N O V O S T I
O   M E D I A W A T C H
R E V I J A   M E D I J S K A   P R E Ž A
o   r e v i j i
s e z n a m
junij 2013
december 2012
uvodnik
alternative
zakaj ne civilna družba
mediji in politika
medijski trg
splet
javna radiotelevizija
spol v medijih
recenzije in prikazi
zasebno o javnem
ekskrementi
fotografija
junij 2012
december 2011
maj 2011
december 2010
maj 2010
december 2009
maj 2009
december 2008
maj 2008
december 2007
maj 2007
december 2006
maj 2006
november 2005
maj 2005
november 2004
marec / april 2004
oktober 2003
marec 2003
december 2002
poletje 2002
zima 2002
poletje / jesen 2001
pomlad 2001
zima 2001
poletje-jesen 2000
pomlad 2000
jesen 1999 / zima 2000
poletje 1999
pomlad 1999
zima 1999
poletje 1998
pomlad 1998
zima 1998
u r e d n i š t v o
E D I C I J A   M E D I A W A T C H
S P R E M L J A N J E   N E S T R P N O S T I
N O V I N A R S K I   V E Č E R I
O M I Z J A
M E D I J S K O   S O D E L O V A N J E
T E M E
A V T O R J I
P O V E Z A V E

Renata Šribar
»Diskretne« medijske diskriminacije in prisilni androcentrizmi
Pri medijskem izražanju mačizmov gre za nazorne, očitne mizogine in spolno diskriminatorne diskurzivne prakse na eni in prikrite, diskretno sovražne ali žaljive artikulacije in podobe na drugi strani.

Alojz Ihan, »pesnik, pisatelj, zdravnik, specialist klinične mikrobiologije ter redni profesor mikrobiologije in imunologije na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani« v svojem nedavnem članku v Financah z naslovom Pojdite k vragu komentira referendumski predlog o bančnih in holdinških zakonih: spotoma ustrezno ugotavlja, kakšen domet in učinke ima polarizacija političnih elit. Toda začetek prispevka zaradi spolnega šovinizma prej odvrača kot pritegne. Spolni šovinizem je tu »diskretna« reciklaža diskriminatornega govora, ki se zastavlja kot del folklore in samoumevne spolne strukture. Zato odpor ne more biti razumljen kot upravičen, racionalen, smiseln. Je pa to humus, iz katerega vznikajo spolno diskriminacijski govori, kakršnega so na političnem parketu izpopolnili do rutinirane vsebinske abotnosti. Naj spomnimo na izstopajoča letošnja primera, ki sta priletela z desne, žaljivo kiberkomentiranje zunanjosti Majde Potrata in prav tako tviterska izjava ministra Žige Turka, da bi učiteljice s skrajšanim delovnim časom imele »več časa doma z družino« (navedeno po Ivelja, 2012). Minister je grobo nerazumevanje načela uravnoteženja poklicnega in zasebnega življenja in s tem povezanih spolnih vlog sicer popravil z opravičilom (kar je v današnji komunikacijski nekulturi izjema). 

Staro seksistično istovetenje vsiljevanja (politične) volje in erekcije

A vrnimo se k Alojzu Ihanu in subtilnejšim utrjevanjem spolnih predsodkov, diskriminacij in (drugega) simbolnega nasilja. Avtor v izhodišču uporabi staro seksistično istovetenje vsiljevanja (politične) volje in erekcije. Namesto političnih govornih erekcij diskretno svetuje obisk spolne delavke, bungee jumping ali snifanje »nekaj praška«. Politik se lahko tudi »kaj dodatnega zmeni z zakonskim partnerjem, s katerim v naši kulturi edino obstaja trajno obligacijsko razmerje za medsebojno urejanje intimne fiziologije«. Navedeni Ihanov stavek je treba prebrati dvakrat;[1] le tako se lahko prepričamo, kako avtor zares misli, da je partnerska intima predmet obligacijskega razmerja. Radikalna izpeljava takega razumevanja pripelje do prakse, ki se po možnosti konča kot posilstvo v zakonski zvezi ali intimnem partnerstvu. Problematična je tudi sama narava »konsenza« za spolni akt, če slednji izhaja iz »obligacijskega razmerja«.

Kar je na prvi pogled lahko prebrano kot nevtralno, »spontano« besedovanje, je za nas dokaz, da je paradigma močnejša od govora ne glede na to, ali gre za znanstveno ali gostilniško raven. Bržkone se moška pravica[2] do partnerske intime sklada z določeno interpretacijo oblike penisa in vagine, semenčic, jajčnikov, funkcije hormonov itd. Ozadje obravnavanega Ihanovega pasusa je prav ta »vednost«. Zgoraj navedene trditve in napotila se zato berejo kot nekaj racionalnega, navidezno neobremenjenega s čustvi nadvladovanja in omalovaževanja žensk pa glorifikacije moške seksualnosti.

Paradigma medijskega moškega razsojanja o ženskah

Taista paradigma medijskega moškega[3] razsojanja o ženskah, njihovi biti, karakteristikah in funkcijah se v drugem diskretnem primeru diskriminacijskega govora pojavlja z zaznavno mero čustveno-čutne obarvanosti. Boris Jež v Sobotni prilogi Dela komentira uničenje dveh slovenskih ribiških ladij, ki naj bi ju evropska komisarka »odredila za razrez«. Novinarjevo zaznavanje žensk je videti »uravnoteženo«, obenem kritično in odobravajoče. O tem nas želi prepričati že naslov Bravo, ženske! Če kajpak ne uničujete ladij … Avtor nato zastavi svojo zadevo z ribo grdobino (morsko žabo), ki je metafora za EU; sledi opis grdobine (ki da nima kot metafora nič z evropsko komisarko).

»Morski žabi iz dela hrbtne plavuti raste dolg izrastek, podoben ribiški palici, na katerem visi majhni ribici podobna snov, s katero žaba maha pred svojim gobcem in privablja ribe. Ko se druga riba približa ribici, v resnici delu žabinega telesa, se njena gromozanska usta v delcu sekunde odprejo in ribica izgine v notranjost.«[4]

»Gromozanska usta« in njihovo zlo delo spominjata na starogrški mit o Baubi, personifikaciji vulve, ali kakšen drug starodaven (Baubin) mit o »požrešni« in pogubni vulvi. Pričujoča strašljiva podoba grdobine/vulve se poraja iz določene interpretacije ženske anatomije in njene »destruktivne« funkcije na fantazmatski ravni. Povsem v skladu s to asociacijo se komentar Borisa Ježa tudi nadaljuje – na dveh ravneh, idejno-vsebinski in sintaktično-semantični.

Komisarka kot »ženščina«

Z eno samo vljudnostno izjemo v zaključku teksta se »žensko« veže na grozovito, zaničevanja vredno in destruktivno. Komisarka je »ženščina«; Maria Demanaki se ta »uradnica menda imenuje«; in ni zgolj uradnica, temveč »uradnica – rezalka«, četudi je zdaj tudi v tekstu že jasno, da ne gre za njeno voljo, ampak delegatsko funkcijo. Kar je v nanašanju na posamezno osebo, komisarko, neotesano in žaljivo, postane smešno in indikativno, ko se ta srd in gnev preneseta na vse, kar je slovnično ženskega. Tirada proti družbenopolitičnemu razmerju EU in Slovenije samo sebe izpolni s slabšalnimi pridevniki praviloma ženskih samostalnikov: »slovenska kokoš«, »naphana bruseljska administracija«, »sluzava servilnost slovenskih oblasti«, »kmetavzarska /…/ slovenska kmetijska politika«. Edina slabšalna oznaka, ki vključuje uporabo slovničnega moškega spola, je »domači rokovnjači«. Poskusimo s politično korektno verzijo in v stilu Cyranoja de Bergeraca, če bi se dalo vsaj kakšno od degradirajočih sintagem spraviti tudi v moško slovnično obliko – in vsekakor je možnosti dovolj: »neumni slovenski oblastniki«, »prevzeten bruseljski aparat«, »mehkužna podrejenost slovenskih politikov«, »nerazgledano /…/ slovensko kmetijsko upravljanje/ministrstvo.[5]

Uveljavljanje hierarhičnega spolnega reda

Pri medijskem izražanju mačizmov gre potemtakem za nazorne, očitne mizogine in spolno diskriminatorne (diskurzivne) prakse na eni in prikrite, diskretno sovražne ali žaljive artikulacije in podobe. Vendar pa poziv Žurnala24.si »katero-našo-voditeljico-bi-povabili-v-posteljo« ali perfidno nasilna ilustracija razprtega nosečniškega trebuha na portalu iskreniplus.si niso daleč od prikazanih izvajanj komentatorjev. Obe ravni se medsebojno podpirata in sodita v isti register hierarhičnega, nedemokratičnega spolnega reda, v katerem je mainstream diskurz o enakosti spolovvse prelahko privzeti kot kamuflažo za recikliranje spolnih diskriminacij v medijskih in izkustvenih realnostih.

Tej shizmi so s svojimi predvolilnimi kampanjami nehote pritrjevali tudi predsedniški kandidati, četudi vsak na svoj način in v specifičnem (androcentričnem) idejnem kontekstu. V precep jemljemo povsem naključno izbrane elemente kampanj pred prvim krogom predsedniških volitev 2012, četudi ali prav zato, ker vsako vsebinsko nanašanje na ženske (v obliki predvolilne teme ali izseka iz kandidatovega partnerskega življenja) pokaže identično (ne)razumevanje razsežnosti družbeno-kulturnega in s tem tudi političnega razmerja spolov.

Dosedanji predsednik Danilo Türk je skupaj s svojo partnerko in urednikom volilnega glasila tako kljub deklariranemu pripoznavanju človekovih pravic žensk dopustil, da je v promocijskem časopisu Za skupno dobro Barbara Türk predstavljena zgolj kot njegova življenjska asistentka (na primer: Deklaracijo o pravici do razvoja je za OZN aktualni predsednik napisal, ona pa pripoveduje, kako »jo je natipkala na naši kuhinjski mizi«). Značilno se kot javna oseba predstavlja v skrbstveni funkciji, v spodbujanju prostovoljstva, tj. neplačanega skrbstvenega dela. To brezplačno skrbstvo na tretjo potenco je primerno ovekovečeno s fotografijo, na kateri frontalno postavljeni predsednik ljubko vdani soprogi kaže nekaj »pod Poncami«.

Kaj zares spravi slovensko državo na noge

Borut Pahor je z medijsko razvpitim predvolilnim »projektom« Skupaj – spodbujajmo drug drugega z nazivom pokazal, kako je slovnica že sama po sebi androcentrična.[6] Seznanjanje in sodelovanje z različnimi skupinami državljank in državljanov je poleg reporterskih bliskavic v dokumentiranju marketinško iznajdljive performerske kampanje prineslo tudi marsikatero zagatno situacijo. Iz perspektive spola je bil verjetno najbolj vprašljiv obisk tovarne nogavic Ana v Starem trgu ob Kolpi, kjer je Borut Pahor izvedel prvovrstni model show za delavke za tekočim trakom, med ostalim tudi z nevljudnim slačenjem (tj. preoblačenjem) med skupno malico za mizo: Pahor slečen do četrtine, Pahor z napol golim oprsjem, Pahor gol do pasu. Težko sprejmemo tezo, da gre za obrat spolnih vlog. Predsedniški kandidat je vse preveč spominjal na ekshibicionističnega sina starega lastnika industrijskega obrata, ki gre med izkoriščane delavke potešit svoj narcizem in precenit svoj nadjaz.

Kandidat Milan Zver je odstopal od svojih dveh konkurentov s tem, da niti idejno ni zavezan ustavnim načelom o človekovih pravicah žensk. Na vprašanje o najpomembnejših vrednotah, ki ga je prvo novembrsko Delo zastavilo kot del ene od predvolilnih predstavitev, je odgovoril, da je »treba je ločiti med osebnimi in societalnimi vrednotami«. S tem je izkazal nerazumevanje povezanosti med družbenimi in osebnimi vrednotami in normami; ni olajšava, da je to nerazumevanje strukturno, všteto v vladajočo hipokrizijo, ki je najbolj očitna prav na polju političnega (»ni pomembno, kaj delam, pomembno je, kaj govorim, katere vrednote proglašam«).

Tudi Milanu Zveru se je zgodil ta patriarhalno nujni kolaps med izrečenim in prakso, saj je svoj osebni odnos do abortusa v televizijski izjavi (eden od dnevnikov na TV Slovenija konec oktobra) nonšalantno prevedel v ustavno uzakonjeno družbeno normo, kakršno bi si pač želel. Nerodno ob tem je, da se je kandidat za »očeta naroda« spotaknil ob obstoječo ustavo in da je izgubil spomin na leto 1991, ko se je pokazalo, kaj zares spravi slovensko državo na noge – in to prav na državljanske ženske noge.

Literatura in viri

A. F.: »Vroči kviz: Katero domačo voditeljico bi povabili med rjuhe?«, Žurnal24.si. Dostopno na www.zurnal24.si/katero-naso-voditeljico-bi-povabili-v-posteljo-clanek-166968 (10. 9. 2012).

Alojz Ihan: »Pojdite k vragu«. V: Finance, 2. 11. 2012. Dostopno na www.finance.si/8324892/Pojdite-k-vragu (2. 11. 2012).

Ranka Ivelja: »Minister za prihodnost naganja ženske za štedilnik«. V: Dnevnik, 6. 4. 2012.

Boris Jež: »Bravo ženske! Če kajpak ne uničujeta ladij …« V: Sobotna priloga Dela, 22. 9. 2012.

Marjan Kokot: »Najpomembnejši je odnos do ljudi«. Intervju z Barbaro Türk. V: Slavko Gaber (ur.): Za skupno dobro: Volilno glasilo. Ljubljana: Volilna pisarna dr. Danila Türka,2012.

Klara Škrinjar: »Türk bi se odrekel 2. januarju, Zver 2. maju«. V: Delo, 2. 11. 2012.

»Spremljamo mamico«. Iskreniplus.si. Dostopno na www.iskreniplus.si/nosecniski-koledar/137-spermljanje-nose%C4%8Dnosti.html (12. 9. 2012).

Žiga Turk: »Rebalans«. Čas-opis (blog 4. 4. 2012, opravičilo 6. 4. 2012). Dostopno na http://blog.zturk.com/2012/04/rebalans.html (6. 4. 2012).

Predsedniški kandidat Pahor je vse preveč spominjal na ekshibicionističnega sina starega lastnika industrijskega obrata, ki gre med izkoriščane delavke potešit svoj narcizem in precenit svoj nadjaz.

1 Naj tule pustimo ob strani plačan seks, ki ga avtor svetuje, na ta način izkazujoč zvestobo svojemu patriarhalnemu razumevanju sveta.

2 Avtor govori o erekciji, mar ne?

3 »Moško« se tu prekriva s spolom pišočih oseb, a mora biti v principu razumljeno kot pozicija ali perspektiva, kar pomeni, da bi avtorica v obeh analiziranih primerih lahko bila ženska, ne da bi se vsebina zato po nujnosti spremenila.

4 Opis, četudi ne gre več za povzetek sanj, prav posrečeno posreduje – če ostanemo pri asociaciji na mitsko Baubo, strašljivo podobo o vulvi tako na ravni anatomske interpretacije kot njene »destruktivne« funkcije na fantazmatski ravni.

5 Moške oblike »politiki«, »oblastniki« uporabljamo zaradi ilustracije teksta, pri tem pa imamo vsekakor v mislih tudi dejstvo, da slovensko politiko dejansko vodijo moški. Četudi poleg mnoštva ježevskih »domačih rokovnjačev« obstajajo posamezne »domače roparke«.

6 Naziv lahko spravimo v spolno občutljivo obliko samo z drugače zastavljenim stavkom: »Skupaj – spodbujajmo se med seboj«. Raba obeh spolno zaznamovanih oblik v izvirni različici bi namreč privedla do nemogoče konstrukcije stavka (»Skupaj – spodbujajmo drug, druga drugo, drugega.«)


izpis

Iztok Šori, Veronika Bajt

Novi digitalni mediji, seksualnost in migracije
Razmerja moči med spoloma se na internetu ne le reproducirajo, ampak na novo utrjujejo – Komercialni spletni forum, na katerem moški klienti prostitucije izmenjujejo informacije in izkušnje, je hkrati učinkovito orodje pritiska na ženske v prostituciji

V tem članku tematizirava prečenja migracij, informacijskih in komunikacijskih tehnologij, spola in seksualnega dela. Pri tem se osredotočava na dve vprašanji, s katerima se na Mirovnem inštitutu ukvarjamo v okviru raziskovalnega projekta Mig@net[1]: kako nove tehnologije pri migrantih in migrantkah preoblikujejo koncepcijo doma ter kako preoblikujejo strukture, prakse in reprezentacije v (migrantski) prostituciji. Ob domačih in tujih teoretskih in raziskovalnih dognanjih se opirava na rezultate lastnega raziskovanja, ki je temeljilo na kombinaciji različnih metodoloških pristopov in je potekalo dvotirno – »off-line« in »on-line«.

Analizirali smo dnevnike rabe informacijskih in komunikacijskih tehnologij pri migrantih in migrantkah v Sloveniji; intervjuvali migrantske seksualne delavke in delavce, organizatorje prostitucije ter strokovnjake in strokovnjakinje s tega področja; z metodama kvantitativne statistične analize in spletne kartografije smo analizirali korpus 351 nekomercialnih spletnih strani, ki se tematsko osredotočajo na prostitucijo in trgovanje z ljudmi; ter vzporedno analizirali spletno okolje seksualnega dela. Ker raziskovalni projekt še ni zaključen, predstavljava le nekatera glavna izhodišča in preliminarne zaključke.

Nove tehnologije pomemben način komuniciranja za migrante in migrantke

Zaradi razvoja in širjenja uporabe informacijskih in komunikacijskih tehnologij so se v zadnjem desetletju občutno spremenile socialne prakse in načini komuniciranja, saj elektronska pošta, mobilni telefoni in socialna omrežja omogočajo (redne in realno-časovne) stike med ljudmi, ki sicer živijo v geografsko oddaljenih koncih sveta. Komunikacijske tehnologije so postale pomemben instrument ohranjanja stikov in širjenja ideje o tem, da smo vedno in povsod nekako povezani, kljub dejanski oddaljenosti in razdaljam, ki nas realno ločujejo.

Še posebej za migrante in migrantke so nove tehnologije dobrodošel in pomemben način komuniciranja na daljavo, ki po eni strani reproducira tradicionalne družbene vzorce, a udejanja tudi nove prakse. V tem kontekstu se spreminja tudi koncept doma in domačnosti, ki nista več vezana le na fizično prisotnost, ampak postajata »digitalna praksa«. Študija uporabe informacijskih in (video)komunikacijskih tehnologij med migranti in migrantkami v Ljubljani, Atenah in Parizu je ugotovila prav kompleksnost teh povezav in različne prakse udejanjanja ideje o tem, kaj pomeni »dom«, povezava z domom in domačnost (za več glej Diminescu et al. 2012).

Transnacionalne družine se niso pojavile šele v sodobnosti, vendar pa nove tehnologije (kot na primer internetna orodja in storitve VoiP)[2] omogočajo starševanje »na daljavo«, ki po eni strani sprevrača klasično moško vlogo »bread-winnerja«, vendar hkrati vzdržuje neenakost in pripisane spolne vloge. Sodeč po literaturi je za ta družinski vzorec veliko bolj značilno materinjenje kot očetovanje. To pomeni, da imajo lahko migrantke več stika s svojimi otroki, ki so ostali v državi izvora. Hkrati pa je pogosta posledica takšnih praks še hujša obremenjenost, saj večina opravlja značilna »migrantska« slabo plačana dela v gospodinjstvih – ob tem pa skrbijo še za odraščanje svojih otrok in domov pošiljajo zaslužek (glej, na primer, Pajnik in Bajt 2010).

V eni od študij (Medinaou in Miller 2011) so ženske s Filipinov, ki so v Veliki Britaniji zaposlene kot gospodinjske delavke in negovalke, poročale, da zvečer, po koncu svojega delovnika, pokličejo domov, zbudijo svoje otroke, poskrbijo, da pojedo zajtrk, in jih pošljejo v šolo. Zjutraj, preden same začnejo s plačanim delom, pa otrokom pomagajo pri domačih nalogah in reševanju drugih težav. Prostega časa tako skoraj nimajo. Kako pomembne so postale nove tehnologije v zasebnih življenjih migrantk in migrantov, kaže tudi pripoved migrantke, zaposlene v enem od nočnih klubov v Sloveniji, ki je svoj prvi zaslužek namenila nakupu prenosnega računalnika za svojo mamo, ki v Ukrajini skrbi za njenega otroka. Včasih ima Skype vključen le zato, da lahko otroka opazuje pri igri.

Digitalni mediji in migrantsko seksualno delo

Poleg vpliva novih tehnologij na zasebna življenja migrantk in migrantov vedno več pozornosti vzbuja njihova vloga znotraj seksualne industrije. Zanjo sta namreč značilna močna navezanost na razvoj novih tehnologij ter logika delovanja, utemeljena na spolnih in etničnih dihotomijah in hierarhijah.

Poglejmo najprej na primeru prostitucije, kako močno je seksualno delo navezano na tehnološki razvoj. Če se je v času poštnih kočij prostitucija koncentrirala ob cestnih postojankah, se v 19. stoletju s pojavom vlaka začne intenzivno dogajati okrog železniških postaj; množična uporaba avtomobilov prostitucijo seli na cestninska postajališča in ob prometnice, hkrati pa avtomobili nudijo nov prostor, v katerem je mogoče izvajati sam spolni akt (Luxenburg in Klein v: Lee-Gonyea et al. 2009).

Mobilni telefoni konec 20. stoletja olajšajo navezovanje stikov med klienti in prostitutkami in prostituti, pojavi se t. i. »mobi prostitucija«, ki začne izpodrivati ulično prostitucijo. Ta preobrat ne bi bil mogoč brez medijev, v katerih prostitutke in prostituti (ali v njihovem imenu organizatorji prostitucije) oglašujejo storitve. V Sloveniji je imel več let primat na tem področju Salomonov oglasnik, danes največjo bazo informacij pa nudi internet s predstavitvenimi stranmi, forumi in portali, namenjenimi zmenkovanju. Poleg tega so novi mediji vzpodbudili oglaševanje seksualnih storitev, hkrati pa omogočajo organizatorjem rekrutiranje spolnih delavk in delavcev (na primer prek družbenih omrežij), pojav povsem novih oblik seksualnega dela (na primer v video chat rooms) ter eksplozijo produkcije in konzumacije pornografije. Čeprav so migrantske seksualne delavke in delavci pogosto izključeni iz oblikovanja vsebin na internetu, tudi tistih, v katerih kot ponudnice in ponudniki nastopajo sami, naša raziskava potrjuje, da si le stežka predstavljajo, kako bi organizirali svoje delo brez novih tehnologij (za več glej Pajnik et al. 2012).

Potencial interneta pri opolnomočenju žensk, tudi migrantk

Druga nespregledljiva stalnica v prostituciji so razmerja moči in hierarhije med spoloma. V raziskavi mreže TAMPEP (2009) so ocenili, da v Evropi ženske predstavljajo 87 odstotkov vse populacije, ki opravlja seksualno delo. Moški po drugi strani prevladujejo med klienti pa tudi med organizatorji prostitucije in med zakonodajalci (politika) ter v represivnih organih (policija). Predvsem feministične raziskovalke in raziskovalci ter aktivistke in aktivisti zato prostitucijo in druge oblike seksualnega dela umeščajo na polje strukturnih neenakosti med spoloma v družbi. V zadnjem času je na tem področju aktiven Evropski ženski lobi, ki zagovarja stališče, da brez povpraševanja ne bi bilo ponudbe in posledično izkoriščanja žensk, zato si prizadeva za zakonodajne ureditve, ki bi po švedskem vzoru kaznovale kliente prostitucije. Nasprotno si organizacije prostitutk prizadevajo za legalizacijo prostitucije in priznanje le-te kot seksualnega dela. Spet tretji, na primer Pajnik (2008), pa pomembno opozarjajo, da so realnosti, s katerimi se srečujejo migrantke in migranti v seksualni industriji, veliko bolj kompleksne od preproste redukcije na žrtve na eni ali agente na drugi strani.

Različne organizacije v internetu prepoznavajo medij, ki ima velik potencial za opolnomočenje žensk, med njimi tudi migrantk, vendar je analiza komercialnih spletnih strani pokazala, da je hkrati tudi okolje, ki ima diametralno nasprotne učinke. Ti so povezani z neorganiziranostjo seksualnih delavk (in delavcev) v virtualnem okolju kot tudi zunaj njega. Kako pomemben je ta dejavnik, lahko vidimo na primeru komercializiranega slovenskega foruma za kliente prostitucije Sloescort, ki ni le platforma, na kateri moški izmenjujejo informacije in svoje izkušnje ter tako delujejo samozaščitno, postal je namreč tudi učinkovito orodje pritiska na ženske v prostituciji. S tem, ko klienti ocenjujejo, katera ženska je najlepša, najbolj prijazna in nudi največ (oralni, vaginalni, analni seks, globoko grlo, poljubljanje, kam lahko klient konča, s kondomom ali brez …), vplivajo tudi na druge kliente pri njihovi izbiri. Klienti prostitucije tako – organizirani prek foruma – delujejo kot regulatorji neorganiziranega trga, pri čemer so pravila, ki jih postavljajo ali zahtevajo, seveda ukrojena izključno njihovim željam in potrebam oziroma se stekajo v vprašanje, katera nudi največ za najmanj denarja. Razmerja moči med spoloma se na internetu torej ne le reproducirajo, ampak na novo utrjujejo.

Organizatorji prostitucije uporabljajo nove tehnologije za nadzor in vzdrževanje moči

Ob tem ni mogoče spregledati dejstva, da bi seksualna industrija le stežka preživela brez migracij. Po podatkih mreže TAMPEP (2009) je približno polovica seksualnih delavk v Evropi migrantk, ki v glavnem prihajajo iz držav vzhodne Evrope in Azije. Podatki za Slovenijo kažejo, da je delež migrantk v seksualni industriji približno 30-odstoten, večinoma so zaposlene kot »artistične plesalke« v nočnih klubih. Več kot 60-odstotni delež migrantk so na primer zabeležili v Avstriji, Belgiji, na Danskem, na Finskem, v Grčiji, Franciji, Nemčiji, na Nizozemskem, Norveškem in v Švici. V Italiji, Španiji in Luksemburgu pa je delež migrantk med seksualnimi delavkami celo več kot 90-odstoten. Ob seksualnih praksah lahko klienti na spletu izbirajo tudi med etnično pripadnostjo in raso seksualne delavke, ki jo želijo obiskati. Ob tem velja za migrantske seksualne delavke v virtualnem okolju podobno kot zunaj njega – so v izrazito podrejenem položaju. O tem, kaj bo o njih objavljeno na internetu (na primer fotografija golega telesa, obraza ali spolnega akta …), največkrat odločajo drugi.

Rezultati raziskave, ki je znotraj projekta Mig@net hkrati potekala v Grčiji, Franciji in Sloveniji, tako kažejo, da so morda danes migrantke v seksualni industriji bolj izobražene in informirane, kot je to veljajo nekdaj, vendar njihov položaj kljub temu ostaja zelo ranljiv. Resda imajo pogosto dostop do novih tehnologij in medijev (in s tem tudi do informacij), vendar se pri tem soočajo z jezikovnimi ovirami, izolacijo, segregacijo in finančno odvisnostjo od zvodnikov in organizatorjev prostitucije (ter tudi klientov), ki ne le da nadzorujejo rabo novih tehnologij in komunikacijo žensk, ki delajo v seksualni industriji, ampak to isto tehnologijo izrabljajo za izvajanje nadzora in vzdrževanje odnosov moči.

Literatura in viri

Diminescu, D. et al. (2012): Here, There and (Almost) Now: How ICTs Transform Migrants’ Living at Home. V: Mig@net WP5 Thematic Report. http://www.mignetproject.eu/?p=572

Lee-Gonyea, J., Castle, T. in Gonyea, N. (2009): Laid to Order: Male Escorts Advertising on the Internet. V: Deviant Behavior 30(4), str. 321–348.

Madianou, M. in Miller, D. (2011): Mobile Phone Parenting? Reconfiguring Relationships between Filipina Migrant Mothers and Their Left-behind Children. V: New Media and Society 13; doi: 10.1177/1461444810393903.

Pajnik, M. in Bajt, V. (2010): Migrant Remittances in Times of Economic Decline: Coping with Protectionist Policies in Slovenia. V: Migration Letters 7(2), str. 179–189.

Pajnik, M. in Bajt, V. (2012a): Migrant Women’s Transnationalism: Family Patterns and Policies. V: International Migration 50(5), str. 153–168.

Pajnik, M., Bajt, V., Šori, I. et al. (2012): Controversies of Prostitution and Trafficking Online. V: Mig@net WP8 Thematic Report. http://www.mignetproject.eu/?p=570

Pajnik, M. (2008): Prostitucija in trgovanje z ljudmi: perspektive spola, dela in migracij. Ljubljana: Mirovni inštitut.

TAMPEP (2009): Sex Work in Europe: A Mapping of the Prostitution Scene in 25 European Countries. Amsterdam: TAMPEP International Foundation.

Migrantke so danes v seksualni industriji bolj izobražene in informirane, kot je to veljajo nekdaj, vendar njihov položaj kljub temu ostaja zelo ranljiv. Resda imajo pogosto dostop do novih tehnologij in medijev (in s tem tudi do informacij), vendar se pri tem soočajo z jezikovnimi ovirami, izolacijo, segregacijo in finančno odvisnostjo od zvodnikov in organizatorjev prostitucije.

1 Projekt Mig@net z aplikacijo inovativnih metodologij naslavlja vprašanje participacije migrantov v transnacionalnih digitalnih mrežah. Poudarek je na vprašanju dostopa migrantov do novih medijev in možnostih za soustvarjanje in uporabo digitalnih mrež. Financira ga Evropska komisija, koordinator je Center za študije spola univerze Panteion iz Grčije, raziskovalno skupino na Mirovnem inštitutu pa vodi dr. Mojca Pajnik. Več informacij o projektu Mig@net je dostopno na spletni strani www.mignetproject.eu/ (dostop 16. 11. 2012).

2 Kratica VoiP (Voice over Internet Protocol) se uporablja za telefonijo prek internetnega protokola. Najbolj znan sistem je »računalnik z računalnikom«, ki poteka s pomočjo posebnih programov, kot je, na primer, Skype. Med najpomembnejše prednosti te tehnologije sodita večja cenovna dostopnost v primerjavi s stacionarnimi ali mobilnimi telefoni ter videokomunikacija.


izpis

 S O R O D N E   T E M E

sovražni govor in medijski diskurz

Medijska preža
Renata Šribar
Ženski vstop: Vstajništvo in spol v medijih
Melita Zajc
Ne le nevarnosti, glejmo raje prednosti novih prostorov javne komunikacije
Jernej Rovšek
Najbolje, da je odziv takojšen in tam, kjer je bila sovražnost izrečena
Lija Mihelič
Z dvotirno obravnavo nad sovražni govor na spletu
Kaja Jakopič
Profesionalni razpihovalci sovražnega govora na spletu
Renata Šribar
Premalo in preveč spola
Ekskrementi
Renata Šribar
»Diskretne« medijske diskriminacije in prisilni androcentrizmi
Iztok Šori, Veronika Bajt
Novi digitalni mediji, seksualnost in migracije
Ekskrementi
Janez Polajnar
Corruptio optimi pessima ali kako je končalo prvo slovensko gledališče
Lija Mihelič, Miha Glavač
Prijavitelji dojemajo govor kot kazniv v zelo širokem obsegu
Sonja Merljak Zdovc
Spletni komentarji: kako pregnati sovražni govor?
Jernej Rovšek
Splet ne more biti izjema
Danijela Tamše
Bosanski delavec ni več prikazan kot tat služb, je pa zreduciran na nemočno žrtev
Tanja Petrović
Tako evropsko
Roman Kuhar
S sovražnim govorom je križ
Veronika Bajt
Onkraj metodološkega rasizma in privilegija koncepta belskosti
Renata Šribar
Regresija javnega diskurza o spolih, spolni usmerjenosti, starševstvu in družini
Renata Šribar
Portretiranje »levih« političark in potentnost desne politike
Ekskrementi
Eva Vrtačič
(Kulturni) Boj na računalnik
Marko Zajc
Zakaj sodobna homofobija spominja na nekdanji antisemitizem?
Viktor Ivančić
Prodor v odlagališče demonov
Ekskrementi
Mitja Velikonja
»TU JE SLO!« »JEBI GA I MI SMO TU« – (Anti)balkanski grafiti in street art slovenske urbane krajine
[1]
Tomaž Pušnik
Konstrukcija Balkana skozi vic v Sloveniji
Jernej Rovšek
Ali je sovražni govor sploh mogoče omejiti?
Sonja Merljak Zdovc
Samoregulacija spletnih medijev: kodeks, moderiranje in celostna registracija uporabnikov
Vesna Kobal
Čakajoč na »pravega«: reprezentacija samskih žensk v reviji Cosmopolitan
Suzana Oreški
Reprezentacije norosti: Privabljanje gledalcev z omalovaževanjem podobe ljudi, potisnjenih na rob
Suzana Oreški
Diskurzi družbenih avtoritet o duševnem zdravju – ovira vključujočim družbenim praksam
Špela Mihevc
So situacije z mediji, ki bi jih želeli spremeniti
Ekskrementi
Marko Zajc
»Tista neverjetna glupost«
Sonja Merljak Zdovc
Mednarodna nagrada za pogum v novinarstvu Claudii Julieti Duque in Vicky Ntetema
Ekskrementi
Andreja Trdina
Spet doma: zamolčevanje razrednih razlik v konstrukciji slovenske običajnosti
Andrej Motl
Sovražni govor v slovenskih medijih na spletu
Renata Šribar
Globalni monitoring medijev: komaj vsaka peta intervjuvana ekspertna oseba ženskega spola
Andrej Motl
Rasizem na internetu
Gorazd Kovačič
Otroške sanje vrhunskih športnikov in slovenska nacija
Brankica Petković
Slovenija: Boljša medijska zastopanost legitimna težnja 200.000 ljudi
Claire Frachon
Francija: Boljša medijska zastopanost legitimna težnja milijonov ljudi
Ekskrementi
Lana Zdravković
Ljudje niso edine živali, ki se smejijo!
Marko Zajc
»Zamorcev ne bomo umivali«
Suzana Oreški
Hendikep kot parodija – Primer razvedrilne oddaje As ti tud not padu?
Renata Šribar
Spol kot spotika Mladine
Roman Kuhar
V imenu družine potvarjajo podatke
Andraž Teršek
Pasti in spodrsljaji svobode izražanja[1]
Saša Banjanac Lubej
Odgovornost novinarjev v vojni v nekdanji Jugoslaviji – Lustracija, sojenje ali pozaba
Ekskrementi
Viktor Ivančić
Hrvaška in Slovenija: Nacionalistična jugonostalgija
Gojko Bervar
Islam in mediji
Gojko Bervar
Muslimanska skupnost ne obstaja, obstajajo muslimanske skupnosti
Nina A. Vobič
Razprava o gradnji džamije in konstrukti o slovenski kulturni podobi
Vesna Vravnik
Lezbična seksualnost prikazana s fotografijami, gejevska zakrita v karikaturah
Marko Zajc, Janez Polajnar
»Za mastne dohodke lastne«
Ekskrementi
Gorazd Kovačič
Slovenski mediji o Kosovu – skozi prizmo velikih sil
Enisa Brizani
Zakaj RKC na spletni strani ne uprablja izraza Rom, temveč Cigan?
Taja Kramberger
Afera Dreyfus in tiskani mediji
Tanja Petrović
Spomin, izkušnja in raba jezika: primer Jugoslovanske ljudske armade
Robert Bobnič
Nezdrava mitologija tv-oddaje Na zdravje!
Aldo Milohnić, Eva Metlikovič
Hvala za trud, toda ostanimo raje pri dejstvih
Ekskrementi
Nena Močnik
Mitološke koncepcije v zahodni Evropi živečih Turkov
Nina A. Vobič
Nelagodje, ko bo »komunistični drugi« postal središče sveta
Lana Zdravković
O pravici, ki jo hočemo uveljaviti
Ana Podvršič
Romi v Grosuplju: Romano Čačipe – Namišljene podobe
Tina Cigler
Romi v Novem mestu: Spregledani pozitivni premiki
Ekskrementi
Renata Šribar
Vloga medijev pri (ne)enakih možnostih žensk za politično participacijo v Sloveniji
Nina Djordjević
Medijske reprezentacije kosovske krize v letu 1999
Jurij Popov
O prostituciji in trgovini z ljudmi površno in senzacionalistično
Julija Sardelić, Miro Samardžija, Ksenija H. Vidmar
Medijski spektakel o družini Strojan
Lev Centrih
»Cigo iz Ambrusa«, dojenčkov smeh, vrtnice iz srčka in »jedi govna«
Eva Batista, Tea Golob
Medijska podoba centra za tujce – Utiranje poti za kulturni rasizem
Andrea Kosenjak
Podoba Balkancev v slovenskih medijih – Umazani, brezzobi, zli
Roman Kuhar
Kako je začela izhajati »revija, kjer je vse prav«?
Ekskrementi
Renata Šribar
Predvolilni primer medijske spolne diskriminacije
Nataša Čebular
Politizacija v medijih: primer džamije
Emina Zejnić
Lokalne volitve – Medijsko sprenevedanje
Brankica Petković
Romi v medijih – priložnost za ozaveščanje o diskriminaciji
Ekskrementi
Ksenija H. Vidmar
Multikulturna Evropa?
Bashy Quraishy
Danska, kako pogrešam tvojo humanost
Anne Knudsen
Danska: Karikature v luči priseljenske politike
Nika Susman
Francija: dvojna merila boja proti cenzuri
Sonja Merljak
O samocenzuri, cenzuri in ustrahovanju
Admir Baltić
Kaplja čez rob
Gojko Bervar
Evropske mule, karikatura in kodeks
Neva Nahtigal
Ni samo regulacija
Ekskrementi
Aldo Milohnić, Eva Metlikovič
Narisani izbrisani
Tonči Kuzmanić
Razkosanje žensk ali l'homme n'existe pas
Lilijana Burcar
»Razočarane feministke, razočarane ženske, razočarani moški«
Kaja Jakopič
Boj proti sovraštvu na medmrežju ali boj z mlini na veter
Alenka Bezjak
Medijske reprezentacije Afrike
Ekskrementi
Gojko Bervar
Mediji in manjšine, Slovenija in Velika Britanija
Renata Šribar
Političarke in medijski stereotipi
Majda Hrženjak
»Materinstvo in kariera« kot oglasna priloga
Lilijana Burcar
Seks v mačo cityju
Ekskrementi
Dušan Rebolj
Mrtvi ilegalci in preplašeni ostali
Gorazd Kovačič
Srce v breznu, amnezija in rasizem
Alenka Kotnik
Mediji o Bršljinu: Učitelj domnevno nasilen, Romi zagotovo
Tanja Taštanoska
Pravica do imena, do jezika in do medija
Iztok Šori
Medijska percepcija smrti Olene Popik
Marko Savić
Globalizacija in nacionalizmi v športu1
Živa Humer, Mojca Sušnik
Politika enakih možnosti žensk in moških brez medijske pozornosti
Zlatko Skrbiš
Avstralija: Zaliv Guantanamo in politika avstralske pripadnosti1
Ciril Oberstar
Teorija bistvenih stranskih proizvodov razprave – Primer izbrisanih
Maks Kaš
Proizvodnja javnega jezika – Mi o Romih
Ignacio Ramonet
Za svobodne medije*
Ekskrementi
Brankica Petković
Medijski linč – Domnevni posiljevalec osumljen, obtožen in obsojen
Urška Mlinarič
O silhueti džamije in trpljenju Slovencev
Gorazd Kovačič
Izbrisani prikazani kot problem, ne kot oškodovanci
Lea Širok
Medijska slika odstopa italijanskega poslanca v slovenskem parlamentu
Matej Kovačič
Zmago Jelinčič na RGL
Nataša Velikonja
Spopad stališč kot medijski konstrukt
Ekskrementi
Matevž Krivic
Mediji o izbrisanih
Mojca Pajnik
Polarizacija prostitucije: biznis ali javna nemorala
Jasminka Dedić
Hrvaška: Tisk o diskriminaciji Romov
Gorazd Kovačič
Nato: »Zaustavite levico!«
Alenka Kotnik
Islam: Bav bav Alah(1)
Tonči Kuzmanić
Nato: Leninismo, blanquismo e natoismo – senza gusto!
Mojca Pajnik
Islam: Spektakularno o džamiji
Simona Zavratnik Zimic
Islam: Človekove pravice kot ljubiteljska dejavnost
Renata Šribar
Pornografija: Po protipornografskemu ukrepu medijskega inšpektorja
Mojca Pajnik
Pornografija: Ženske med spolnostjo in pornografijo
Brankica Petković
Romi: Lahko je nič ne vedeti o Romih
Lucija Bošnik
Islam v zahodnih medijih
Tanja Gerkšič
Ekskrementi
Brankica Petković
Boj med politiko vključevanja in zavračanja Romov
Roman Kuhar
Homoseksualnost brez obraza
Antipoezija v reviji Maturant&ka
Tonči Kuzmanić
Cannibalismo con gusto ali nacionalna pojedina à la Jelinčič (kulinarična analiza)
Roman Kuhar
Moč besed Borisa Ježa
Špela Šebenik
Protiglobalizacijsko gibanje – medijski konstrukt
Dušan Rebolj
Pritožbe zoper diskriminacijsko poročanje
Peter Stankovič
Nacionalistična prisvojitev nogometnega preporoda v Sloveniji
Roman Kuhar
Pedri, čefurji, pa še rdeče oblečeni
Lea Širok
Italijani in italijanska manjšina v slovenskih medijih
Simona Zavratnik Zimic
(Nove) etnične manjšine v Sloveniji?
Georgios N. Papadakis
Grčija
Mediji brez manjšin
Maria Yaneva
Bolgarija
Romi osovraženi tudi ko so bogati
Gordana Vilović
Hrvaška
Manjšine in novinarska etika
Tanja Gerkšič
Ekskrementi
Lucija Bošnik
Svetovni mediji o 11. septembru in vojni v Afganistanu
Gorazd Kovačič
Za Nato z vsemi sredstvi
Marta Gregorčič
Poročanje Dela o nenasilju v Münchnu
Borut Osonkar
Spontana ideologija novinarstva
Denis Mancevič, Marjana Grčman, Živa Pogačnik
Vojna medijskega spektakla
Lucija Bošnik
Novinarji proti Miloševiću
Polona Movrin
Domneva nedolžnosti v medijih
Alenka Kotnik
Romi v medijih še vedno le kot problem
Majda Hrženjak
Konzervativnost kljub navidezni sodobnosti
Vesna Leskošek
Legalizacija ali dekriminalizacija prostitucije
Matej Kos
Drugačna vizija Pohorja ne dobi medijske pozornosti
Tanja Gerkšič
Ekskrementi
Gorazd Kovačič
Razcvet natoskepticizma v vodilnih medijih
Alenka Kotnik
"Skrajneži" v slovenskih medijih
Roman Kuhar
Geji in lezbijke vam želijo lep dan
Gašper Malej
Legitimiziranje antikulturnega diskurza dr. Ruglja
Nevenka Dobljekar
Položaj žensk v medijih
Sabina Mihelj
Podobe žensk v medijih
Roman Kuhar
Misice kot piščančje horde?
Alenka Kotnik
Otroci in mladostniki v medijih
Igor Ž. Žagar
Kolumnisti sami izbirajo teme
Tanja Keršmanc
Vsaka zavrnitev objave še ni cenzura
Saša Bojc
Slovenski negativni junak Slobodan Milošević
Matthew A. Killmeier
Mobiliziranje ameriške javnosti
Karina Cunder
Vzpon ekološkega novinarstva
Tanja Gerkšič
Ekskrementi
Alenka Kotnik
V slogu očitne agitacije
Mojca Sušnik
»Že tako je malo pravih Slovencev!«
Simon Delakorda
Gola telesa in prazne epruvete
Srečo Dragoš
Umetna oploditev v katoliških medijih
Majda Hrženjak
Legitimiziranje neenakosti
Saša Banjanac Lubej
Sabina Obolnar, Slovenka
Peter Jančič
Zlorabljen medijski interes
Tanja Gerkšič
Ekskrementi
Roman Kuhar
Tabloidna metaforika v črni kroniki Dela – Drugič
Barbara Vodopivec
Tajnice, čistilke, gospodinje…
Dejan Pušenjak
Katarza slovenskih medijev
Alenka Kotnik
Sovražna retorika medijev
Roman Kuhar
V obljubljeni deželi ksenofobije
Bojan Veselinovič
Radijski spot pripravilo uredništvo
Tanja Gerkšič
Ekskrementi
Nikolai Jeffs
Podoba Afrike v slovenskih medijih
Suzana Tratnik
Tabloidna metaforika v črni kroniki Dela
Marjan Ogrinc
Mediji ignorirajo rock
Ekskrementi
Edo Pajk
Ekskrementi
Sebastian Reinfeldt
Mi proti njim
Barbara Kelbl
Rome spet kriminalizirajo
Gregor Belušič
O beguncih površno in brezčutno
Miha Ceglar
Kdo je vandal?
Vine Bešter
Na strani gledalcev
Tonči Kuzmanić
To je mentalni rasizem!
Edo Pajk
Ekskrementi
»Čefurska golazen…«
Edo Pajk
Ekskrementi
Edo Pajk
Ekskrementi
Tonči Kuzmanić
Slovenska košarka ali košarka v Sloveniji
Tonči Kuzmanić
Strah in sovražnost v primeru »Veso«
Boris Čibej
Krivi so uredniki
Tonči Kuzmanić
»Hitler je dobro reševal problem brezposelnosti.«
Edo Pajk
Medijski stereotipi
Retorika begunske politike v Sloveniji
Edicija MediaWatch
Tanja Petrović
Dolga pot domov
Brankica Petković, Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić, Iztok Jurančič, Marko Prpič, Roman Kuhar
Mediji za državljane
Roman Kuhar
Medijske podobe homoseksualnosti
Majda Hrženjak, Ksenija H. Vidmar, Zalka Drglin, Valerija Vendramin, Jerca Legan
Njena (re)kreacija
Marjeta Doupona Horvat, Jef Verschueren, Igor Ž. Žagar
Pragmatika legitimizacije - ponatis
Karmen Erjavec, Sandra Bašić-Hrvatin, Barbara Kelbl
Mi o Romih
Tonči Kuzmanić
Bitja s pol strešice
Marjeta Doupona Horvat, Jef Verschueren, Igor Ž. Žagar
Pragmatika legitimizacije
Spremljanje nestrpnosti
2004
Poročilo skupine za spremljanje nestrpnosti
2003
Poročilo skupine za spremljanje nestrpnosti
Gorazd Kovačič
2002
Poročilo skupine za spremljanje nestrpnosti
2001
Poročilo skupine za spremljanje nestrpnosti
Novinarski večeri
05.03.2003
Bashy Quraishy, Christian Moe, Uroš Slak, Ahmed Pašić
O džamijah v Sloveniji
16.10.2001
Melika Salihbeg Bosnawi
Živeti in razumeti islam
13.09.2001
Sanja Sarnavka, Tatjana Božić, Roman Kuhar
Ženske in mediji
27.03.2000
Andreas Unterberger, Ignac Golob
Naš sosed Haider
28.02.2000
Predrag Lucić, Tonči Kuzmanić, Petar Luković
Jezik gneva in sovraštva
22.05.1999
Orhan Galjus, Jožek Horvat, Marjan Dora
Če se rodiš cigan
Omizja
12.10.2006
Brankica Petković, Marko Prpič, Rajko Gerič, Darja Zgonc, Jože Vogrinc, Tomaž Perovič, Roman Kuhar, Jani Sever, Ahmed Pašić, Mitja Blažič, Ksenija H. Vidmar, Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić, Iztok Jurančič, Lou Lichtenberg, Granville Williams, Božo Zorko, Branko Grims, Rina Klinar
Mediji za državljane
24.04.2006
Judit Takacs, Miha Lobnik, Brane Mozetič
Pluralizacija medijev ali kje je prostor za gejevske in lezbične medije?
21.03.2006
Admir Baltić, Ahmed Pašić, Beatriz Bedrija Tomšič Čerkez, Ilinka Todorovski, Ervin Hladnik Milharčič
Omizje o islamu in muslimanih v medijih
18.09.2003
Suzana Tratnik, Tatjana Pirc, Katarina Stojanović, Jani Sever, Gorazd Suhadolnik, Miha Lobnik, Marko Milosavljević, Roman Kuhar
Mediji in homoseksualnost
internet
Medijska preža
Lenart J. Kučić
Novinarska internetna podoba
Sonja Merljak Zdovc
Poslovni modeli in preživetje medijskih hiš
Melita Zajc
Ne le nevarnosti, glejmo raje prednosti novih prostorov javne komunikacije
Kaja Jakopič
Profesionalni razpihovalci sovražnega govora na spletu
Iztok Šori, Veronika Bajt
Novi digitalni mediji, seksualnost in migracije
Igor Vobič
Piano v Sloveniji: malo muzike, malo denarja
Sonja Merljak Zdovc
Ko spletno uredništvo prosjači svoje kolege iz tiska za kosti
Kaja Jakopič
Twitter volitve?
Marko Milosavljević, Tanja Kerševan Smokvina
Vpliv digitalizacije na medije v Sloveniji
Domen Savič
Internet kot zabloda
Domen Savič
Vzpon in padec informacijskega imperija
Tanja Kerševan Smokvina
Spremljanje vpliva digitalizacije na medije v Sloveniji
Andrej Pavlišič
Internet hočejo transformirati v še eno lovišče kapitala
Domen Savič
Zapiranje pašnika: spletna cenzura doma in po svetu
Tomaž Gregorc
Onemogočanje avtonomnih digitalnih praks – »trda plat« zgodbe
Jurij Smrke
Novinarstvo in/kot tehnologija
Lija Mihelič, Miha Glavač
Prijavitelji dojemajo govor kot kazniv v zelo širokem obsegu
Sonja Merljak Zdovc
Spletni komentarji: kako pregnati sovražni govor?
Jernej Rovšek
Splet ne more biti izjema
Lenart J. Kučić
Iskanje čudežne rešitve
Igor Vobič
Pavperizacija spletnih novinarjev v Sloveniji
Mitar Milutinović
Ne spodbujajte k spremembi temeljnih lastnosti interneta!
Eva Vrtačič, Klemen Ploštajner, Nina Vombergar
Informacija, ideologija, Wikileaks
Sonja Merljak Zdovc
Mobilno, lokalno, socialno
Eva Vrtačič
Fenomen Lana Del Rey: Retro-romantika, porno-šik
Igor Vobič
Konec odprtega spleta tudi v slovenskem novinarstvu?
Eva Vrtačič
Neslane internetne šale z veliko soli
Kaja Jakopič
Pasivni aktivizem: Vloga spletnih omrežij pri vstajah proti diktatorskim režimom
Kaja Jakopič
Wikileaks – brezdomec med virom in medijem
Bojan Anđelković
Časi navduševanja nad virtualnim prostorom, v katerem se lahko potepamo brez identitete, so za nami
Andrej Motl
Sovražni govor v slovenskih medijih na spletu
Timotej Semenič
Demistifikacija pojma spletna televizija
Andrej Motl
Rasizem na internetu
Igor Bijuklič
Mediji v pospeševanju – Paul Virilio in totalitarnost medijske infrastrukture
Igor Vobič
Medijske hiše s spletnim novinarstvom le eksperimentirajo
Vuk Ćosić
Kriza, super
Brankica Petković
Narobe
Igor Vobič
Konvergenca v novinarstvu: integracija uredništev v časopisnih hišah Delo in Žurnal
Eva Vrtačič
E-smrtnost: Patološki narcis in smrt v kiberprostoru
Eva Vrtačič
Internetna socialna obrežja: prijatelji za vedno?
Kaja Jakopič
Otroci na internetu
Sandra Bašić-Hrvatin
Mediji, ponižani v obrt
Igor Vobič
Medosebna interaktivnost – redkost v slovenskem spletnem novinarstvu
Manca Borko
S stapljanjem uredništev v novo dobo novinarstva?
Sonja Merljak Zdovc
Blog kot novinarski odgovor na težave neke lokalne skupnosti
Kaja Jakopič
Volivci v mreži spletnih skupnosti
Igor Vobič
Splet kot zrcalo krize novinarstva?
Kaja Jakopič
Blogam, torej sem … novinar in zvezda
Zvezdan Martič
Medijske hiše srečajo nove medije
Jaka Železnikar
Spletni medij ali spletni podaljšek medija
Igor Vobič
Novinarstvo na spletu – Kdo s(m)o novinarji?
Zoran Trojar
Trendi spletnega oglaševanja
Barbara Kvas
Politični spletkarji – predvolilne kampanje na spletu
Kaja Jakopič
Bum časopisnih spletnih televizij
Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić
Spletne televizije izziv za medijske regulatorje
Brankica Petković
Mediji za državljane
Domen Savič, Barbara Kvas
Demokratični potencial spletnih dnevnikov
Nikola Janović
Praktične intervencije in teoretske refleksije
Kaja Jakopič
Boj proti sovraštvu na medmrežju ali boj z mlini na veter
Miha Ceglar
Katere podatke o uporabnikih lahko zbirajo slovenski operaterji?
Maja Breznik
Spletna stran Index prohibitorum
Toni Gabrić
ZaMirZINE
Kaja Jakopič
Slovenske parlamentarne volitve brez internetne kampanje
Mojca Planšak
FM@dia Forum 2004
Sonja Merljak
Dve postaji za medijske informacije
Zorana Baković
Kitajska: Resnica v rdeči preobleki
Marta Gregorčič
Fuck media. Be the media!
Bibliowwwgrafija
Matjaž Trošt
Izzivi spletnega novinarstva
Rok Kajzer
Kakovostno, hitro, cenejše
Nova spletna stran čeških novinarjev
Suzana Žilič-Fišer
Prihodnost televizije
Barbara Bizjak
Število obiskov razkriva edino Večer
Darren Purcell
Pošljite čim več ljudem
Darren Purcell
Otroška pornografija na internetu
Boris Čibej
Prihodnost neke iluzije
Goran Ivanović
Stara Mat’kurja - dobra juha
Erika Repovž
Nov internet časopis 24ur.com
Vuk Ćosić
Internet in kosovska vojna
Goran Ivanović
Televizija na internetu
Državna propaganda na internetu
Vuk Ćosić
V boju proti državi
Joh Dokler
Brez komunikacije z bralci
Edicija MediaWatch
Darren Purcell
Slovenska država na internetu