N O V O S T I
O   M E D I A W A T C H
R E V I J A   M E D I J S K A   P R E Ž A
o   r e v i j i
s e z n a m
junij 2013
december 2012
junij 2012
december 2011
maj 2011
december 2010
maj 2010
december 2009
maj 2009
december 2008
maj 2008
december 2007
maj 2007
december 2006
maj 2006
november 2005
maj 2005
november 2004
marec / april 2004
oktober 2003
marec 2003
december 2002
poletje 2002
zima 2002
poletje / jesen 2001
pomlad 2001
zima 2001
poletje-jesen 2000
pomlad 2000
uvodnik
kodeks rtv slovenija
novi zakon o medijih
analize medijskega poročanja
raziskovalno novinarstvo
intervju in avtorizacija
varstvo novinarjevega vira
katoliška cerkev in mediji
otroci in televizija
novinarsko cestno razsodišče
populizem v avstriji
režimske tv v srbiji
državni mediji na hrvaškem
pakt stabilnosti in mediji
medijski pregled
recenzije
ekskrementi
jesen 1999 / zima 2000
poletje 1999
pomlad 1999
zima 1999
poletje 1998
pomlad 1998
zima 1998
u r e d n i š t v o
E D I C I J A   M E D I A W A T C H
S P R E M L J A N J E   N E S T R P N O S T I
N O V I N A R S K I   V E Č E R I
O M I Z J A
M E D I J S K O   S O D E L O V A N J E
T E M E
A V T O R J I
P O V E Z A V E

Sebastian Reinfeldt
Mi proti njim
Prejšnja avstrijska vlada je pristajala na populistično trditev, da priseljevanje v državo povzroča bistvene probleme - Za vsakega tujca je veljalo, da je vladni tujec
Izjemnega primera desničarskega populizma v Avstriji ne smemo razumeti v smislu pravnega, ekonomskega in diskurzivnega izključevanja tujcev, in prav tako ne gre le za »sovražni govor« v nekaterih časopisih, saj je oboje bolj ali manj splošen pojav v vseh zahodnoevropskih državah. Posebna značilnost je politična hegemonija desničarskega populizma in njegovo uresničevanje moči: ideološka nadvlada v čisti in torej absolutno razvidni obliki. Če hočemo razumeti, kaj se dogaja v Avstriji, nam ni treba kodirati skritih interesov in namer. Vse je že tam, z zgodovino in notranjo logiko vred.

Ideološka infrastruktura populizma
Populizem v tem primeru označuje politično strategijo: ne le za mobiliziranje ljudi, temveč tudi za dosego politične hegemonije. To se je zgodilo v Avstriji. Odkar je Haider leta 1986 prevzel vodstvo FPÖ (svobodnjaška stranka), ta stranka deluje z dokaj ustaljenim semiotičnim ogrodjem (in znotraj njega): Haider je politike prejšnje vladajoče koalicije opredelil kot »ljudi tam čez« in do njih zavzel zgoščen antipolitičen odnos. Ta odnos je vključeval interpretacijo Avstrijcev kot »fleissige und anständige Österreicher«. To frazo so najprej uporabili v političnih govorih.

Ta antipolitičen, populističen odnos je uveljavila »völkische« ideološka infrastruktura. Tujce in »Sozialschmarotzer« je izključevala kot - organsko - tuje kategorije nas, »anständigen und fleissigen Österreicher«. Njihova izključitev je bila nujna in absolutna, utemeljevala je antipolitični diskurz. Zaradi antipolitičnega naboja je bilo treba nenehno govoriti, da politiki onemogočajo neki bistveni del temeljne skupnosti. To, kar naj bi bilo bistvo Avstrijcev, je mogoče spoznati le v zvezi s popolnoma negativnim odnosom do ljudi, ki so strnjeni v kategorijo »ne-mi«.

Ta celovita diskurzivna formacija je iz fraze »anständige und fleissige Österreicher« naredila močno in izključujočo politično oznako, hkrati pa tudi družbeno dejstvo. (Glej: Sebastian Reinfeldt, The Symbolic Politics of ›We‹, v: Otherhood and Nation, ur. Rada Ivekovic in drugi, Ljubljana, 1998, str. 75-84.)

Glasovanje za FPÖ kot osvoboditev
V politični kulturi avstrijske Druge republike je bil populistični, antipolitični diskurz uspešen, saj je ljudskemu odporu zagotavljal spodbudo, prostor in jezik. Haider je nenehno govoril, da gre pri politiki za nasprotovanje in boj. Pristajanje na Haiderjeve retorične napade in njegovo izoblikovanost dežele je bilo torej politično dejanje proti ...: proti dominaciji v vsakdanjem življenju in hkrati proti prisilni politizaciji prek prevladujočega vladnega ogrodja. To je omogočilo, da je oblastna politična struktura postala neposredno odgovorna za tegobe vsakdanjega življenja - in to ne le kot projekcija.

V tem smislu je bilo skrivno glasovanje za FPÖ imaginarno dejanje osvoboditve od vladajočega »sistema«. Povezava antipolitične težnje z rasizmom in antisemitizmom je bila uspešna zaradi delovanja prejšnje vlade in krogov, ki so jo podpirali. Na tujce - ne glede na njihov pravni status - so gledali in jih obravnavali kot »napadalce, ki jih je poslala vlada«. Ironično je, da se je ta implikacija v Avstriji pojavila zato, ker je prejšnja vlada SPÖ/ÖVP pristajala na populistično trditev, da priseljevanje v državo povzroča bistvene probleme. V to diskurzivno past desničarskega populizma je padel zlasti latentni rasizem avstrijske socialne demokracije in njenega delavskega okolja. Za vsakega tujca je veljalo, da je vladni tujec. S tega vidika so priseljence krivili za napad na sicer trden »avstrijski model« - in vlado zato, ker jim je »dovolila« priti.

Desničarski populizem ÖVP
Buržoazija - ki jo politično zastopa ÖVP (narodna stranka) - je bila tista, ki je dejavno stopila na stran desničarskega populizma. Še več, zdaj propagira populistično artikulacijo s politično ekstremnega položaja.

Ta okoliščina ima notranje in zunanje razloge. Notranji razlogi se nanašajo na strateški položaj konservativne stranke v prejšnji veliki koaliciji. Izstop iz te koalicije (brez izgube moči) je bil možen le tako, da so sprejeli FPÖ kot normalno stranko v spekter liberalne demokracije.

Toda pred tem sprejemom FPÖ - opravljenem javno s podpisom koalicijske pogodbe - je stranka pod vodstvom Schüssla izvedla ideološko potezo. ÖVP kot konservativna stranka se je razvila na močni socialno-katoliški podlagi in postala pomembna avstrijska skupino pritiska v neoliberalni vladni politiki. Od leta 1995 naprej je ÖVP propagirala veselje do varčevanja (»Freude am Sparen«), zamisel o vitki državi, ki se nenehno vmešava v družbo, hkrati pa propagira vladno politiko nevmešavanja. Poleg tega je tržno racionalnost razširila na področja družbenega življenja, ki sama po sebi niso oblikovana ekonomsko: npr. družina, stopnja rodnosti, kazenski sistem in kazenska politika. Za uresničevanje teh političnih praks je ÖVP privzela populistično shemo brez njene »völkische« podstati. S tem je avstrijska konservativna stranka v prejšnji vladi od leta 1995 delovala kot nekakšna opozicija.

Volilna kampanja FPÖ na Dunaju
Zadržal se bom pri sodobnem medijskem diskurzu v Avstriji (gradivo v časopisih) in pri navedbah govorov vodilnih avstrijskih politikov iz vladne koalicije. Najprej si oglejmo gradivo za volilno kampanjo Haiderjeve stranke jeseni leta 1999 na Dunaju. FPÖ je organizirala posebno kampanjo za prestolnico, kampanjo proti tujcem. To dejstvo pogosto interpretirajo s tem, da je negodovanje nad tujci strateško - kar očitno drži, spregleduje pa, zakaj je ta strateški poziv za to vrsto populizma nujen.

Le na Dunaju se je FPÖ prek plakatov zavzemala za ustavitev »Überfremdung«. Pojem »Überfremdung« - ki ga je težko prevesti - so izrecno propagirali nacisti in v nemških slovarjih ga zasledimo od 30. let tega stoletja naprej. Ob izteku 20. stoletja je ponovno vzniknil na Dunaju. Če ga uporabimo, povlečemo izključujočo črto pred tujci in menimo, da jih je preveč (predpona »über«/čez). Implicitno nakažemo, da bodo ti - preštevilni - ljudje odtujili večino od njenega (kulturnega) bistva. V dodatnih gradivih so to splošno skupino odtujevalcev opredelili kot prosilce zatočišča in črnce iz Afrike, za katere na splošno velja, da so preprodajalci drog ...

V brošuri FPÖ - ki so jo delili ljudem - se je pojavila še ena osebnostna oznaka odtujevalcev: »Ali ste vedeli, da so naši dunajski otroci že primorani brati cele strani besedila v srbohrvaščini?« (Wiener Freie Zeitung, št. 9, Dunaj, 1999) Ne glede na resničnost ali neresničnost take podmene pa členek »že« in retorična fraza »Ali ste vedeli ...« s posnemanjem strukture opravljanja (»Ali ste slišali novico ...?«) proizvajata ozračje presenetljive navzočnosti domnevnih »odtujevalcev«. Odlomek bi torej morali razumeti takole: »Ali ste tudi vi slišali, da že spodjedajo naš jezik z njihovimi (barbarskimi) glasovi?« To retoriko moramo interpretirati kot jezikovni izraz modernega rasizma, še zlasti ker gre za uporabo kulturnih pojmov /njihov čudni jezik/ »za dokazovanje (samo)ogroženosti neke ›entitete‹, ›identitete‹, neke socialne ali politične skupnosti (naroda, kulture, vere, tradicije ...).« (Tonči Kuzmanič, Bitja s pol strešice, Ljubljana, 1999, str. 63-64.)

Haiderjev karneval
Populizem proizvaja karizmatično figuro, političnega vodjo, za katerega velja, da je drugačen od vseh drugih. Vsakdo v Evropi ve, da je nekdo, kot je Jörg Haider, resničen in da je določen tip politične osebnosti. Ni tak kot vsi drugi.

Haider je 9. maja leta 2000 - nova vlada je bila na oblasti en mesec - v Riedu (Zgornja Avstrija) žalil vodilne politike Evropske unije in avstrijske opozicije. Chiraca je označil za »žepnega Napoleona 21. stoletja (Westentaschen-Napoleon)« in Avstrija - ›ta dežela‹ - »ne potrebuje nobenega žepnega Napoleona 21. stoletja.« (Der Standard, 21. april 2000) Nadalje, prihajajočega voditelja Socialdemokratske stranke Alfreda Gusenbauerja je imenoval »Gruselbauer« - »grusel« je nemški izraz za grozo - »ki bi se raje bril s srpom in kladivom.« (Der Standard, 21. april 2000)

Ta govor je imel ob koncu pusta v Avstriji, na pepelično sredo. Večina komentatorjev meni, da česa takega ne bi smel reči in da to ni bil ustrezen ton. Kancler Schüssel ga je označil za »neokusnega«. Toda Haider je tradicionalni karneval uporabil kot varovalni ščit za svoje žaljivke. Vsaka kritika se zdaj sooča z argumentom: Saj je bil vendar karneval! Ne jemljite tega preresno!

Mislim, da so ta dogodek in njegovi diskurzivni učinki simptomatični za razpravo o Haiderju, kajti njegovi napadi so strateški in vedno zajemajo mehanizme, s katerimi se zoperstavijo vsaki kritiki. Njegove govore je treba zato obravnavati kot dialoge - in ta dialoška struktura je del načina, kako funkcionirajo.

V tem govoru se politik loči od drugih s tem, da jih žali. Dobesedno vzeto to ni niti lepo niti pravično. Toda če si ogledamo funkcijo takih napadov, vidimo, da proizvajajo razmerje prijatelj-sovražnik, da bi na ta način vodilnim političnim strankam oblikovali, zagotovili in utrdili pozicijo moči in da bi strnili njihove volilce, »anständigen und fleissigen« Avstrijce. Govori se, da Avstrijo od februarja leta 2000 naprej obdajajo zunanji sovražniki (evropske vlade in njihovi podporniki), navznoter pa je zapacana. Dandanes FPÖ notranjo kritično opozicijo izrecno označuje z izrazom »sozialistische Österreich-Beschmutzer« (socialisti, ki pacajo Avstrijo).

Ljubezen do sovražnika
Štirinajst evropskih držav se je odločilo, da zaradi sodelovanja FPÖ v vladi zamrzne svoje dvostranske odnose z Avstrijo. V svojem pustnem govoru je Haider napadel nekatere pomembne politike, ki so podprli to odločitev. Te politike Evropske unije (Avstrija je še vedno njena članica) je retorično obravnaval kot sovražnike in manjvredna človeška bitja. Prav to ozračje - majhna dežela Avstrija, ki se ji godi krivica in jo obdajajo sovražniki - se širi po avstrijski družbi. Kot primer navajam komentar o televizijskem programu iz tabloida Kronen-Zeitung. Avtor v namišljenem dialogu (spet!) s televizijskimi gledalci razlaga, zakaj ne nasprotuje evropskim državam, ki zagovarjajo sankcije. Avtor Telemax (Tmx) uporabi tretjo osebo in neposredno nagovarja svoje občinstvo: »Celo (...) kadar čuti, da ravnajo z njim krivično in da se mu rogajo, ohrani svoj mili pogled. Vaš Tmx je zrasel z evangelijem, to pa pomeni: ljubezen do sovražnika.« (Kronen-Zeitung, 18. 3. 2000)

Zakaj je ta citat tako pomemben? Zaradi prestavitve, ki jo vsebuje. Človeku se lahko zdi, da z njim »ravnajo krivično« in da se mu »rogajo«, toda tisti, ki to počnejo, niso nujno »sovražniki«. Če jih označi za »sovražnike«, se po nepotrebnem spusti v vojno (besed, če nič drugega).

Kaj počnemo s sovražniki? Pozivajo nas, naj se bojujemo z njimi, seveda. In če smo še zmerom mirni, nas obdolžijo »ljubezenske uslužnosti«.

Neki drugi komentator istega časopisa pravi:

»... (kot v zasebnem življenju) zahrbtnega in nepopustljivega sovražnika ni mogoče spraviti k pameti s popuščanjem in ljubezensko uslužnostjo.« (Kronen-Zeitung, 14. 4. 2000)

V razdelku Oni, »politiki tam čez«, ki so ga do februarja leta 2000 zasedali politiki prejšnje velike koalicije, se zdaj nahajajo evropski politiki v Bruslju. Služijo utrditvi ideološkega scenarija oblastnega kroga, v našem primeru kategoriji Mi, »marljivim in sposobnim Avstrijcem.«

Naj sklenem s temi tezami za nadaljnjo razpravo: to, kar se dogaja v Avstriji, je ideološka dominacija brez skritega manipuliranja in brez prikritih ekonomskih interesov. Ideologija oblikuje usklajenost vsakdanjega življenja in dojemanje ljudi. Opazimo lahko podobnosti s situacijo v jugovzhodnih državah.

izpis

 S O R O D N E   T E M E

sovražni govor in medijski diskurz

Medijska preža
Renata Šribar
Ženski vstop: Vstajništvo in spol v medijih
Melita Zajc
Ne le nevarnosti, glejmo raje prednosti novih prostorov javne komunikacije
Jernej Rovšek
Najbolje, da je odziv takojšen in tam, kjer je bila sovražnost izrečena
Lija Mihelič
Z dvotirno obravnavo nad sovražni govor na spletu
Kaja Jakopič
Profesionalni razpihovalci sovražnega govora na spletu
Renata Šribar
Premalo in preveč spola
Ekskrementi
Renata Šribar
»Diskretne« medijske diskriminacije in prisilni androcentrizmi
Iztok Šori, Veronika Bajt
Novi digitalni mediji, seksualnost in migracije
Ekskrementi
Janez Polajnar
Corruptio optimi pessima ali kako je končalo prvo slovensko gledališče
Lija Mihelič, Miha Glavač
Prijavitelji dojemajo govor kot kazniv v zelo širokem obsegu
Sonja Merljak Zdovc
Spletni komentarji: kako pregnati sovražni govor?
Jernej Rovšek
Splet ne more biti izjema
Danijela Tamše
Bosanski delavec ni več prikazan kot tat služb, je pa zreduciran na nemočno žrtev
Tanja Petrović
Tako evropsko
Roman Kuhar
S sovražnim govorom je križ
Veronika Bajt
Onkraj metodološkega rasizma in privilegija koncepta belskosti
Renata Šribar
Regresija javnega diskurza o spolih, spolni usmerjenosti, starševstvu in družini
Renata Šribar
Portretiranje »levih« političark in potentnost desne politike
Ekskrementi
Eva Vrtačič
(Kulturni) Boj na računalnik
Marko Zajc
Zakaj sodobna homofobija spominja na nekdanji antisemitizem?
Viktor Ivančić
Prodor v odlagališče demonov
Ekskrementi
Mitja Velikonja
»TU JE SLO!« »JEBI GA I MI SMO TU« – (Anti)balkanski grafiti in street art slovenske urbane krajine
[1]
Tomaž Pušnik
Konstrukcija Balkana skozi vic v Sloveniji
Jernej Rovšek
Ali je sovražni govor sploh mogoče omejiti?
Sonja Merljak Zdovc
Samoregulacija spletnih medijev: kodeks, moderiranje in celostna registracija uporabnikov
Vesna Kobal
Čakajoč na »pravega«: reprezentacija samskih žensk v reviji Cosmopolitan
Suzana Oreški
Reprezentacije norosti: Privabljanje gledalcev z omalovaževanjem podobe ljudi, potisnjenih na rob
Suzana Oreški
Diskurzi družbenih avtoritet o duševnem zdravju – ovira vključujočim družbenim praksam
Špela Mihevc
So situacije z mediji, ki bi jih želeli spremeniti
Ekskrementi
Marko Zajc
»Tista neverjetna glupost«
Sonja Merljak Zdovc
Mednarodna nagrada za pogum v novinarstvu Claudii Julieti Duque in Vicky Ntetema
Ekskrementi
Andreja Trdina
Spet doma: zamolčevanje razrednih razlik v konstrukciji slovenske običajnosti
Andrej Motl
Sovražni govor v slovenskih medijih na spletu
Renata Šribar
Globalni monitoring medijev: komaj vsaka peta intervjuvana ekspertna oseba ženskega spola
Andrej Motl
Rasizem na internetu
Gorazd Kovačič
Otroške sanje vrhunskih športnikov in slovenska nacija
Brankica Petković
Slovenija: Boljša medijska zastopanost legitimna težnja 200.000 ljudi
Claire Frachon
Francija: Boljša medijska zastopanost legitimna težnja milijonov ljudi
Ekskrementi
Lana Zdravković
Ljudje niso edine živali, ki se smejijo!
Marko Zajc
»Zamorcev ne bomo umivali«
Suzana Oreški
Hendikep kot parodija – Primer razvedrilne oddaje As ti tud not padu?
Renata Šribar
Spol kot spotika Mladine
Roman Kuhar
V imenu družine potvarjajo podatke
Andraž Teršek
Pasti in spodrsljaji svobode izražanja[1]
Saša Banjanac Lubej
Odgovornost novinarjev v vojni v nekdanji Jugoslaviji – Lustracija, sojenje ali pozaba
Ekskrementi
Viktor Ivančić
Hrvaška in Slovenija: Nacionalistična jugonostalgija
Gojko Bervar
Islam in mediji
Gojko Bervar
Muslimanska skupnost ne obstaja, obstajajo muslimanske skupnosti
Nina A. Vobič
Razprava o gradnji džamije in konstrukti o slovenski kulturni podobi
Vesna Vravnik
Lezbična seksualnost prikazana s fotografijami, gejevska zakrita v karikaturah
Marko Zajc, Janez Polajnar
»Za mastne dohodke lastne«
Ekskrementi
Gorazd Kovačič
Slovenski mediji o Kosovu – skozi prizmo velikih sil
Enisa Brizani
Zakaj RKC na spletni strani ne uprablja izraza Rom, temveč Cigan?
Taja Kramberger
Afera Dreyfus in tiskani mediji
Tanja Petrović
Spomin, izkušnja in raba jezika: primer Jugoslovanske ljudske armade
Robert Bobnič
Nezdrava mitologija tv-oddaje Na zdravje!
Aldo Milohnić, Eva Metlikovič
Hvala za trud, toda ostanimo raje pri dejstvih
Ekskrementi
Nena Močnik
Mitološke koncepcije v zahodni Evropi živečih Turkov
Nina A. Vobič
Nelagodje, ko bo »komunistični drugi« postal središče sveta
Lana Zdravković
O pravici, ki jo hočemo uveljaviti
Ana Podvršič
Romi v Grosuplju: Romano Čačipe – Namišljene podobe
Tina Cigler
Romi v Novem mestu: Spregledani pozitivni premiki
Ekskrementi
Renata Šribar
Vloga medijev pri (ne)enakih možnostih žensk za politično participacijo v Sloveniji
Nina Djordjević
Medijske reprezentacije kosovske krize v letu 1999
Jurij Popov
O prostituciji in trgovini z ljudmi površno in senzacionalistično
Julija Sardelić, Miro Samardžija, Ksenija H. Vidmar
Medijski spektakel o družini Strojan
Lev Centrih
»Cigo iz Ambrusa«, dojenčkov smeh, vrtnice iz srčka in »jedi govna«
Eva Batista, Tea Golob
Medijska podoba centra za tujce – Utiranje poti za kulturni rasizem
Andrea Kosenjak
Podoba Balkancev v slovenskih medijih – Umazani, brezzobi, zli
Roman Kuhar
Kako je začela izhajati »revija, kjer je vse prav«?
Ekskrementi
Renata Šribar
Predvolilni primer medijske spolne diskriminacije
Nataša Čebular
Politizacija v medijih: primer džamije
Emina Zejnić
Lokalne volitve – Medijsko sprenevedanje
Brankica Petković
Romi v medijih – priložnost za ozaveščanje o diskriminaciji
Ekskrementi
Ksenija H. Vidmar
Multikulturna Evropa?
Bashy Quraishy
Danska, kako pogrešam tvojo humanost
Anne Knudsen
Danska: Karikature v luči priseljenske politike
Nika Susman
Francija: dvojna merila boja proti cenzuri
Sonja Merljak
O samocenzuri, cenzuri in ustrahovanju
Admir Baltić
Kaplja čez rob
Gojko Bervar
Evropske mule, karikatura in kodeks
Neva Nahtigal
Ni samo regulacija
Ekskrementi
Aldo Milohnić, Eva Metlikovič
Narisani izbrisani
Tonči Kuzmanić
Razkosanje žensk ali l'homme n'existe pas
Lilijana Burcar
»Razočarane feministke, razočarane ženske, razočarani moški«
Kaja Jakopič
Boj proti sovraštvu na medmrežju ali boj z mlini na veter
Alenka Bezjak
Medijske reprezentacije Afrike
Ekskrementi
Gojko Bervar
Mediji in manjšine, Slovenija in Velika Britanija
Renata Šribar
Političarke in medijski stereotipi
Majda Hrženjak
»Materinstvo in kariera« kot oglasna priloga
Lilijana Burcar
Seks v mačo cityju
Ekskrementi
Dušan Rebolj
Mrtvi ilegalci in preplašeni ostali
Gorazd Kovačič
Srce v breznu, amnezija in rasizem
Alenka Kotnik
Mediji o Bršljinu: Učitelj domnevno nasilen, Romi zagotovo
Tanja Taštanoska
Pravica do imena, do jezika in do medija
Iztok Šori
Medijska percepcija smrti Olene Popik
Marko Savić
Globalizacija in nacionalizmi v športu1
Živa Humer, Mojca Sušnik
Politika enakih možnosti žensk in moških brez medijske pozornosti
Zlatko Skrbiš
Avstralija: Zaliv Guantanamo in politika avstralske pripadnosti1
Ciril Oberstar
Teorija bistvenih stranskih proizvodov razprave – Primer izbrisanih
Maks Kaš
Proizvodnja javnega jezika – Mi o Romih
Ignacio Ramonet
Za svobodne medije*
Ekskrementi
Brankica Petković
Medijski linč – Domnevni posiljevalec osumljen, obtožen in obsojen
Urška Mlinarič
O silhueti džamije in trpljenju Slovencev
Gorazd Kovačič
Izbrisani prikazani kot problem, ne kot oškodovanci
Lea Širok
Medijska slika odstopa italijanskega poslanca v slovenskem parlamentu
Matej Kovačič
Zmago Jelinčič na RGL
Nataša Velikonja
Spopad stališč kot medijski konstrukt
Ekskrementi
Matevž Krivic
Mediji o izbrisanih
Mojca Pajnik
Polarizacija prostitucije: biznis ali javna nemorala
Jasminka Dedić
Hrvaška: Tisk o diskriminaciji Romov
Gorazd Kovačič
Nato: »Zaustavite levico!«
Alenka Kotnik
Islam: Bav bav Alah(1)
Tonči Kuzmanić
Nato: Leninismo, blanquismo e natoismo – senza gusto!
Mojca Pajnik
Islam: Spektakularno o džamiji
Simona Zavratnik Zimic
Islam: Človekove pravice kot ljubiteljska dejavnost
Renata Šribar
Pornografija: Po protipornografskemu ukrepu medijskega inšpektorja
Mojca Pajnik
Pornografija: Ženske med spolnostjo in pornografijo
Brankica Petković
Romi: Lahko je nič ne vedeti o Romih
Lucija Bošnik
Islam v zahodnih medijih
Tanja Gerkšič
Ekskrementi
Brankica Petković
Boj med politiko vključevanja in zavračanja Romov
Roman Kuhar
Homoseksualnost brez obraza
Antipoezija v reviji Maturant&ka
Tonči Kuzmanić
Cannibalismo con gusto ali nacionalna pojedina à la Jelinčič (kulinarična analiza)
Roman Kuhar
Moč besed Borisa Ježa
Špela Šebenik
Protiglobalizacijsko gibanje – medijski konstrukt
Dušan Rebolj
Pritožbe zoper diskriminacijsko poročanje
Peter Stankovič
Nacionalistična prisvojitev nogometnega preporoda v Sloveniji
Roman Kuhar
Pedri, čefurji, pa še rdeče oblečeni
Lea Širok
Italijani in italijanska manjšina v slovenskih medijih
Simona Zavratnik Zimic
(Nove) etnične manjšine v Sloveniji?
Georgios N. Papadakis
Grčija
Mediji brez manjšin
Maria Yaneva
Bolgarija
Romi osovraženi tudi ko so bogati
Gordana Vilović
Hrvaška
Manjšine in novinarska etika
Tanja Gerkšič
Ekskrementi
Lucija Bošnik
Svetovni mediji o 11. septembru in vojni v Afganistanu
Gorazd Kovačič
Za Nato z vsemi sredstvi
Marta Gregorčič
Poročanje Dela o nenasilju v Münchnu
Borut Osonkar
Spontana ideologija novinarstva
Denis Mancevič, Marjana Grčman, Živa Pogačnik
Vojna medijskega spektakla
Lucija Bošnik
Novinarji proti Miloševiću
Polona Movrin
Domneva nedolžnosti v medijih
Alenka Kotnik
Romi v medijih še vedno le kot problem
Majda Hrženjak
Konzervativnost kljub navidezni sodobnosti
Vesna Leskošek
Legalizacija ali dekriminalizacija prostitucije
Matej Kos
Drugačna vizija Pohorja ne dobi medijske pozornosti
Tanja Gerkšič
Ekskrementi
Gorazd Kovačič
Razcvet natoskepticizma v vodilnih medijih
Alenka Kotnik
"Skrajneži" v slovenskih medijih
Roman Kuhar
Geji in lezbijke vam želijo lep dan
Gašper Malej
Legitimiziranje antikulturnega diskurza dr. Ruglja
Nevenka Dobljekar
Položaj žensk v medijih
Sabina Mihelj
Podobe žensk v medijih
Roman Kuhar
Misice kot piščančje horde?
Alenka Kotnik
Otroci in mladostniki v medijih
Igor Ž. Žagar
Kolumnisti sami izbirajo teme
Tanja Keršmanc
Vsaka zavrnitev objave še ni cenzura
Saša Bojc
Slovenski negativni junak Slobodan Milošević
Matthew A. Killmeier
Mobiliziranje ameriške javnosti
Karina Cunder
Vzpon ekološkega novinarstva
Tanja Gerkšič
Ekskrementi
Alenka Kotnik
V slogu očitne agitacije
Mojca Sušnik
»Že tako je malo pravih Slovencev!«
Simon Delakorda
Gola telesa in prazne epruvete
Srečo Dragoš
Umetna oploditev v katoliških medijih
Majda Hrženjak
Legitimiziranje neenakosti
Saša Banjanac Lubej
Sabina Obolnar, Slovenka
Peter Jančič
Zlorabljen medijski interes
Tanja Gerkšič
Ekskrementi
Roman Kuhar
Tabloidna metaforika v črni kroniki Dela – Drugič
Barbara Vodopivec
Tajnice, čistilke, gospodinje…
Dejan Pušenjak
Katarza slovenskih medijev
Alenka Kotnik
Sovražna retorika medijev
Roman Kuhar
V obljubljeni deželi ksenofobije
Bojan Veselinovič
Radijski spot pripravilo uredništvo
Tanja Gerkšič
Ekskrementi
Nikolai Jeffs
Podoba Afrike v slovenskih medijih
Suzana Tratnik
Tabloidna metaforika v črni kroniki Dela
Marjan Ogrinc
Mediji ignorirajo rock
Ekskrementi
Edo Pajk
Ekskrementi
Sebastian Reinfeldt
Mi proti njim
Barbara Kelbl
Rome spet kriminalizirajo
Gregor Belušič
O beguncih površno in brezčutno
Miha Ceglar
Kdo je vandal?
Vine Bešter
Na strani gledalcev
Tonči Kuzmanić
To je mentalni rasizem!
Edo Pajk
Ekskrementi
»Čefurska golazen…«
Edo Pajk
Ekskrementi
Edo Pajk
Ekskrementi
Tonči Kuzmanić
Slovenska košarka ali košarka v Sloveniji
Tonči Kuzmanić
Strah in sovražnost v primeru »Veso«
Boris Čibej
Krivi so uredniki
Tonči Kuzmanić
»Hitler je dobro reševal problem brezposelnosti.«
Edo Pajk
Medijski stereotipi
Retorika begunske politike v Sloveniji
Edicija MediaWatch
Tanja Petrović
Dolga pot domov
Brankica Petković, Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić, Iztok Jurančič, Marko Prpič, Roman Kuhar
Mediji za državljane
Roman Kuhar
Medijske podobe homoseksualnosti
Majda Hrženjak, Ksenija H. Vidmar, Zalka Drglin, Valerija Vendramin, Jerca Legan
Njena (re)kreacija
Marjeta Doupona Horvat, Jef Verschueren, Igor Ž. Žagar
Pragmatika legitimizacije - ponatis
Karmen Erjavec, Sandra Bašić-Hrvatin, Barbara Kelbl
Mi o Romih
Tonči Kuzmanić
Bitja s pol strešice
Marjeta Doupona Horvat, Jef Verschueren, Igor Ž. Žagar
Pragmatika legitimizacije
Spremljanje nestrpnosti
2004
Poročilo skupine za spremljanje nestrpnosti
2003
Poročilo skupine za spremljanje nestrpnosti
Gorazd Kovačič
2002
Poročilo skupine za spremljanje nestrpnosti
2001
Poročilo skupine za spremljanje nestrpnosti
Novinarski večeri
05.03.2003
Bashy Quraishy, Christian Moe, Uroš Slak, Ahmed Pašić
O džamijah v Sloveniji
16.10.2001
Melika Salihbeg Bosnawi
Živeti in razumeti islam
13.09.2001
Sanja Sarnavka, Tatjana Božić, Roman Kuhar
Ženske in mediji
27.03.2000
Andreas Unterberger, Ignac Golob
Naš sosed Haider
28.02.2000
Predrag Lucić, Tonči Kuzmanić, Petar Luković
Jezik gneva in sovraštva
22.05.1999
Orhan Galjus, Jožek Horvat, Marjan Dora
Če se rodiš cigan
Omizja
12.10.2006
Brankica Petković, Marko Prpič, Rajko Gerič, Darja Zgonc, Jože Vogrinc, Tomaž Perovič, Roman Kuhar, Jani Sever, Ahmed Pašić, Mitja Blažič, Ksenija H. Vidmar, Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić, Iztok Jurančič, Lou Lichtenberg, Granville Williams, Božo Zorko, Branko Grims, Rina Klinar
Mediji za državljane
24.04.2006
Judit Takacs, Miha Lobnik, Brane Mozetič
Pluralizacija medijev ali kje je prostor za gejevske in lezbične medije?
21.03.2006
Admir Baltić, Ahmed Pašić, Beatriz Bedrija Tomšič Čerkez, Ilinka Todorovski, Ervin Hladnik Milharčič
Omizje o islamu in muslimanih v medijih
18.09.2003
Suzana Tratnik, Tatjana Pirc, Katarina Stojanović, Jani Sever, Gorazd Suhadolnik, Miha Lobnik, Marko Milosavljević, Roman Kuhar
Mediji in homoseksualnost