narisani izbrisani
Tonči Kuzmanić
Razkosanje žensk ali l'homme n'existe pas
Lilijana Burcar
»Razočarane feministke, razočarane ženske, razočarani moški«
Kaja Jakopič
Boj proti sovraštvu na medmrežju ali boj z mlini na veter
Alenka Bezjak
Medijske reprezentacije Afrike
Ekskrementi
Gojko Bervar
Mediji in manjšine, Slovenija in Velika Britanija
Renata Šribar
Političarke in medijski stereotipi
Majda Hrženjak
»Materinstvo in kariera« kot oglasna priloga
Lilijana Burcar
Seks v mačo cityju
Ekskrementi
Dušan Rebolj
Mrtvi ilegalci in preplašeni ostali
Gorazd Kovačič
Srce v breznu, amnezija in rasizem
Alenka Kotnik
Mediji o Bršljinu: Učitelj domnevno nasilen, Romi zagotovo
Tanja Taštanoska
Pravica do imena, do jezika in do medija
Iztok Šori
Medijska percepcija smrti Olene Popik
Marko Savić
Globalizacija in nacionalizmi v športu1
Živa Humer, Mojca Sušnik
Politika enakih možnosti žensk in moških brez medijske pozornosti
Zlatko Skrbiš
Avstralija: Zaliv Guantanamo in politika avstralske pripadnosti1
Ciril Oberstar
Teorija bistvenih stranskih proizvodov razprave – Primer izbrisanih
Maks Kaš
Proizvodnja javnega jezika – Mi o Romih
Ignacio Ramonet
Za svobodne medije*
Ekskrementi
Brankica Petković
Medijski linč – Domnevni posiljevalec osumljen, obtožen in obsojen
Urška Mlinarič
O silhueti džamije in trpljenju Slovencev
Gorazd Kovačič
Izbrisani prikazani kot problem, ne kot oškodovanci
Lea Širok
Medijska slika odstopa italijanskega poslanca v slovenskem parlamentu
Matej Kovačič
Zmago Jelinčič na RGL
Nataša Velikonja
Spopad stališč kot medijski konstrukt
Ekskrementi
Matevž Krivic
Mediji o izbrisanih
Mojca Pajnik
Polarizacija prostitucije: biznis ali javna nemorala
Jasminka Dedić
Hrvaška: Tisk o diskriminaciji Romov
Gorazd Kovačič
Nato: »Zaustavite levico!«
Alenka Kotnik
Islam: Bav bav Alah(1)
Tonči Kuzmanić
Nato: Leninismo, blanquismo e natoismo – senza gusto!
Mojca Pajnik
Islam: Spektakularno o džamiji
Simona Zavratnik Zimic
Islam: Človekove pravice kot ljubiteljska dejavnost
Renata Šribar
Pornografija: Po protipornografskemu ukrepu medijskega inšpektorja
Mojca Pajnik
Pornografija: Ženske med spolnostjo in pornografijo
Brankica Petković
Romi: Lahko je nič ne vedeti o Romih
Lucija Bošnik
Islam v zahodnih medijih
Tanja Gerkšič
Ekskrementi
Brankica Petković
Boj med politiko vključevanja in zavračanja Romov
Roman Kuhar
Homoseksualnost brez obraza
Antipoezija v reviji Maturant&ka
Tonči Kuzmanić
Cannibalismo con gusto ali nacionalna pojedina à la Jelinčič (kulinarična analiza)
Roman Kuhar
Moč besed Borisa Ježa
Špela Šebenik
Protiglobalizacijsko gibanje – medijski konstrukt
Dušan Rebolj
Pritožbe zoper diskriminacijsko poročanje
Peter Stankovič
Nacionalistična prisvojitev nogometnega preporoda v Sloveniji
Roman Kuhar
Pedri, čefurji, pa še rdeče oblečeni
Lea Širok
Italijani in italijanska manjšina v slovenskih medijih
Simona Zavratnik Zimic
(Nove) etnične manjšine v Sloveniji?
Georgios N. Papadakis
Grčija
Mediji brez manjšin
Maria Yaneva
Bolgarija
Romi osovraženi tudi ko so bogati
Gordana Vilović
Hrvaška
Manjšine in novinarska etika
Tanja Gerkšič
Ekskrementi
Lucija Bošnik
Svetovni mediji o 11. septembru in vojni v Afganistanu
Gorazd Kovačič
Za Nato z vsemi sredstvi
Marta Gregorčič
Poročanje Dela o nenasilju v Münchnu
Borut Osonkar
Spontana ideologija novinarstva
Denis Mancevič, Marjana Grčman, Živa Pogačnik
Vojna medijskega spektakla
Lucija Bošnik
Novinarji proti Miloševiću
Polona Movrin
Domneva nedolžnosti v medijih
Alenka Kotnik
Romi v medijih še vedno le kot problem
Majda Hrženjak
Konzervativnost kljub navidezni sodobnosti
Vesna Leskošek
Legalizacija ali dekriminalizacija prostitucije
Matej Kos
Drugačna vizija Pohorja ne dobi medijske pozornosti
Tanja Gerkšič
Ekskrementi
Gorazd Kovačič
Razcvet natoskepticizma v vodilnih medijih
Alenka Kotnik
"Skrajneži" v slovenskih medijih
Roman Kuhar
Geji in lezbijke vam želijo lep dan
Gašper Malej
Legitimiziranje antikulturnega diskurza dr. Ruglja
Nevenka Dobljekar
Položaj žensk v medijih
Sabina Mihelj
Podobe žensk v medijih
Roman Kuhar
Misice kot piščančje horde?
Alenka Kotnik
Otroci in mladostniki v medijih
Igor Ž. Žagar
Kolumnisti sami izbirajo teme
Tanja Keršmanc
Vsaka zavrnitev objave še ni cenzura
Saša Bojc
Slovenski negativni junak Slobodan Milošević
Matthew A. Killmeier
Mobiliziranje ameriške javnosti
Karina Cunder
Vzpon ekološkega novinarstva
Tanja Gerkšič
Ekskrementi
Alenka Kotnik
V slogu očitne agitacije
Mojca Sušnik
»Že tako je malo pravih Slovencev!«
Simon Delakorda
Gola telesa in prazne epruvete
Srečo Dragoš
Umetna oploditev v katoliških medijih
Majda Hrženjak
Legitimiziranje neenakosti
Saša Banjanac Lubej
Sabina Obolnar, Slovenka
Peter Jančič
Zlorabljen medijski interes
Tanja Gerkšič
Ekskrementi
Roman Kuhar
Tabloidna metaforika v črni kroniki Dela – Drugič
Barbara Vodopivec
Tajnice, čistilke, gospodinje…
Dejan Pušenjak
Katarza slovenskih medijev
Alenka Kotnik
Sovražna retorika medijev
Roman Kuhar
V obljubljeni deželi ksenofobije
Bojan Veselinovič
Radijski spot pripravilo uredništvo
Tanja Gerkšič
Ekskrementi
Nikolai Jeffs
Podoba Afrike v slovenskih medijih
Suzana Tratnik
Tabloidna metaforika v črni kroniki Dela
Marjan Ogrinc
Mediji ignorirajo rock
Ekskrementi
Edo Pajk
Ekskrementi
Sebastian Reinfeldt
Mi proti njim
Barbara Kelbl
Rome spet kriminalizirajo
Gregor Belušič
O beguncih površno in brezčutno
Miha Ceglar
Kdo je vandal?
Vine Bešter
Na strani gledalcev
Tonči Kuzmanić
To je mentalni rasizem!
Edo Pajk
Ekskrementi
»Čefurska golazen…«
Edo Pajk
Ekskrementi
Edo Pajk
Ekskrementi
Tonči Kuzmanić
Slovenska košarka ali košarka v Sloveniji
Tonči Kuzmanić
Strah in sovražnost v primeru »Veso«
Boris Čibej
Krivi so uredniki
Tonči Kuzmanić
»Hitler je dobro reševal problem brezposelnosti.«
Edo Pajk
Medijski stereotipi
Retorika begunske politike v Sloveniji
Edicija MediaWatch
Tanja Petrović
Dolga pot domov
Brankica Petković, Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić, Iztok Jurančič, Marko Prpič, Roman Kuhar
Mediji za državljane
Roman Kuhar
Medijske podobe homoseksualnosti
Majda Hrženjak, Ksenija H. Vidmar, Zalka Drglin, Valerija Vendramin, Jerca Legan
Njena (re)kreacija
Marjeta Doupona Horvat, Jef Verschueren, Igor Ž. Žagar
Pragmatika legitimizacije - ponatis
Karmen Erjavec, Sandra Bašić-Hrvatin, Barbara Kelbl
Mi o Romih
Tonči Kuzmanić
Bitja s pol strešice
Marjeta Doupona Horvat, Jef Verschueren, Igor Ž. Žagar
Pragmatika legitimizacije
Spremljanje nestrpnosti
2004
Poročilo skupine za spremljanje nestrpnosti
2003
Poročilo skupine za spremljanje nestrpnosti
Gorazd Kovačič
2002
Poročilo skupine za spremljanje nestrpnosti
2001
Poročilo skupine za spremljanje nestrpnosti
Novinarski večeri
05.03.2003
Bashy Quraishy, Christian Moe, Uroš Slak, Ahmed Pašić
O džamijah v Sloveniji
16.10.2001
Melika Salihbeg Bosnawi
Živeti in razumeti islam
13.09.2001
Sanja Sarnavka, Tatjana Božić, Roman Kuhar
Ženske in mediji
27.03.2000
Andreas Unterberger, Ignac Golob
Naš sosed Haider
28.02.2000
Predrag Lucić, Tonči Kuzmanić, Petar Luković
Jezik gneva in sovraštva
22.05.1999
Orhan Galjus, Jožek Horvat, Marjan Dora
Če se rodiš cigan
Omizja
12.10.2006
Brankica Petković, Marko Prpič, Rajko Gerič, Darja Zgonc, Jože Vogrinc, Tomaž Perovič, Roman Kuhar, Jani Sever, Ahmed Pašić, Mitja Blažič, Ksenija H. Vidmar, Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić, Iztok Jurančič, Lou Lichtenberg, Granville Williams, Božo Zorko, Branko Grims, Rina Klinar
Mediji za državljane
24.04.2006
Judit Takacs, Miha Lobnik, Brane Mozetič
Pluralizacija medijev ali kje je prostor za gejevske in lezbične medije?
21.03.2006
Admir Baltić, Ahmed Pašić, Beatriz Bedrija Tomšič Čerkez, Ilinka Todorovski, Ervin Hladnik Milharčič
Omizje o islamu in muslimanih v medijih
18.09.2003
Suzana Tratnik, Tatjana Pirc, Katarina Stojanović, Jani Sever, Gorazd Suhadolnik, Miha Lobnik, Marko Milosavljević, Roman Kuhar
Mediji in homoseksualnost
radio in televizija
Medijska preža
Renata Šribar
Ženski vstop: Vstajništvo in spol v medijih
Gojko Bervar
Dnevnik svetnika RTV Slovenija
Biljana Žikić
S skuterji do televizije:TV Pink Si – TV3 Pink – TV3 Medias
Zoran Medved
Spregledano zavezništvo z državljani
Pia Majbritt Jansen
Danska javna radiotelevizija – primerjalna zgodba o uspehu
Gojko Bervar
Dnevnik svetnika RTV Slovenija
Marko Milosavljević
Giganti in palčki slovenskih medijev (če krematorijev raje ne omenjamo)
Gorazd Kovačič
Medijska vaja hujskanja proti javnemu sektorju in socialni državi
Goran Ivanović
Hrvaška televizija in očitki korupcije
Gojko Bervar
Dnevnik svetnika RTV Slovenija
Brankica Petković
Kar ni romantika
Admir Baltić
Pa tako lepo govorite naš jezik …
Saša Banjanac Lubej
TV Slovenija: pozitivne programske spremembe, a še veliko prostora za izboljšave
Zoran Medved
Prihodnost ali pogreb javne RTV?
Gojko Bervar
Dnevnik svetnika RTV Slovenija
Brankica Petković
Odpiranje RTV Slovenija za nove narodne skupnosti?
Jasna Babić
Spet se rola – Vrnitev »urbanih« glasbenih oddaj na TV Slovenija
Matjaž Ambrožič
Kdo pa je pri vas kreativni?
Dejan Jontes
Lepo je biti preprost: stereotipne reprezentacije razreda v situacijskih komedijah
Suzana Oreški
Reprezentacije norosti: Privabljanje gledalcev z omalovaževanjem podobe ljudi, potisnjenih na rob
Goran Ivanović
»Krezubi trozubac« danes: kje so pristale tri nekdanje mladinske radijske postaje iz Ljubljane, Zagreba in Beograda?
Andraž Poeschl
O Sloveniji na svetovnem prvenstvu
Zvezdan Martič
Vizija TV Slovenija: Strogi profesionalni standardi, več urbanih vsebin, večja vključenost gledalcev ...
Zoran Medved
Stavka na RTV Slovenija: Ostajajo problemi, zaradi katerih še nihče ni stavkal
Boštjan Nedoh
Kako stavkati brez materialnih posledic?
Jovana Mihajlović Trbovc
»Jugosfera« pod televizijo Pink: od pozabe problematične preteklosti do povezovanja v potrošništvu in zabavi
Jasna Babić
Osnutek zakona o medijih: Bluz slovenskih glasbenikov
Gojko Bervar
Dnevnik svetnika RTV Slovenija
Andreja Trdina
Spet doma: zamolčevanje razrednih razlik v konstrukciji slovenske običajnosti
Eva Vrtačič
Telo kot stroj, dr. House kot genialni mehanik
Gojko Bervar
Dnevnik svetnika RTV Slovenija
Eva Vrtačič
Zakaj se sploh igramo, če že vse vemo?
Claire Frachon
Francija: Boljša medijska zastopanost legitimna težnja milijonov ljudi
Eva Vrtačič
Ideologija v kuharskih oddajah
Eva Vrtačič
Razkrinkane izbire
Boris Čibej
Združene države Amerike: Lisičje novinarstvo
Iztok Jurančič
Kanarčki v rudniku demokracije
Zoran Medved
Novi zakon o RTV Slovenija: Potrebujemo popolnoma nov koncept
Dušan Rebolj
Ali je prav, da novinarji volijo?
Nika Susman
Francija: Usoda javne televizije odvisna od dobičkov komercialne tekmice
Eva Vrtačič
Svoboda je suženjstvo
Marko Milosavljević
Razdruženi propadajo
Sandra Bašić-Hrvatin
Kakšen javni medij potrebujejo državljanke in državljani Slovenije?
Brankica Petković
Glas poslušalcev in gledalcev
Miro Samardžija, Julija Sardelić
Preveč se ukvarjamo z visoko formalno politiko, dela na terenu je vedno manj
Julija Somrak, Aleš Zobec
Selekcija informativnih vsebin na televizijah
Robert Bobnič
Nezdrava mitologija tv-oddaje Na zdravje!
Roman Kuhar
»Voditelj oddaje pa ni Rom«
Enisa Brizani
Amare Droma, Amare Drumija, Mengere Droma, Naše poti
Zvezdan Martič
Medijske hiše srečajo nove medije
Sandra Bašić-Hrvatin
Politika razvoja radia in televizije v Sloveniji – Tiranija status quo
Tanja Kerševan-Smokvina
Strategija razvoja radijskih in televizijskih programov – bolje pozno kot nikoli?
Miha Krišelj
Digitalizacija in novi frekvenčni spekter – izziva za razvoj radijskih in televizijskih programov
Majda Juvan
Zakaj je v frizerskem salonu frizer in kaj ima s tem pokojni RGL?
Irena Vide
Lokalna novica je kraljica
Gojko Bervar
Radijsko tekmovanje Prix Europa 2007
Nagrada novinarju Gašperju Lubeju
Snežana Trpevska
Makedonija: Največje televizijske postaje v službi političnih obračunov
Milka Tadić Mijović
Črna gora: Mediji brez distance do vladajočih krogov
Kaja Jakopič
Bum časopisnih spletnih televizij
Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić
Spletne televizije izziv za medijske regulatorje
Marta Gregorčič
O diktaturi medijev in kontrarevolucionarnih učinkih
Anita Mikulič
Zakaj bi bili otroci žrtve medijev?
Marko Jenšterle
Venezuela: Napoved odvzema frekvence nastarejši zasebni televiziji
Brankica Petković
NMS – Naš mali svet
Kaja Jakopič
Big Brother: proizvodnja resničnosti
Igor Vobič
Je RTS Janeza Ujčiča res medij, najbolj v »javnem interesu«?
Lana Zdravković
Študentski radijski postaji – neprilagojeni in potrebni
Brankica Petković
Zakaj ni odzivov na procese zatona RŠ in Marš?
Zoran Medved
Zakaj je zahteva po uravnoteženosti javne televizije neutemeljena?
Marko Milosavljević
Vrnitev TV 3 – Največ koristi bo še vedno imel Holivud
Boris Vezjak
Poskusi ideologizacije in politično motiviran novinarski suspenz
Špela Stare
Zgovoren obseg kadrovskih menjav na RTV Slovenija
Gojko Bervar
Varuh poslušalcev in gledalcev RTV Slovenija
Boris Bergant
Avstrija: Vihar na javni radioteleviziji
Suzana Žilič-Fišer
Javnega interesa ne zagotavlja le RTV Slovenija
Brankica Petković
Kadrovski vrtiljak
Boris Vezjak
Dedemokratizacija Slovenije pod krinko demokratizacije RTV Slovenija
Tanja Taštanoska
Mlačna drža novinarjev RTVS
Boris Vezjak
Resnica sklicevanja na dr. Hoffmann-Riema
Marta Gregorčič
Javni prostor: Negujmo ga tam, kjer je in odpirajmo tam, kjer se je zaprl
Neva Nahtigal
Kdaj oddaje za Rome na RTV Slovenija?
Neva Nahtigal
Romi o medijskih vsebinah za Rome
Zoran Medved
Komentar - napačno pojmovanje ali ideološki konstrukt?
Kaja Jakopič
Realna televizija kot laboratorijski eksperiment
Sandra Bašić-Hrvatin, Brankica Petković
Javna radiotelevizija za vse!
Brankica Petković, Helmut Peissl
Monopoli premaknejo medije v desno
Maruša Krese
Najboljše, kar lahko da radio
Brankica Petković
Dodatna politizacija in državni nadzor nad RTV Slovenija
Gojko Bervar
Kdaj omdusman na javni radioteleviziji?
Brankica Petković
Nova vlada – nova medijska politika
Gašper Lubej
TV Slovenija praviloma »pokrije« več dogodkov kot POP TV
Marko Milosavljević
Predvolilna soočenja na RTV Slovenija – Bi lahko bila ožja, a bolj relevantna?
Tonči Kuzmanić
Televiziranje kot ničenje sveta
Bojan Golčar
»Mrtvorojeni otrok« države s prevelikim številom rtv-organizacij?
Boštjan Nedoh
Italija: Televizije trdno v Berlusconijevih vajetih
Gojko Bervar
Kdaj varuh poklicne etike na slovenski javni radioteleviziji?
Renata Šribar
Toliko o samoregulaciji pornografije
Bojan Golčar
Bo v etru še kaj programov posebnega pomena?
Andrej Stopar
Kako bo poslej EU odmevala v programih Radia Slovenija?
Gorazd Kovačič
Izbrisani prikazani kot problem, ne kot oškodovanci
Matej Kovačič
Zmago Jelinčič na RGL
Nataša Velikonja
Spopad stališč kot medijski konstrukt
Tomaž Zaniuk
Klic po celostni sanaciji Radia Študent
Saša Banjanac Lubej
Lokalne radijske postaje: Vse novice in oglasi iz istega računalnika
Anita Mikulič
Otroci in televizija
Melita Zajc
Mediji in avdiovizualna politika v strateških dokumentih ministrstva za kulturo
Suzana Žilič-Fišer
Velika Britanija: Državno financiranje in naročnina slabi neodvisnost in svobodo televizije
Rok Kajzer
Klevetanje in praksa Novinarskega častnega razsodišča
Sandra Bašić-Hrvatin
Zakon o RTVS za 20. ali 21. stoletje?
Marko Milosavljević
Nuja transparentnosti na RTV Slovenija
Tonči Kuzmanić
Potrošniška ali kapitalska suverenost
Saša Bojc
ZDA: Lokalne televizije – na poti k nepomembnosti
Ksenija Horvat
John Simpson: Poročila z nikogaršnje zemlje – Poročanje o svetu (1)
Suzana Žilič-Fišer
Velika Britanija: Channel 4 kot model javne komercialne televizije
Karol Jakubowicz
Zavrnite predloge o politični delitvi javne radiotelevizije!
Petra Šubic
Novi lastniki medijev: zakaj je Laško kupil delež v Delu?
Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić
Medijska koncentracija v Sloveniji
Neva Nahtigal
Pravila brez nadzora
Neva Nahtigal
Sistemi medijske odgovornosti v Sloveniji
Saša Banjanac Lubej
Novinarji so za direktorje kakor delavci v tovarni
Gal Kirn, Ana Jereb
Nato: Vidni in nevidni pritiski
Mojca Pajnik
Islam: Spektakularno o džamiji
Simona Zavratnik Zimic
Islam: Človekove pravice kot ljubiteljska dejavnost
Renata Šribar
Pornografija: Po protipornografskemu ukrepu medijskega inšpektorja
Mojca Pajnik
Pornografija: Ženske med spolnostjo in pornografijo
Brankica Petković
Romi: Lahko je nič ne vedeti o Romih
Poul Erik Nielsen
Danska državna televizijska služba na prodaj
Petra Oseli
Nove socialne dimenzije televizije
Dušan Rebolj
Prihodki radiotelevizij naraščajo
Rajko Gerič
Postali smo javni uslužbenci
Tatjana Pirc
Bodimo uslužbenci javnosti
Tomaž Gerden
Celina z imenom Slovenija
Marta Palics
Vojvodina
Izgubljen ugled manjšinskih medijev
Ksenija Horvat
Josri Fouda
Nikoli se ne bom vključil v propagandno vojno
Marko Prpič
Zgodovina radiotelevizije v Veliki Britaniji
Bojan Golčar
Radio Marš - konec ali začetek?
Simona Zatler, Sandra Bašić-Hrvatin
Programski deleži po novi medijski zakonodaji
Suzana Žilič-Fišer
Neprivlačnost slovenskega televizijskega trga
Rajko Gerič
Najlažje se je odreči programu
Katja Škoberne
Javna televizija in profilirane oddaje
Marjan Moškon
Žagajo mar avtorji vejo, na kateri sedijo?
Alenka Kotnik
Otroci in mladostniki v medijih
Petra Oseli
Ima tretji radijski sektor v Sloveniji prihodnost?
Goran Ivanović
Vpliv ameriškega skupnostnega radia
Boris Bergant
Izrazito politični zakon
Rina Klinar, Irma Benko
Več vprašanj kot odgovorov
Petra Oseli
Je TV 3 res »nezaželena« televizija?
Lucija Bošnik
Ameriški mediji – tempirana bomba?
Ksenija Horvat
Ko tudi dva novinarska vira nista dovolj
Bojan Golčar
V reševanje Marša se je vključila občina
Barbara Vodopivec
Tajnice, čistilke, gospodinje…
Rina Klinar
Naj lokalni radio ugasne?
Marjan Moškon
Zatreti lokalne programe je lahko
Dejan Jelovac
To bo konec Radia Študent
Suzana Žilič-Fišer
Prihodnost televizije
Ksenija H. Vidmar
Televizijska konstrukcija 20. stoletja
Petra Oseli
Prodajajo šampon v informativnih oddajah
Tanja Kerševan-Smokvina
Oglasi na televizijah po pravilih
Branko Čakarmiš
Samoregulativni korak slovenskih televizij
Cene Grčar
Beseda velja
Kaja Jakopič, Saša Banjanac Lubej
V etru Nove Evrope
Jan Moláček, Petr Kopecky
Svet in generalni direktor – generatorja krize
Rajko Gerič
Civilna družba rada glasuje tajno
Danail Danov
Upor na nacionalnem radiu
Damir Matković
HRT ostaja gospodar medijskega prostora
Peter Bajomi-Lazar
Državna televizija na kolenih
Tadej Labernik
Ukinitev sedanje Radiotelevizije BiH
Ahmed Burić
Reformo diktira mednarodna skupnost
TV3 bo preživela
RTV Slovenija
Bojan Golčar
Radio Marš naj bo!
Grega Repovž
Televizijska soočenja in podobe političnih tekmecev
Bojan Krajnc
Zakaj bi televizija bila servis lova na volilce?
Matjaž Gerl
Logika kapitala na televizijskem trgu
Marjan Ogrinc
Mediji ignorirajo rock
Bojan Golčar
Zakaj si univerza lasti Radio Marš?
Barbara Bizjak
Število obiskov razkriva edino Večer
Omejevanje je nedemokratično
Gregor Belušič
TV Duh
Beata Klimkiewicz
Medijski imperij Radio Maryja
Sandra Bašić-Hrvatin
British Journalism Review
Sandra Bašić-Hrvatin
The Baltic Media Monitor
Marjan Moškon
Priložnost za primerjanje
Mojca Širok
Medijske selitve
Boris Čibej
Prihodnost neke iluzije
Matjaž Gerl
Kakšno javno televizijo potrebujemo in kakšno si lahko privoščimo
Brankica Petković
Usoda »vaških televizij«
Goran Ivanović
Televizija na internetu
Kaja Jakopič
Neuradno o medijih
Sandra Bašić-Hrvatin
Trideset let pozneje
Goran Ivanović
Radio v vsako vas
Vera Grebenc
Radio-aktivna civilna družba
Matjaž Gerl
Veliki bratje slovenske radiodifuzije
Zoran Medved
Gledanost informativnih oddaj upada
Matjaž Gerl
Gneča v etru
Igor Brlek
Utapljanje v valu komerciale
Borut Savski
Internetovska radijska kreativnost
Marko Prpič
Več omejitev in večji pritiski
Veran Matić
Moč in smisel mreže sorodnih medijev
Pro Plus
Za POP TV so najbolj pomembni gledalci
Marjan Moškon
Kaj naredi denar
Matjaž Gerl
Med cenzuro in anarhijo
Rastko Močnik
Javne betice
Breda Luthar
Kakšen je politični učinek apolitičnega žurnalizma
Edicija MediaWatch
Brankica Petković, Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić, Iztok Jurančič, Marko Prpič, Roman Kuhar
Mediji za državljane
Sandra Bašić-Hrvatin
Državni ali javni servis
Breda Luthar
Politika teletabloidov
Novinarski večeri
15.09.2005
Mirko Galić, Sandra Bašić-Hrvatin
Javne radiotelevizije in učinki zakonodaje
11.10.2004
Wolfgang Soergel, Simona Rakuša, Edi Pucer, Igor Drakulić
Zakaj novinarska stavka?
10.05.2002
Josri Fouda
Al Džezira – arabski CNN?
23.11.2001
Gwyneth Henderson, Veran Matić, Danail Danov, Goran Gavrilov, Sandra Bašić-Hrvatin
Privatni vs. javni elektronski mediji: kdo bolje služi javnosti?
12.03.2001
Vlasta Jeseničnik, Aleksander K. Simonov
Kdo obvladuje rusko "glasnost"?
01.02.2001
Petr Kopecky, Rajko Gerič
Ne dam svoje televizije!
12.09.2000
Denis Latin, Bojan Krajnc
Televizijsko odpiranje tabujev
17.02.2000
Velibor Čović, Uroš Lipušček
Dober večer, gospod predsednik
23.09.1999
Robert Ottenhoff, Boris Bergant
Javnovizija
25.09.1997
Peter Knowles, Tomaž Perovič
Televizija hitre prehrane
Omizja
25.11.2008
Edvard Žitnik, Miha Lampreht, Miha Drozg, Ervin Hladnik Milharčič, Gorazd Kovačič, Marta Gregorčič, Jože Vogrinc
Podoba sveta v televizijskih poročilih
12.10.2006
Brankica Petković, Marko Prpič, Rajko Gerič, Darja Zgonc, Jože Vogrinc, Tomaž Perovič, Roman Kuhar, Jani Sever, Ahmed Pašić, Mitja Blažič, Ksenija H. Vidmar, Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić, Iztok Jurančič, Lou Lichtenberg, Granville Williams, Božo Zorko, Branko Grims, Rina Klinar
Mediji za državljane
12.05.2005
Karol Jakubowicz, Werner Rumphorst, Branko Grims, Sašo Gazdić, Boris Bergant, Rosvita Pesek, Tatjana Pirc
Prihodnost javne radiotelevizije v Sloveniji
19.04.2001
Janez Kocjančič, Božidar Zorko, Vlado Senica, Rajko Gerič, Matevž Krivic, Marko Milosavljević
Perspektive javne radiotelevizije v Sloveniji
novinarji in mediji na sodiščih
Medijska preža
Andreja Tratnik
»Na tisoče Madžarov pije to sranje s ponosom, celo s predanostjo«
Ana Frank
Turčija: Mediji kot žrtev zgodovinskih notranjepolitičnih bojev
Gregor Strojin
Javnost sodnih postopkov v zadevi Patria
Sandra Bašić-Hrvatin
Kronika napadov na hrvaške novinarje
Nina Zidar Klemenčič
Dva primera, množica stališč, problem nerešen
Andraž Teršek
Pasti in spodrsljaji svobode izražanja[1]
Jure Aleksič
Mozaik neke gangrene
Andreja Tratnik
Evropsko sodišče za človekove pravice o nedopustnosti političnih pritiskov na medije
Ustavno sodišče
Del odločbe Ustavnega sodišča v primeru Prijatelj proti Mladini[1]
Ciril Ribičič, Marija Krisper Kramberger
Prijatelj proti Mladini: Zastraševalni učinek obsodbe Mladine
Marko Milosavljević
Razsodba delovnega sodišča odpira možnosti za odpuščanje neposlušnih novinarjev
Barbara Verdnik
»Tožena stranka redno objavlja članke ...«
Viktor Ivančić
1996: Kako je bil obrekovan Feral Tribune
Hans-Martin Tillack
Ali uradniki EU pretepajo pse?
Gojko Bervar
V zapor zaradi klevete?
Gojko Bervar
Mediji vzbudijo strah, politiki zahtevajo višje kazni
Rok Kajzer
Klevetanje in praksa Novinarskega častnega razsodišča
Neva Nahtigal
»Obrekovalci« pred Evropskim sodiščem
Ian Mayes
Naš cilj je biti odgovoren časopis
Boris Vezjak
Primer Petek: simptom zloma medijske avtonomije
Brankica Petković
Kaj smejo početi novinarji?
Bojan Golčar
Radio Marš naj bo!
Bojan Golčar
Zakaj si univerza lasti Radio Marš?
Lidija Koman Perenič
Odškodninske tožbe naraščajo
Igor Mekina
Daleč od brezhibnosti
Tatjana Mandić
Nadzorovanje in kaznovanje novinarjev
Gabor Holmai
Državni uradniki morajo prenesti kritiko
Senad Pećanin
Skrivanje za zasebnimi tožbami
Zlatan Karabegović
Razkrivanje nepravilnosti je brez odmeva
Nadire Mater
Srečna sem, da sem obtožena
Stojan Zdolšek
Brez vrtoglavih odškodnin
Barbara Kelbl
Država proti novinarju
Edicija MediaWatch
Jernej Rovšek
Zasebno in javno v medijih
Novinarski večeri
18.12.1998
Vesna Alaburić, Stojan Zdolšek
Pod udarom zakona