N O V O S T I
O   M E D I A W A T C H
R E V I J A   M E D I J S K A   P R E Ž A
o   r e v i j i
s e z n a m
junij 2013
december 2012
junij 2012
december 2011
maj 2011
december 2010
maj 2010
december 2009
maj 2009
december 2008
maj 2008
december 2007
maj 2007
december 2006
maj 2006
november 2005
maj 2005
november 2004
marec / april 2004
oktober 2003
marec 2003
december 2002
poletje 2002
uvodnik
analize medijskega poročanja
svoboda medijskega poročanja
radiotelevizija Slovenija
mediji in pravo
dostop do informacij javnega značaja
samoregulacija v medijih
raziskovalno novinarstvo
medijski pregled
medijski trg
položaj samostojnih novinarjev
mediji in manjšine
intervju
mediji v svetu
recenzije in prikazi
seminarji in obvestila
ekskrementi
fotografija
zima 2002
poletje / jesen 2001
pomlad 2001
zima 2001
poletje-jesen 2000
pomlad 2000
jesen 1999 / zima 2000
poletje 1999
pomlad 1999
zima 1999
poletje 1998
pomlad 1998
zima 1998
u r e d n i š t v o
E D I C I J A   M E D I A W A T C H
S P R E M L J A N J E   N E S T R P N O S T I
N O V I N A R S K I   V E Č E R I
O M I Z J A
M E D I J S K O   S O D E L O V A N J E
T E M E
A V T O R J I
P O V E Z A V E

Tanja Gerkšič
Ekskrementi
Drobni medijski iztrebki
Konoplja - dekriminalizacija - zlo
Zagovorniki dekriminalizacije imajo morda plemenit cilj, ko skušajo po drugačni poti priti do zmanjšanja uporabe in zlorabe konoplje, vendar zaenkrat ne kaže, da bi bili njihovi argumenti bolj uspešni kot argumenti zagovornikov prepovedi. Celo sami pravijo, da trgovina vedno najde prosto pot. Vprašanje je le, kdo jo nadzira. Morda je tukaj na potezi etika, ki zahteva absolutno prepoved škodljivega (zla). (Kateri »lobi« bo imel koristi?, Družina, 28. 4. 2002)

Zahović in Katanec - največja Slovenca
Porekla njunih staršev (Katančevi so Hrvati, Zahovičevi pa bosanski neortodoksni muslimani) ne povedo veliko: oba se imata in tudi sta največja Slovenca, v katerih govorici ni slutiti niti primesi jezika staršev. (Zlatko went home, Delo, Sobotna priloga, 8. 6. 2002)

Državljana Slovenije z neslovenskimi koreninami
Koprski policisti so v soboto popoldne v enem od piranskih hotelov prijeli domnevna roparja z bencinske črpalke na ljubljanskem Barju. Že dan pred aretacijo te dvojice, menda sta brata, so policisti prijeli tudi njunega prevoznika. /.../ Sicer pa sta domnevna roparja, ki sta državljana Slovenije, imata pa "korenine" v eni od bivših republik skupne države, znana tudi tujim policijam. Menda naj bi ju izgnali iz kar nekaj držav. /.../ Kakor je poročal Delov kronist, je klic na pomoč prišel v četrtek s Petrolove črpalke Barje 1 ob južni obvoznici oziroma na koncu Ceste dveh cesarjev, kjer sta se ob 2:52, kot je posnela nadzorna kamera, pojavila neznanca precej neurejenega videza in zavila naravnost v prodajalno. (Z Barja odšla v Piran, Delo, 15. 4. 2002)

Gnojnica, posušeni močeradi in ščurki
Chengdu premore zdaj že vsaj pet milijonov prebivalcev ali več, še vedno je pobraten z Ljubljano, zdaj tja romajo zastopniki nove oblasti z ljubljansko županjo Viko Potočnik na čelu. /.../ Ljubljana seveda ni Chengdu, po ulicah ne teče gnojnica in v lekarnah, hvalabogu, ne prodajajo posušenih močeradov in ščurkov ali tabletk iz ženskih las, ki so menda imenitne proti gripi. Mesti nista kulturološko primerljivi, vendar je povsod po svetu temeljni genetski vzorec oblasti nezgrešljiv: oblast teži k blišču, želi si biti obsijana z žarometi, če je dovolj žarnic in elektrike, pa je - če je zelo dobre volje - pripravljena dati javno razsvetljavo tudi kaki zakotni ulici. (Podgana iz Chengduja, Delo, 2. 4. 2002)

Če bi bili Romi normalni državljani
Ja, seveda, tako imenovanega romskega vprašanja sploh ne bi bilo, če bi bili Romi povsem normalni državljani, davkoplačevalci in kreditojemalci. A očitno niso. V mnogih občinah, od Grosupljega do Kočevja, se potrudijo, da to nikoli ne bi bili, in povsem normalne socialne probleme poskušajo reševati na državni ravni na nekakšen kvazi ustavni način. (Kdo izgublja verodostojnost, Delo, 5. 6. 2002)

Jugo slovenščina
Na 14-letnika, ki sta v soboto okoli 20. ure hodila po Adamič-Lundrovem nabrežju, se je spravila četverica hrabrih. /.../ Hrabra četverica jo je potem še bolj hrabro pobrisala v noč, otroka pa sta si zapomnila, da je bil eden star približno 17 let, visok kakih 180 cm, kratko pristriženih temnih las, oblečen v belo jakno in temne hlače, govoril pa jugo slovenščino, eden od preostale trojice pa je bil visok približno 170 cm, star 17 let, kratkih svetlih in ob straneh zabritih las, oblečen v temno jakno. (Hrabra četverica, Slovenske novice, 10. 4. 2002)

Zvodnik Turek z nemškim potnim listom
Turek z nemškim potnim listom je bil že leta zaposlen v domačem nogometnem klubu Arminia, lepo hišo in drage avtomobile pa mu je omogočal denar iz podzemlja. /.../ Naključni znanec je mimogrede vprašal novinarja Andreasa Binderja, ali bi se za dosti denarja poročil z dekletom iz Litve. Binder, ki je že nekaj časa raziskoval dogajanje v svojem mestu, je takoj posumil, da gre za organizirano bando, in sprejel ponudbo. Dvanajstega novembra se je prvič sestal s Harkanom Kurtulom in izvedel podrobnosti. Poročil naj bi se z lepo Asto, ki je pripotovala v Nemčijo s turističnim vizumom, delala kot prostitutka in bila vedno v nevarnosti, da jo dobijo in pošljejo domov. Turek mu je obljubil 10.200 evrov (neobdavčenih), nobenih obveznosti in nobenega tveganja. /.../ Konec meseca so se sestali posredniki in oba kandidata za poroko in se pogovorili o podrobnostih. Zgodilo naj bi se še leta 2001, sredi decembra pa so pri Turku med rutinsko kontrolo vozil našli skrito orožje, naredili so še hišno preiskavo in našli nekaj ur in avtoradiov. /.../ Nekaj dni pred božičem je Turek pripeljal lepo Asto v novinarjevo stanovanje, da bi se »bolje spoznala«. /.../ Ko pridejo dekleta v Nemčijo, jim odvzamejo potne liste in jih pošljejo v tajne javne hiše in seks klube. Zvodniki, kakršen je Turek Harkan Kurtul, skrbijo zanje, jih osamijo in pazijo, da razen strank ne spoznajo nikogar. (Z lažno poroko v mrežo trgovcev z belim blagom, Slovenske novice, 21. 3. 2002)

Provokacija - po bistvu slaba in sprevržena
Klub študentov občine Koper je pred nekaj tedni razpisal fotografski natečaj s temo Provokacija. /.../ Zato se mi zdi zanimivo, da se nekatere očitno prenapete študentske glave niso odločile razpisati fotografskega natečaja na katerokoli pozitivno temo, morda o tem, kako se počutijo na letovanju otroci na Debelem rtiču ali kaj odslikavajo ulice obmorskih mest. Ampak provokacija! Nekaj, kar je že v svojem bistvu slabo in sprevrženo. »Izzivanje, draženje, spodbujanje koga k zanj škodljivim dejanjem in izjavam,« je zapisano o provokaciji v leksikonu! Vse to je v soboto, 6. aprila, doživelo svoj odsev v zažigu strunjanskega križa. (Kulturni terorizem, Družina, 14. 4. 2002)

Pobabljeni slovenski fantje
Če namreč sodim po medijih, potem je s slovensko vojsko res nekaj narobe. Vsak brije norce iz nje tako, kot jih nikdar ni iz tujih armad, ki so se šopirile pri nas. Zdaj je vsakdo lahko oporečnik in raje vodi starčke lulat, kot da bi bil vojak. V očeh javnosti je slovenski vojak vse bolj prismuknjeno bitje, in to razkraja še tisto malo volje in domovinske zavesti, kar je fante kljub vsemu prinesejo s seboj v kasarne. /.../ Tako sta v moji četi Šiptar Rama in Rom Lajos šepala, Makedonec Trajče pa z mrakom kot vešča v luč butal ob drevesa: imel je kurjo slepoto. /.../ Hercegovec Ivan je imel dve levi nogi in je hodil desno bočno. /.../ Kadar v družbi nanese beseda na vojaščino, se »starim« borcem raztegnejo usta. /.../ Pri takšnih pogovorih obmolknejo tisti, ki niso bili pri vojakih, predvsem pa ženske. In ravno pri tem me je obšlo spoznanje, zakaj je naborniška vojska potrebna. Zato, ker je to edini čas, ko fantom ne komandirajo babnice. To še posebno velja za Slovence in še zlasti danes. Najprej jim ukazuje mama, potem »šica« v vrtcu, pa učiteljica, potem žena (zakonska ali ne), v službi šefinja, v bolnišnici zdravnica, na sodišču pa sodnica ... Celo duhovnikom v tipično moški katoliški strukturi ni dosti bolje. /.../ Jasno, ko jih obvladuje kup tercialk. In zdaj bomo fantom vzeli še vojaški predah. In jih čisto pobabili. To je zločin! Temu se je treba upreti. (Armada odrešitve, Mag, 22. 5. 2002)

>Osebki sumljivih hormonskih usmeritev

Lopovske babure in agresivne ženščine
Nežnejši spol ni vselej tako občutljiv, kot si utegnejo misliti moški. Krepak in možat zaščitnik je marsikdaj zadnja stvar, ki jo kaka ženščina potrebuje, saj zna zase prav dobro poskrbeti. Nesramna babura, ki je v Celestinovi ulici v Celju naskočila enainsedemdesetletno starko N. K., je sicer imela težje delo, kot je pričakovala, a je z babico opravila brez pomoči. /.../ A gospa je očitno boljšega zdravja, kot je pričakovala tatica, zlasti pa se ji ni ljubilo še enkrat po nakupih, zato se je krčevito oklenila vrečke ter tulila in zmerjala lopovsko deklino. /.../ Morda še agresivnejše je bilo ženšče, ki je v Mariboru pred sodiščem v Sodni ulici napadlo petinšestdesetletnega sprehajalca I. M. iz Miklavža. (Samostojne ženske, Mag, 22. 5. 2002)

Tatinska Romunka
Domžalski policisti so v soboto na Ljubljanski cesti zgrabili tatico, romunsko državljanko. V ovadbi so zapisali, da se je 23-letna C. C. skupaj z rojakinjo potikala po Domžalah. Pri eni od stanovanjskih hiš sta Romunki zavili s ceste do vrat, in kar lep čas je C. C. pritiskala na zvonec. Nihče se ni oglasil, dekleti sta šli nazaj na cesto, predrznica pa je potem sama zavila okrog hiše na dvorišče in pri zadnjih vratih spet trkala, dokler se ni prepričala, da res ni nikogar doma. /.../ Osumljenka se je nato znašla pred preiskovalno sodnico, ki jo je po zaslišanju sicer izpustila na prostost, vendar je morala Romunka plačati 400 dolarjev varščine v tolarski protivrednosti, kar naj bi jamčilo, da bo tatica ostala v Sloveniji do sodne obravnave. (Ključ pod lončkom, Delo, 12. 4. 2002)

Napol Iranka, napol Nemka
Tisto sredo, 10. aprila letos, je švicarsko zunanje ministrstvo odpoklicalo svojega veleposlanika v Nemčiji Thomasa Borerja-Fieldinga. Vzrok so govorice o seksualnem škandalu z napol Iranko, napol Nemko, 34-letno Džamilo Rowe. /.../ Še pred enim tednom je bil svet za diplomata in njegovo ženo še urejen, potem pa je počilo. V nemški reviji Bunte je 34-letna pol Iranka in pol Nemka Džamila Rowe objavila svoja seksualna doživetja z veleposlanikom, sledili so ji drugi časopisi. /.../ Berlinska družba in nemška diplomacija ne moreta razumeti ravnanja švicarskih kolegov. Džamila nima za svoje obtožbe nobenih dokazov, je samo beseda proti besedi, in vsi so prepričani, da je hotela striptizeta s svojimi izpovedmi le pritegniti pozornost in si nabrati nekaj denarja. (Striptizeta zakuhala diplomatski škandal, Slovenske novice, 16. 4. 2002)

Biomedicinke ne marajo moških
A zdaj se je v godljo vmešala Evropa. Neka nizozemska evrobojevnica za raznorazne pravice marginalcev nam je zagrozila, da bomo označeni kot hudi ksenofobi, ker ne maramo travestitov in ker smo zavrnili zakon o biomedicinski pomoči pri zanositvi tistih žensk, ki ne marajo moških /.../ Če bi razburjeni Nizozemki ksenofobijo v primeru »sester« še lahko priznali, pa je pri »biomedicinkah« položaj obrnjen. Biomedicinke zganjajo ksenofobijo do moških, ki so v Sloveniji vse bolj marginalna skupina. (Ksenofobi, Mag, 13. 3. 2002)

Agresivne in nedostopne feministke
Nikoli nisem povsem razumel skrajno ambicioznih žensk. Docela jasne so mi bile denimo feministke, ki so bile zmeraj agresivne in nedostopne, vendar teh nikoli nisem imel za ženske. Bile so strašljivo odločne, ubogi moški pa so se morali zaradi njih pred prijatelji izgovarjati podobno kot Denis Thatcher: »Ni dvoma, da v naši družini jaz nosim hlače, vendar jih žal tudi likam ...« (Dnevi ekshibicionistov, Mag, 8. 5. 2002)

Silikonske grdobe
Rusinja Ana Kurnikova spada med najbolj zaposlene teniške igralke. /.../ Trenutno se pripravlja na tožbo proti ameriškemu Penthouseu. V junijski številki namreč objavljajo njene fotografije zgoraj brez, vendar je pravni zastopnik tenisačice že zanikal, da bi bila na slikah res ona. /.../ Že dolgo tudi pri reviji Playboy nagovarjajo prelestno Rusinjo, da za njihove bralce (in predvsem gledalce) odvrže krpice z božanskega telesca. Akcija Penthousea - sveža in naravna Ana na floridski plaži med silikonskimi grdobami - jih menda ne moti, saj gre po njihovem mnenju za nekakovostne posnetke, katerih verodostojnost ni zagotovljena. (Niso njene?, Slovenske novice, 3. 5. 2002)

Pijani in nasilni prasci
Marsikdaj se pripeti celo, da prestopnik in mož postave zamenjata vlogi, in namesto da bi se s strokovnimi prijemi važil policist, je sam žrtev spretnega in predrznega kriminalca. Gostišče Svinjak v Lescah očitno obiskujejo ljudje, ki se obnašajo imenu lokala primerno. A celo svinje so večinoma bolj olikane od pijanih in nasilnih prascev, ki gredo na živce tako gostom kot osebju lokala. Dejanje, ki mu strokovno pravijo kaljenje javnega reda in miru, običajno policiste privlači kot med muhe. (Udarci, Mag, 27. 3. 2002)

izpis

 S O R O D N E   T E M E

sovražni govor in medijski diskurz

Medijska preža
Renata Šribar
Ženski vstop: Vstajništvo in spol v medijih
Melita Zajc
Ne le nevarnosti, glejmo raje prednosti novih prostorov javne komunikacije
Jernej Rovšek
Najbolje, da je odziv takojšen in tam, kjer je bila sovražnost izrečena
Lija Mihelič
Z dvotirno obravnavo nad sovražni govor na spletu
Kaja Jakopič
Profesionalni razpihovalci sovražnega govora na spletu
Renata Šribar
Premalo in preveč spola
Ekskrementi
Renata Šribar
»Diskretne« medijske diskriminacije in prisilni androcentrizmi
Iztok Šori, Veronika Bajt
Novi digitalni mediji, seksualnost in migracije
Ekskrementi
Janez Polajnar
Corruptio optimi pessima ali kako je končalo prvo slovensko gledališče
Lija Mihelič, Miha Glavač
Prijavitelji dojemajo govor kot kazniv v zelo širokem obsegu
Sonja Merljak Zdovc
Spletni komentarji: kako pregnati sovražni govor?
Jernej Rovšek
Splet ne more biti izjema
Danijela Tamše
Bosanski delavec ni več prikazan kot tat služb, je pa zreduciran na nemočno žrtev
Tanja Petrović
Tako evropsko
Roman Kuhar
S sovražnim govorom je križ
Veronika Bajt
Onkraj metodološkega rasizma in privilegija koncepta belskosti
Renata Šribar
Regresija javnega diskurza o spolih, spolni usmerjenosti, starševstvu in družini
Renata Šribar
Portretiranje »levih« političark in potentnost desne politike
Ekskrementi
Eva Vrtačič
(Kulturni) Boj na računalnik
Marko Zajc
Zakaj sodobna homofobija spominja na nekdanji antisemitizem?
Viktor Ivančić
Prodor v odlagališče demonov
Ekskrementi
Mitja Velikonja
»TU JE SLO!« »JEBI GA I MI SMO TU« – (Anti)balkanski grafiti in street art slovenske urbane krajine
[1]
Tomaž Pušnik
Konstrukcija Balkana skozi vic v Sloveniji
Jernej Rovšek
Ali je sovražni govor sploh mogoče omejiti?
Sonja Merljak Zdovc
Samoregulacija spletnih medijev: kodeks, moderiranje in celostna registracija uporabnikov
Vesna Kobal
Čakajoč na »pravega«: reprezentacija samskih žensk v reviji Cosmopolitan
Suzana Oreški
Reprezentacije norosti: Privabljanje gledalcev z omalovaževanjem podobe ljudi, potisnjenih na rob
Suzana Oreški
Diskurzi družbenih avtoritet o duševnem zdravju – ovira vključujočim družbenim praksam
Špela Mihevc
So situacije z mediji, ki bi jih želeli spremeniti
Ekskrementi
Marko Zajc
»Tista neverjetna glupost«
Sonja Merljak Zdovc
Mednarodna nagrada za pogum v novinarstvu Claudii Julieti Duque in Vicky Ntetema
Ekskrementi
Andreja Trdina
Spet doma: zamolčevanje razrednih razlik v konstrukciji slovenske običajnosti
Andrej Motl
Sovražni govor v slovenskih medijih na spletu
Renata Šribar
Globalni monitoring medijev: komaj vsaka peta intervjuvana ekspertna oseba ženskega spola
Andrej Motl
Rasizem na internetu
Gorazd Kovačič
Otroške sanje vrhunskih športnikov in slovenska nacija
Brankica Petković
Slovenija: Boljša medijska zastopanost legitimna težnja 200.000 ljudi
Claire Frachon
Francija: Boljša medijska zastopanost legitimna težnja milijonov ljudi
Ekskrementi
Lana Zdravković
Ljudje niso edine živali, ki se smejijo!
Marko Zajc
»Zamorcev ne bomo umivali«
Suzana Oreški
Hendikep kot parodija – Primer razvedrilne oddaje As ti tud not padu?
Renata Šribar
Spol kot spotika Mladine
Roman Kuhar
V imenu družine potvarjajo podatke
Andraž Teršek
Pasti in spodrsljaji svobode izražanja[1]
Saša Banjanac Lubej
Odgovornost novinarjev v vojni v nekdanji Jugoslaviji – Lustracija, sojenje ali pozaba
Ekskrementi
Viktor Ivančić
Hrvaška in Slovenija: Nacionalistična jugonostalgija
Gojko Bervar
Islam in mediji
Gojko Bervar
Muslimanska skupnost ne obstaja, obstajajo muslimanske skupnosti
Nina A. Vobič
Razprava o gradnji džamije in konstrukti o slovenski kulturni podobi
Vesna Vravnik
Lezbična seksualnost prikazana s fotografijami, gejevska zakrita v karikaturah
Marko Zajc, Janez Polajnar
»Za mastne dohodke lastne«
Ekskrementi
Gorazd Kovačič
Slovenski mediji o Kosovu – skozi prizmo velikih sil
Enisa Brizani
Zakaj RKC na spletni strani ne uprablja izraza Rom, temveč Cigan?
Taja Kramberger
Afera Dreyfus in tiskani mediji
Tanja Petrović
Spomin, izkušnja in raba jezika: primer Jugoslovanske ljudske armade
Robert Bobnič
Nezdrava mitologija tv-oddaje Na zdravje!
Aldo Milohnić, Eva Metlikovič
Hvala za trud, toda ostanimo raje pri dejstvih
Ekskrementi
Nena Močnik
Mitološke koncepcije v zahodni Evropi živečih Turkov
Nina A. Vobič
Nelagodje, ko bo »komunistični drugi« postal središče sveta
Lana Zdravković
O pravici, ki jo hočemo uveljaviti
Ana Podvršič
Romi v Grosuplju: Romano Čačipe – Namišljene podobe
Tina Cigler
Romi v Novem mestu: Spregledani pozitivni premiki
Ekskrementi
Renata Šribar
Vloga medijev pri (ne)enakih možnostih žensk za politično participacijo v Sloveniji
Nina Djordjević
Medijske reprezentacije kosovske krize v letu 1999
Jurij Popov
O prostituciji in trgovini z ljudmi površno in senzacionalistično
Julija Sardelić, Miro Samardžija, Ksenija H. Vidmar
Medijski spektakel o družini Strojan
Lev Centrih
»Cigo iz Ambrusa«, dojenčkov smeh, vrtnice iz srčka in »jedi govna«
Eva Batista, Tea Golob
Medijska podoba centra za tujce – Utiranje poti za kulturni rasizem
Andrea Kosenjak
Podoba Balkancev v slovenskih medijih – Umazani, brezzobi, zli
Roman Kuhar
Kako je začela izhajati »revija, kjer je vse prav«?
Ekskrementi
Renata Šribar
Predvolilni primer medijske spolne diskriminacije
Nataša Čebular
Politizacija v medijih: primer džamije
Emina Zejnić
Lokalne volitve – Medijsko sprenevedanje
Brankica Petković
Romi v medijih – priložnost za ozaveščanje o diskriminaciji
Ekskrementi
Ksenija H. Vidmar
Multikulturna Evropa?
Bashy Quraishy
Danska, kako pogrešam tvojo humanost
Anne Knudsen
Danska: Karikature v luči priseljenske politike
Nika Susman
Francija: dvojna merila boja proti cenzuri
Sonja Merljak
O samocenzuri, cenzuri in ustrahovanju
Admir Baltić
Kaplja čez rob
Gojko Bervar
Evropske mule, karikatura in kodeks
Neva Nahtigal
Ni samo regulacija
Ekskrementi
Aldo Milohnić, Eva Metlikovič
Narisani izbrisani
Tonči Kuzmanić
Razkosanje žensk ali l'homme n'existe pas
Lilijana Burcar
»Razočarane feministke, razočarane ženske, razočarani moški«
Kaja Jakopič
Boj proti sovraštvu na medmrežju ali boj z mlini na veter
Alenka Bezjak
Medijske reprezentacije Afrike
Ekskrementi
Gojko Bervar
Mediji in manjšine, Slovenija in Velika Britanija
Renata Šribar
Političarke in medijski stereotipi
Majda Hrženjak
»Materinstvo in kariera« kot oglasna priloga
Lilijana Burcar
Seks v mačo cityju
Ekskrementi
Dušan Rebolj
Mrtvi ilegalci in preplašeni ostali
Gorazd Kovačič
Srce v breznu, amnezija in rasizem
Alenka Kotnik
Mediji o Bršljinu: Učitelj domnevno nasilen, Romi zagotovo
Tanja Taštanoska
Pravica do imena, do jezika in do medija
Iztok Šori
Medijska percepcija smrti Olene Popik
Marko Savić
Globalizacija in nacionalizmi v športu1
Živa Humer, Mojca Sušnik
Politika enakih možnosti žensk in moških brez medijske pozornosti
Zlatko Skrbiš
Avstralija: Zaliv Guantanamo in politika avstralske pripadnosti1
Ciril Oberstar
Teorija bistvenih stranskih proizvodov razprave – Primer izbrisanih
Maks Kaš
Proizvodnja javnega jezika – Mi o Romih
Ignacio Ramonet
Za svobodne medije*
Ekskrementi
Brankica Petković
Medijski linč – Domnevni posiljevalec osumljen, obtožen in obsojen
Urška Mlinarič
O silhueti džamije in trpljenju Slovencev
Gorazd Kovačič
Izbrisani prikazani kot problem, ne kot oškodovanci
Lea Širok
Medijska slika odstopa italijanskega poslanca v slovenskem parlamentu
Matej Kovačič
Zmago Jelinčič na RGL
Nataša Velikonja
Spopad stališč kot medijski konstrukt
Ekskrementi
Matevž Krivic
Mediji o izbrisanih
Mojca Pajnik
Polarizacija prostitucije: biznis ali javna nemorala
Jasminka Dedić
Hrvaška: Tisk o diskriminaciji Romov
Gorazd Kovačič
Nato: »Zaustavite levico!«
Alenka Kotnik
Islam: Bav bav Alah(1)
Tonči Kuzmanić
Nato: Leninismo, blanquismo e natoismo – senza gusto!
Mojca Pajnik
Islam: Spektakularno o džamiji
Simona Zavratnik Zimic
Islam: Človekove pravice kot ljubiteljska dejavnost
Renata Šribar
Pornografija: Po protipornografskemu ukrepu medijskega inšpektorja
Mojca Pajnik
Pornografija: Ženske med spolnostjo in pornografijo
Brankica Petković
Romi: Lahko je nič ne vedeti o Romih
Lucija Bošnik
Islam v zahodnih medijih
Tanja Gerkšič
Ekskrementi
Brankica Petković
Boj med politiko vključevanja in zavračanja Romov
Roman Kuhar
Homoseksualnost brez obraza
Antipoezija v reviji Maturant&ka
Tonči Kuzmanić
Cannibalismo con gusto ali nacionalna pojedina à la Jelinčič (kulinarična analiza)
Roman Kuhar
Moč besed Borisa Ježa
Špela Šebenik
Protiglobalizacijsko gibanje – medijski konstrukt
Dušan Rebolj
Pritožbe zoper diskriminacijsko poročanje
Peter Stankovič
Nacionalistična prisvojitev nogometnega preporoda v Sloveniji
Roman Kuhar
Pedri, čefurji, pa še rdeče oblečeni
Lea Širok
Italijani in italijanska manjšina v slovenskih medijih
Simona Zavratnik Zimic
(Nove) etnične manjšine v Sloveniji?
Georgios N. Papadakis
Grčija
Mediji brez manjšin
Maria Yaneva
Bolgarija
Romi osovraženi tudi ko so bogati
Gordana Vilović
Hrvaška
Manjšine in novinarska etika
Tanja Gerkšič
Ekskrementi
Lucija Bošnik
Svetovni mediji o 11. septembru in vojni v Afganistanu
Gorazd Kovačič
Za Nato z vsemi sredstvi
Marta Gregorčič
Poročanje Dela o nenasilju v Münchnu
Borut Osonkar
Spontana ideologija novinarstva
Denis Mancevič, Marjana Grčman, Živa Pogačnik
Vojna medijskega spektakla
Lucija Bošnik
Novinarji proti Miloševiću
Polona Movrin
Domneva nedolžnosti v medijih
Alenka Kotnik
Romi v medijih še vedno le kot problem
Majda Hrženjak
Konzervativnost kljub navidezni sodobnosti
Vesna Leskošek
Legalizacija ali dekriminalizacija prostitucije
Matej Kos
Drugačna vizija Pohorja ne dobi medijske pozornosti
Tanja Gerkšič
Ekskrementi
Gorazd Kovačič
Razcvet natoskepticizma v vodilnih medijih
Alenka Kotnik
"Skrajneži" v slovenskih medijih
Roman Kuhar
Geji in lezbijke vam želijo lep dan
Gašper Malej
Legitimiziranje antikulturnega diskurza dr. Ruglja
Nevenka Dobljekar
Položaj žensk v medijih
Sabina Mihelj
Podobe žensk v medijih
Roman Kuhar
Misice kot piščančje horde?
Alenka Kotnik
Otroci in mladostniki v medijih
Igor Ž. Žagar
Kolumnisti sami izbirajo teme
Tanja Keršmanc
Vsaka zavrnitev objave še ni cenzura
Saša Bojc
Slovenski negativni junak Slobodan Milošević
Matthew A. Killmeier
Mobiliziranje ameriške javnosti
Karina Cunder
Vzpon ekološkega novinarstva
Tanja Gerkšič
Ekskrementi
Alenka Kotnik
V slogu očitne agitacije
Mojca Sušnik
»Že tako je malo pravih Slovencev!«
Simon Delakorda
Gola telesa in prazne epruvete
Srečo Dragoš
Umetna oploditev v katoliških medijih
Majda Hrženjak
Legitimiziranje neenakosti
Saša Banjanac Lubej
Sabina Obolnar, Slovenka
Peter Jančič
Zlorabljen medijski interes
Tanja Gerkšič
Ekskrementi
Roman Kuhar
Tabloidna metaforika v črni kroniki Dela – Drugič
Barbara Vodopivec
Tajnice, čistilke, gospodinje…
Dejan Pušenjak
Katarza slovenskih medijev
Alenka Kotnik
Sovražna retorika medijev
Roman Kuhar
V obljubljeni deželi ksenofobije
Bojan Veselinovič
Radijski spot pripravilo uredništvo
Tanja Gerkšič
Ekskrementi
Nikolai Jeffs
Podoba Afrike v slovenskih medijih
Suzana Tratnik
Tabloidna metaforika v črni kroniki Dela
Marjan Ogrinc
Mediji ignorirajo rock
Ekskrementi
Edo Pajk
Ekskrementi
Sebastian Reinfeldt
Mi proti njim
Barbara Kelbl
Rome spet kriminalizirajo
Gregor Belušič
O beguncih površno in brezčutno
Miha Ceglar
Kdo je vandal?
Vine Bešter
Na strani gledalcev
Tonči Kuzmanić
To je mentalni rasizem!
Edo Pajk
Ekskrementi
»Čefurska golazen…«
Edo Pajk
Ekskrementi
Edo Pajk
Ekskrementi
Tonči Kuzmanić
Slovenska košarka ali košarka v Sloveniji
Tonči Kuzmanić
Strah in sovražnost v primeru »Veso«
Boris Čibej
Krivi so uredniki
Tonči Kuzmanić
»Hitler je dobro reševal problem brezposelnosti.«
Edo Pajk
Medijski stereotipi
Retorika begunske politike v Sloveniji
Edicija MediaWatch
Tanja Petrović
Dolga pot domov
Brankica Petković, Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić, Iztok Jurančič, Marko Prpič, Roman Kuhar
Mediji za državljane
Roman Kuhar
Medijske podobe homoseksualnosti
Majda Hrženjak, Ksenija H. Vidmar, Zalka Drglin, Valerija Vendramin, Jerca Legan
Njena (re)kreacija
Marjeta Doupona Horvat, Jef Verschueren, Igor Ž. Žagar
Pragmatika legitimizacije - ponatis
Karmen Erjavec, Sandra Bašić-Hrvatin, Barbara Kelbl
Mi o Romih
Tonči Kuzmanić
Bitja s pol strešice
Marjeta Doupona Horvat, Jef Verschueren, Igor Ž. Žagar
Pragmatika legitimizacije
Spremljanje nestrpnosti
2004
Poročilo skupine za spremljanje nestrpnosti
2003
Poročilo skupine za spremljanje nestrpnosti
Gorazd Kovačič
2002
Poročilo skupine za spremljanje nestrpnosti
2001
Poročilo skupine za spremljanje nestrpnosti
Novinarski večeri
05.03.2003
Bashy Quraishy, Christian Moe, Uroš Slak, Ahmed Pašić
O džamijah v Sloveniji
16.10.2001
Melika Salihbeg Bosnawi
Živeti in razumeti islam
13.09.2001
Sanja Sarnavka, Tatjana Božić, Roman Kuhar
Ženske in mediji
27.03.2000
Andreas Unterberger, Ignac Golob
Naš sosed Haider
28.02.2000
Predrag Lucić, Tonči Kuzmanić, Petar Luković
Jezik gneva in sovraštva
22.05.1999
Orhan Galjus, Jožek Horvat, Marjan Dora
Če se rodiš cigan
Omizja
12.10.2006
Brankica Petković, Marko Prpič, Rajko Gerič, Darja Zgonc, Jože Vogrinc, Tomaž Perovič, Roman Kuhar, Jani Sever, Ahmed Pašić, Mitja Blažič, Ksenija H. Vidmar, Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić, Iztok Jurančič, Lou Lichtenberg, Granville Williams, Božo Zorko, Branko Grims, Rina Klinar
Mediji za državljane
24.04.2006
Judit Takacs, Miha Lobnik, Brane Mozetič
Pluralizacija medijev ali kje je prostor za gejevske in lezbične medije?
21.03.2006
Admir Baltić, Ahmed Pašić, Beatriz Bedrija Tomšič Čerkez, Ilinka Todorovski, Ervin Hladnik Milharčič
Omizje o islamu in muslimanih v medijih
18.09.2003
Suzana Tratnik, Tatjana Pirc, Katarina Stojanović, Jani Sever, Gorazd Suhadolnik, Miha Lobnik, Marko Milosavljević, Roman Kuhar
Mediji in homoseksualnost