N O V O S T I
O   M E D I A W A T C H
R E V I J A   M E D I J S K A   P R E Ž A
o   r e v i j i
s e z n a m
junij 2013
december 2012
junij 2012
december 2011
maj 2011
december 2010
maj 2010
december 2009
maj 2009
december 2008
maj 2008
december 2007
maj 2007
december 2006
maj 2006
november 2005
maj 2005
november 2004
marec / april 2004
oktober 2003
marec 2003
december 2002
poletje 2002
zima 2002
poletje / jesen 2001
pomlad 2001
zima 2001
uvodnik
sovražni govor
novinarski profesionalizem
novi zakon o medijih
mediji in pravo
medijski trg
mediji in oglaševanje
preobrazba državnih v javne radiotelevizije
tiskovni svet
ženske v medijih
boj za preživetje radia marš
televizija
recenzije
seminarji in obvestila
ekskrementi
foto
poletje-jesen 2000
pomlad 2000
jesen 1999 / zima 2000
poletje 1999
pomlad 1999
zima 1999
poletje 1998
pomlad 1998
zima 1998
u r e d n i š t v o
E D I C I J A   M E D I A W A T C H
S P R E M L J A N J E   N E S T R P N O S T I
N O V I N A R S K I   V E Č E R I
O M I Z J A
M E D I J S K O   S O D E L O V A N J E
T E M E
A V T O R J I
P O V E Z A V E

Suzana Žilič-Fišer
Prihodnost televizije
Predvidevamo lahko, da bo internet še povečal svoj pomen v družbi, televizija pa bo zaradi možnosti uvrščanja informacij v določen socialni in lokalni kontekst ohranila svojo vlogo
Videti je, da za digitalno televizijo v Evropi ni velikega povpraševanja med potrošniki. Uporabo te inovacije v televizijski produkciji, prenosu in predstavitvi očitno bolj spodbuja tehnološki imperativ kot pa potreba občinstva.

Ključno vprašanje prihodnosti digitalne televizije je, kako bodo lahko močno povečane distribucijske zmogljivosti programsko zapolnjene. Večina dosedanjih razprav o digitalni televiziji je bila omejena na inženirske standarde in vpliv na konkurenco, zdaj pa prihajajo do spoznanja, da bo uveljavljanje digitalne televizije odvisno od vsebine in ne od tehnologije.

Pri vsem izobilju množične ameriške produkcije, ki je preplavila Evropo, se pojavljajo tudi želje po lokalnih posebnostih. Lokalizacija je postala nova težnja v mednarodni televiziji, ki samo kaže, kako se trg odziva na globalno televizijo z željo po domačih vsebinah. Vse to vodi v mednarodni »franšizing« v oblikovanju programskih vsebin: kupovanje lokalnih različic kvizov, snemanje domače verzije soap-oper v koprodukciji, snemanje domačih sekvenc in njihovo uvrščanje v kupljeni program. To pomeni, da morajo televizije iskati nove načine pridobivanja oglaševalcev. Gre za vprašanje, kako čim manj vložiti v program in iztržiti čim več. Pojavljajo se različni načini sponzoriranja, neposredno kritje stroškov produciranja (v zameno pa cenejši oglaševalski čas) in tudi izrabljanje t. i. cross-media opportunity z razširitvijo na druge dele industrije (npr. teletubbies – primer sodelovanja industrije igrač in televizijske produkcije).

Vzpon interaktivne TV
Kot pomemben subjekt na medijski sceni se pojavlja interaktivna televizija kot medij, ki uporabnikom zagotavlja stotine video kanalov, programe na zahtevo, informacijske storitve, nakupovanje on-line, bančne storitve itd. Je zametek vseobsegajočega domačega komunikacijskega medija in tudi konkreten primer medijskega povezovanja. Interaktivna televizija kaže, kako poskuša telekomunikacijska industrija izrabiti informacijske in komunikacijske tehnologije za svoje korporacijske vizije. Poleg vprašanja ekonomske in tehnološke uspešnosti se pojavlja vprašanje nadzora nad sistemom: kdo bo nadzoroval vsebine medija, ki bi lahko bil nepogrešljiv član naše mikro skupnosti. Še več, vdor v sistem, ki obsega množico osebnih podatkov, je lahko neizmerno polje delovanja za pirate in vse, ki iz zlorabe podatkov kujejo lasten dobiček. Prav zaradi izjemne možnosti zlorabe podatkov in zaradi majhne možnosti nadzora nad sistemom pa interaktivna televizija še ni doživela takšnega razmaha, kot ga lahko predvideva tehnološki razvoj.

Prevlada interneta?
Mnogi opazovalci tehnološkega razvoja zatrjujejo, da se tradicionalni mediji lahko upravičeno bojijo zmanjšanja vloge tiska in televizije na račun interneta, ki postaja najpomembnejši vir informacij. Po podatkih ameriške nacionalne raziskave 67 odstotkov Američanov med 18 in 24 letom starosti raje poiščejo informacije na spletnih straneh kakor na televiziji. Ob podatku, da je leta 1994 bilo le okoli 100 000 spletnih strani, danes pa več kot sedem milijonov, se že pojavlja vprašanje, ali bo internet kmalu temeljni vir informiranja, zabave in komuniciranja? Ob vsej tej množici podatkov, ki jih ponuja, je občinstvo lahko zmedeno. Toda ali je in še zmeraj bo pripravljeno iskati informacije? Ali ni televizija gledalca oblikovala v zahtevno občinstvo, ki želi, da mu informacijo predstavijo z vsemi stališči in v določenem kontekstu?

Izbor medija glede na potrebe
Pri razvoju medijev bo vedno bolj pomembno upoštevanje potreb medijskih uporabnikov. Zato tradicionalni model komuniciranja, ki ga sestavljajo pošiljatelj, kanal in sprejemnik ne zadostuje več. Zdaj so najpomembnejši elementi v modelu komuniciranja osebne lastnosti sprejemnika, položaj, v katerem je prejemnik, in funkcije medija. Informacijska potreba je osnova pri izbiranju medija. Torej je medijska izbira rezultat informacijske potrebe, uporabnika in medijskih značilnosti. Veliko novih medijev je dobilo svoje mesto na trgu (internet) predvsem zato, ker je bila nova tehnologija dosežek in ne, ker bi javnost pred tem izrazila potrebo po novih medijih. A vendar je razvoj medijev odvisen prav od uporabnikov, saj uporabljamo določen medij za uresničitev določenih nalog in potreb. Prav zato je uspeh novih medijev odvisen od stopnje, do katere lahko zadovoljijo uporabnikove potrebe.

Predvidevamo lahko, da bo na področju informiranja internet še povečal svoj pomen v družbi, televizija pa bo zaradi možnosti uvrščanja informacij v določen socialni in lokalni kontekst ohranila svojo vlogo. Zaradi izredno hitrega tehnološkega razvoja v zadnjih desetih letih so s pomočjo novih medijev tradicionalni mediji dobili dodatne dimenzije. Razvoj multimedijskih uredništev (radijske novice, televizijske novice, web časopis, klepetalnice) je z zmanjševanjem stroškov in povečanjem tržnega deleža omogočil, da so tudi tradicionalni mediji uporabnejši.

izpis

Ksenija H. Vidmar

Televizijska konstrukcija 20. stoletja
Videnje 20. stoletja slovenskega gledalca je bistveno pogojeno s televizijskim pogledom na 20. stoletje – kaj in kako se in se bomo spominjali je pogojeno s tem, kaj in kako smo videli
Medijske reprezentacije so danes eno ključnih področij raziskovanja sodobne množične kulture. Če so si kritiki in raziskovalci medijev v zgodnejših obdobjih, predvsem v okrilju t. i. komunikacijskega modela raziskovanja medijev, zastavljali vprašanje, kako mediji vplivajo na gledalce in določajo njihove reakcije, se danes vprašanje razmerja med mediji in publiko zastavlja predvsem kot vprašanje kolektivnega oblikovanja vednosti in predstav, ki sooblikujejo družbena razmerja in razmerja moči. Če se je raziskovanje medijev v preteklosti ukvarjalo z dokazovanjem, kako nasilne vsebine v televizijskih programih prebujajo sicer latentno nasilnost njihovih gledalcev, je danes temeljna naloga kritičnih medijskih analiz pokazati na same mehanizme konstruiranja »nasilnosti« kot polja družbenih spopadov, ki vključujejo rasne, razredne, spolne in druge družbene koordinate moči.

Analiza televizijskih programov ob izteku stoletja
Mednarodna raziskava »Televizijska konstrukcija 20. stoletja« je projekt, ki išče prav takšne povezave na primeru televizijskega pogleda na navidezno neproblematično zgodovinsko-časovno zaporo nekega obdobja ob prehodu v novo tisočletje. Gre za multidisciplinarno in multinacionalno raziskavo, ki jo financira Arts and Humanities Research Board v Londonu ter več manjših sponzorjev. Sedež raziskave je na angleški univerzi v Bradfordu, projekt, ki ga vodi Ulrike H. Meinhof, direktorica programa za germanske jezike in literaturo na University of Southampton, pa temelji na analizi nacionalnih in regionalnih javnih in komercialnih televizijskih programov, in sicer v naslednjih državah (po abecednem vrstnem redu): Anglija, Avstrija, Danska, Francija, Grčija, Katalonija, Madžarska, Nemčija, Poljska, Rusija, Severna Irska, Slovenija ter še Yorkshire in Liverpool. Raziskava temelji na analizi programov, ki so jih predvajali decembra 1999, in katerih vsebina je bila povezana le z iztekajočim stoletjem.

Zgodovina Evrope, gledana z očmi televizije
Izbor programov zagotavlja primerjalni pogled na nacionalne televizijske refleksije o preteklem stoletju, skozi soočenje nacionalnih in regionalnih ter javnih in komercialnih postaj, hkrati pa tudi možnost razkrivanja notranjih nekonsistentnosti in nasprotujočih videnj med posameznimi televizijskimi postajami znotraj iste države. Vprašanje je, ali je – gledano z očmi televizije – mogoče govoriti o dvajsetem stoletju kot enotni in skupni zgodovinski izkušnji Evrope? Ali gre prej za kulturno raznoliki konglomerat dogodkov, ljudi in idej, ki se jih poljubno prepisuje na zemljevid kolektivne pripovedi posameznega naroda ali celo regije. Ali lahko nasilje preteklosti, ki skozi teror ruskega komunizma ali nemškega nacizma lovi vizije prihodnosti, skuje enako pripoved o 20. stoletju? Ali je ta pripoved, če nadaljujemo s primerom Nemčije, enaka za nekdanje vzhodnonemške in zahodnonemške gledalce zdaj skupne nemške televizije? Ali sta krivda in greh, ki spodkopavata slavnostno doživetje/izživetje konca stoletja velikih narodov, lahko hkrati ubeseditev krivde in greha, ki zaznamujeta pripoved malih narodov in narodov, ki se šele borijo za mesto na zemljevidu svetovne zgodovine? Kakor je zapisal ameriški zgodovinar Steven Knapp za zgodovinski spomin, je preteklost vedno v funkciji sedanjosti. To misel velja upoštevati pri spremljanju televizijskega spominjanja 20. stoletja. Sodobni politično-zgodovinski konteksti televizijskega spomina igrajo ključno vlogo pri rekonstrukciji stoletja kakor tudi pri logiki dokumentiranja njegovih vsebin.

Slovenska televizijska videnja 20. stoletja
To moramo ohraniti v spominu tudi pri spremljanju slovenske televizije. Slovenski del projekta vodiva na Fakulteti za podiplomski humanistični študij (ISH) Jože Vogrinc in zgoraj podpisana (pri projektu so sodelovali tudi študenti Medijskih študijev, ki so opravili transkripcije programov, del odgovornosti v začetni fazi raziskave pa kot kontaktna oseba nosi tudi Silvan Furlan), sodelovanje z »bradfordsko skupino« pa je leta 1999 omogočil tudi Britanski svet v Ljubljani. Slovenski izbor programov zajema enourno posebno oddajo uredništva informativnih oddaj Kronika 20. stoletja, ki so jo predvajali na TVS 28. 12., in serijo prispevkov o koncu stoletja/tisočletja, ki so bili vključeni v dnevni program 24 ur na POP TV ter predvajani od 25. 12. do konca leta. Tudi pri analizi teh programov je jasno, da slovenskega televizijskega videnja 20. stoletja ni mogoče zapopasti zunaj sodobnih političnih in ideoloških kontekstov, ki okvirjajo navidezno nepristransko evidentiranje dogodkov in vsebin prejšnjega stoletja. Še posebej moramo biti pazljivi pri uporabi dokumentarnih gradiv, ki na videz kar sama govorijo zgodbo o stoletju. Poudarek je vendarle na izboru, ki dokumentarnost vzpostavi z izborom materialov, ki najdejo pot do ekrana, in zamolčanih vsebin.

Usodnost televizijskih podob
To z drugimi besedami pomeni, da je videnje 20. stoletja slovenskega gledalca bistveno pogojeno s televizijskim pogledom na 20. stoletje – kaj in kako se in se bomo spominjali je pogojeno s tem, kaj in kako smo videli. Vendar tega ne smemo razumeti na ozadju usodnosti decembra 1999 na slovenski televiziji za konstrukcijo našega skupnega zgodovinskega spomina, temveč prej kot prepoznanje prepletenosti televizijskih podob s splošnim in skupnim arzenalom podob, ki tvorijo naše kolektivne predstave in pojmovanja skupne identitete. Slednje je predvsem pomembno za razumevanje naše vloge televizijskega gledalca, da namreč h konstrukciji teh skupnih predstav pripomoremo ne le z gledanjem televizije, temveč ko vselej prežimo za tistim, kar ni prikazano. Soočenje javnih in komercialnih programov znotraj nacionalnih in med nacionalnimi televizijskimi postajami je pomembno za prepoznanje potencialov medmedijskega prostora gledalca, ki vire za skupne podobe črpa ne le skozi identifikacijo z gledalcem nacionalne televizije, temveč lahko svoj pogled vse bolj oblikuje tudi skozi zasedanje drugih nacionalnih in regijskih gledalskih mest. Projekt se letos končuje z dvema zaključnima dejanjema. Gre za pripravo skupne publikacije z rezultati raziskave in napovedano možnost, da se s pomočjo Muzeja za film in televizijo v Bradfordu televizijske programe o 20. stoletju, na katerih je temeljil bradfordski projekt, prek interneta naredi dostopne širši javnosti. Obe dejanji pomenita tudi možnost preverjanja obstoja takšnega nadnacionalnega, medmedijskega prostora gledalca.

izpis

 S O R O D N E   T E M E

radio in televizija

Medijska preža
Renata Šribar
Ženski vstop: Vstajništvo in spol v medijih
Gojko Bervar
Dnevnik svetnika RTV Slovenija
Biljana Žikić
S skuterji do televizije:TV Pink Si – TV3 Pink – TV3 Medias
Zoran Medved
Spregledano zavezništvo z državljani
Pia Majbritt Jansen
Danska javna radiotelevizija – primerjalna zgodba o uspehu
Gojko Bervar
Dnevnik svetnika RTV Slovenija
Marko Milosavljević
Giganti in palčki slovenskih medijev (če krematorijev raje ne omenjamo)
Gorazd Kovačič
Medijska vaja hujskanja proti javnemu sektorju in socialni državi
Goran Ivanović
Hrvaška televizija in očitki korupcije
Gojko Bervar
Dnevnik svetnika RTV Slovenija
Brankica Petković
Kar ni romantika
Admir Baltić
Pa tako lepo govorite naš jezik …
Saša Banjanac Lubej
TV Slovenija: pozitivne programske spremembe, a še veliko prostora za izboljšave
Zoran Medved
Prihodnost ali pogreb javne RTV?
Gojko Bervar
Dnevnik svetnika RTV Slovenija
Brankica Petković
Odpiranje RTV Slovenija za nove narodne skupnosti?
Jasna Babić
Spet se rola – Vrnitev »urbanih« glasbenih oddaj na TV Slovenija
Matjaž Ambrožič
Kdo pa je pri vas kreativni?
Dejan Jontes
Lepo je biti preprost: stereotipne reprezentacije razreda v situacijskih komedijah
Suzana Oreški
Reprezentacije norosti: Privabljanje gledalcev z omalovaževanjem podobe ljudi, potisnjenih na rob
Goran Ivanović
»Krezubi trozubac« danes: kje so pristale tri nekdanje mladinske radijske postaje iz Ljubljane, Zagreba in Beograda?
Andraž Poeschl
O Sloveniji na svetovnem prvenstvu
Zvezdan Martič
Vizija TV Slovenija: Strogi profesionalni standardi, več urbanih vsebin, večja vključenost gledalcev ...
Zoran Medved
Stavka na RTV Slovenija: Ostajajo problemi, zaradi katerih še nihče ni stavkal
Boštjan Nedoh
Kako stavkati brez materialnih posledic?
Jovana Mihajlović Trbovc
»Jugosfera« pod televizijo Pink: od pozabe problematične preteklosti do povezovanja v potrošništvu in zabavi
Jasna Babić
Osnutek zakona o medijih: Bluz slovenskih glasbenikov
Gojko Bervar
Dnevnik svetnika RTV Slovenija
Andreja Trdina
Spet doma: zamolčevanje razrednih razlik v konstrukciji slovenske običajnosti
Eva Vrtačič
Telo kot stroj, dr. House kot genialni mehanik
Gojko Bervar
Dnevnik svetnika RTV Slovenija
Eva Vrtačič
Zakaj se sploh igramo, če že vse vemo?
Claire Frachon
Francija: Boljša medijska zastopanost legitimna težnja milijonov ljudi
Eva Vrtačič
Ideologija v kuharskih oddajah
Eva Vrtačič
Razkrinkane izbire
Boris Čibej
Združene države Amerike: Lisičje novinarstvo
Iztok Jurančič
Kanarčki v rudniku demokracije
Zoran Medved
Novi zakon o RTV Slovenija: Potrebujemo popolnoma nov koncept
Dušan Rebolj
Ali je prav, da novinarji volijo?
Nika Susman
Francija: Usoda javne televizije odvisna od dobičkov komercialne tekmice
Eva Vrtačič
Svoboda je suženjstvo
Marko Milosavljević
Razdruženi propadajo
Sandra Bašić-Hrvatin
Kakšen javni medij potrebujejo državljanke in državljani Slovenije?
Brankica Petković
Glas poslušalcev in gledalcev
Miro Samardžija, Julija Sardelić
Preveč se ukvarjamo z visoko formalno politiko, dela na terenu je vedno manj
Julija Somrak, Aleš Zobec
Selekcija informativnih vsebin na televizijah
Robert Bobnič
Nezdrava mitologija tv-oddaje Na zdravje!
Roman Kuhar
»Voditelj oddaje pa ni Rom«
Enisa Brizani
Amare Droma, Amare Drumija, Mengere Droma, Naše poti
Zvezdan Martič
Medijske hiše srečajo nove medije
Sandra Bašić-Hrvatin
Politika razvoja radia in televizije v Sloveniji – Tiranija status quo
Tanja Kerševan-Smokvina
Strategija razvoja radijskih in televizijskih programov – bolje pozno kot nikoli?
Miha Krišelj
Digitalizacija in novi frekvenčni spekter – izziva za razvoj radijskih in televizijskih programov
Majda Juvan
Zakaj je v frizerskem salonu frizer in kaj ima s tem pokojni RGL?
Irena Vide
Lokalna novica je kraljica
Gojko Bervar
Radijsko tekmovanje Prix Europa 2007
Nagrada novinarju Gašperju Lubeju
Snežana Trpevska
Makedonija: Največje televizijske postaje v službi političnih obračunov
Milka Tadić Mijović
Črna gora: Mediji brez distance do vladajočih krogov
Kaja Jakopič
Bum časopisnih spletnih televizij
Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić
Spletne televizije izziv za medijske regulatorje
Marta Gregorčič
O diktaturi medijev in kontrarevolucionarnih učinkih
Anita Mikulič
Zakaj bi bili otroci žrtve medijev?
Marko Jenšterle
Venezuela: Napoved odvzema frekvence nastarejši zasebni televiziji
Brankica Petković
NMS – Naš mali svet
Kaja Jakopič
Big Brother: proizvodnja resničnosti
Igor Vobič
Je RTS Janeza Ujčiča res medij, najbolj v »javnem interesu«?
Lana Zdravković
Študentski radijski postaji – neprilagojeni in potrebni
Brankica Petković
Zakaj ni odzivov na procese zatona RŠ in Marš?
Zoran Medved
Zakaj je zahteva po uravnoteženosti javne televizije neutemeljena?
Marko Milosavljević
Vrnitev TV 3 – Največ koristi bo še vedno imel Holivud
Boris Vezjak
Poskusi ideologizacije in politično motiviran novinarski suspenz
Špela Stare
Zgovoren obseg kadrovskih menjav na RTV Slovenija
Gojko Bervar
Varuh poslušalcev in gledalcev RTV Slovenija
Boris Bergant
Avstrija: Vihar na javni radioteleviziji
Suzana Žilič-Fišer
Javnega interesa ne zagotavlja le RTV Slovenija
Brankica Petković
Kadrovski vrtiljak
Boris Vezjak
Dedemokratizacija Slovenije pod krinko demokratizacije RTV Slovenija
Tanja Taštanoska
Mlačna drža novinarjev RTVS
Boris Vezjak
Resnica sklicevanja na dr. Hoffmann-Riema
Marta Gregorčič
Javni prostor: Negujmo ga tam, kjer je in odpirajmo tam, kjer se je zaprl
Neva Nahtigal
Kdaj oddaje za Rome na RTV Slovenija?
Neva Nahtigal
Romi o medijskih vsebinah za Rome
Zoran Medved
Komentar - napačno pojmovanje ali ideološki konstrukt?
Kaja Jakopič
Realna televizija kot laboratorijski eksperiment
Sandra Bašić-Hrvatin, Brankica Petković
Javna radiotelevizija za vse!
Brankica Petković, Helmut Peissl
Monopoli premaknejo medije v desno
Maruša Krese
Najboljše, kar lahko da radio
Brankica Petković
Dodatna politizacija in državni nadzor nad RTV Slovenija
Gojko Bervar
Kdaj omdusman na javni radioteleviziji?
Brankica Petković
Nova vlada – nova medijska politika
Gašper Lubej
TV Slovenija praviloma »pokrije« več dogodkov kot POP TV
Marko Milosavljević
Predvolilna soočenja na RTV Slovenija – Bi lahko bila ožja, a bolj relevantna?
Tonči Kuzmanić
Televiziranje kot ničenje sveta
Bojan Golčar
»Mrtvorojeni otrok« države s prevelikim številom rtv-organizacij?
Boštjan Nedoh
Italija: Televizije trdno v Berlusconijevih vajetih
Gojko Bervar
Kdaj varuh poklicne etike na slovenski javni radioteleviziji?
Renata Šribar
Toliko o samoregulaciji pornografije
Bojan Golčar
Bo v etru še kaj programov posebnega pomena?
Andrej Stopar
Kako bo poslej EU odmevala v programih Radia Slovenija?
Gorazd Kovačič
Izbrisani prikazani kot problem, ne kot oškodovanci
Matej Kovačič
Zmago Jelinčič na RGL
Nataša Velikonja
Spopad stališč kot medijski konstrukt
Tomaž Zaniuk
Klic po celostni sanaciji Radia Študent
Saša Banjanac Lubej
Lokalne radijske postaje: Vse novice in oglasi iz istega računalnika
Anita Mikulič
Otroci in televizija
Melita Zajc
Mediji in avdiovizualna politika v strateških dokumentih ministrstva za kulturo
Suzana Žilič-Fišer
Velika Britanija: Državno financiranje in naročnina slabi neodvisnost in svobodo televizije
Rok Kajzer
Klevetanje in praksa Novinarskega častnega razsodišča
Sandra Bašić-Hrvatin
Zakon o RTVS za 20. ali 21. stoletje?
Marko Milosavljević
Nuja transparentnosti na RTV Slovenija
Tonči Kuzmanić
Potrošniška ali kapitalska suverenost
Saša Bojc
ZDA: Lokalne televizije – na poti k nepomembnosti
Ksenija Horvat
John Simpson: Poročila z nikogaršnje zemlje – Poročanje o svetu (1)
Suzana Žilič-Fišer
Velika Britanija: Channel 4 kot model javne komercialne televizije
Karol Jakubowicz
Zavrnite predloge o politični delitvi javne radiotelevizije!
Petra Šubic
Novi lastniki medijev: zakaj je Laško kupil delež v Delu?
Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić
Medijska koncentracija v Sloveniji
Neva Nahtigal
Pravila brez nadzora
Neva Nahtigal
Sistemi medijske odgovornosti v Sloveniji
Saša Banjanac Lubej
Novinarji so za direktorje kakor delavci v tovarni
Gal Kirn, Ana Jereb
Nato: Vidni in nevidni pritiski
Mojca Pajnik
Islam: Spektakularno o džamiji
Simona Zavratnik Zimic
Islam: Človekove pravice kot ljubiteljska dejavnost
Renata Šribar
Pornografija: Po protipornografskemu ukrepu medijskega inšpektorja
Mojca Pajnik
Pornografija: Ženske med spolnostjo in pornografijo
Brankica Petković
Romi: Lahko je nič ne vedeti o Romih
Poul Erik Nielsen
Danska državna televizijska služba na prodaj
Petra Oseli
Nove socialne dimenzije televizije
Dušan Rebolj
Prihodki radiotelevizij naraščajo
Rajko Gerič
Postali smo javni uslužbenci
Tatjana Pirc
Bodimo uslužbenci javnosti
Tomaž Gerden
Celina z imenom Slovenija
Marta Palics
Vojvodina
Izgubljen ugled manjšinskih medijev
Ksenija Horvat
Josri Fouda
Nikoli se ne bom vključil v propagandno vojno
Marko Prpič
Zgodovina radiotelevizije v Veliki Britaniji
Bojan Golčar
Radio Marš - konec ali začetek?
Simona Zatler, Sandra Bašić-Hrvatin
Programski deleži po novi medijski zakonodaji
Suzana Žilič-Fišer
Neprivlačnost slovenskega televizijskega trga
Rajko Gerič
Najlažje se je odreči programu
Katja Škoberne
Javna televizija in profilirane oddaje
Marjan Moškon
Žagajo mar avtorji vejo, na kateri sedijo?
Alenka Kotnik
Otroci in mladostniki v medijih
Petra Oseli
Ima tretji radijski sektor v Sloveniji prihodnost?
Goran Ivanović
Vpliv ameriškega skupnostnega radia
Boris Bergant
Izrazito politični zakon
Rina Klinar, Irma Benko
Več vprašanj kot odgovorov
Petra Oseli
Je TV 3 res »nezaželena« televizija?
Lucija Bošnik
Ameriški mediji – tempirana bomba?
Ksenija Horvat
Ko tudi dva novinarska vira nista dovolj
Bojan Golčar
V reševanje Marša se je vključila občina
Barbara Vodopivec
Tajnice, čistilke, gospodinje…
Rina Klinar
Naj lokalni radio ugasne?
Marjan Moškon
Zatreti lokalne programe je lahko
Dejan Jelovac
To bo konec Radia Študent
Suzana Žilič-Fišer
Prihodnost televizije
Ksenija H. Vidmar
Televizijska konstrukcija 20. stoletja
Petra Oseli
Prodajajo šampon v informativnih oddajah
Tanja Kerševan-Smokvina
Oglasi na televizijah po pravilih
Branko Čakarmiš
Samoregulativni korak slovenskih televizij
Cene Grčar
Beseda velja
Kaja Jakopič, Saša Banjanac Lubej
V etru Nove Evrope
Jan Moláček, Petr Kopecky
Svet in generalni direktor – generatorja krize
Rajko Gerič
Civilna družba rada glasuje tajno
Danail Danov
Upor na nacionalnem radiu
Damir Matković
HRT ostaja gospodar medijskega prostora
Peter Bajomi-Lazar
Državna televizija na kolenih
Tadej Labernik
Ukinitev sedanje Radiotelevizije BiH
Ahmed Burić
Reformo diktira mednarodna skupnost
TV3 bo preživela
RTV Slovenija
Bojan Golčar
Radio Marš naj bo!
Grega Repovž
Televizijska soočenja in podobe političnih tekmecev
Bojan Krajnc
Zakaj bi televizija bila servis lova na volilce?
Matjaž Gerl
Logika kapitala na televizijskem trgu
Marjan Ogrinc
Mediji ignorirajo rock
Bojan Golčar
Zakaj si univerza lasti Radio Marš?
Barbara Bizjak
Število obiskov razkriva edino Večer
Omejevanje je nedemokratično
Gregor Belušič
TV Duh
Beata Klimkiewicz
Medijski imperij Radio Maryja
Sandra Bašić-Hrvatin
British Journalism Review
Sandra Bašić-Hrvatin
The Baltic Media Monitor
Marjan Moškon
Priložnost za primerjanje
Mojca Širok
Medijske selitve
Boris Čibej
Prihodnost neke iluzije
Matjaž Gerl
Kakšno javno televizijo potrebujemo in kakšno si lahko privoščimo
Brankica Petković
Usoda »vaških televizij«
Goran Ivanović
Televizija na internetu
Kaja Jakopič
Neuradno o medijih
Sandra Bašić-Hrvatin
Trideset let pozneje
Goran Ivanović
Radio v vsako vas
Vera Grebenc
Radio-aktivna civilna družba
Matjaž Gerl
Veliki bratje slovenske radiodifuzije
Zoran Medved
Gledanost informativnih oddaj upada
Matjaž Gerl
Gneča v etru
Igor Brlek
Utapljanje v valu komerciale
Borut Savski
Internetovska radijska kreativnost
Marko Prpič
Več omejitev in večji pritiski
Veran Matić
Moč in smisel mreže sorodnih medijev
Pro Plus
Za POP TV so najbolj pomembni gledalci
Marjan Moškon
Kaj naredi denar
Matjaž Gerl
Med cenzuro in anarhijo
Rastko Močnik
Javne betice
Breda Luthar
Kakšen je politični učinek apolitičnega žurnalizma
Edicija MediaWatch
Brankica Petković, Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić, Iztok Jurančič, Marko Prpič, Roman Kuhar
Mediji za državljane
Sandra Bašić-Hrvatin
Državni ali javni servis
Breda Luthar
Politika teletabloidov
Novinarski večeri
15.09.2005
Mirko Galić, Sandra Bašić-Hrvatin
Javne radiotelevizije in učinki zakonodaje
11.10.2004
Wolfgang Soergel, Simona Rakuša, Edi Pucer, Igor Drakulić
Zakaj novinarska stavka?
10.05.2002
Josri Fouda
Al Džezira – arabski CNN?
23.11.2001
Gwyneth Henderson, Veran Matić, Danail Danov, Goran Gavrilov, Sandra Bašić-Hrvatin
Privatni vs. javni elektronski mediji: kdo bolje služi javnosti?
12.03.2001
Vlasta Jeseničnik, Aleksander K. Simonov
Kdo obvladuje rusko "glasnost"?
01.02.2001
Petr Kopecky, Rajko Gerič
Ne dam svoje televizije!
12.09.2000
Denis Latin, Bojan Krajnc
Televizijsko odpiranje tabujev
17.02.2000
Velibor Čović, Uroš Lipušček
Dober večer, gospod predsednik
23.09.1999
Robert Ottenhoff, Boris Bergant
Javnovizija
25.09.1997
Peter Knowles, Tomaž Perovič
Televizija hitre prehrane
Omizja
25.11.2008
Edvard Žitnik, Miha Lampreht, Miha Drozg, Ervin Hladnik Milharčič, Gorazd Kovačič, Marta Gregorčič, Jože Vogrinc
Podoba sveta v televizijskih poročilih
12.10.2006
Brankica Petković, Marko Prpič, Rajko Gerič, Darja Zgonc, Jože Vogrinc, Tomaž Perovič, Roman Kuhar, Jani Sever, Ahmed Pašić, Mitja Blažič, Ksenija H. Vidmar, Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić, Iztok Jurančič, Lou Lichtenberg, Granville Williams, Božo Zorko, Branko Grims, Rina Klinar
Mediji za državljane
12.05.2005
Karol Jakubowicz, Werner Rumphorst, Branko Grims, Sašo Gazdić, Boris Bergant, Rosvita Pesek, Tatjana Pirc
Prihodnost javne radiotelevizije v Sloveniji
19.04.2001
Janez Kocjančič, Božidar Zorko, Vlado Senica, Rajko Gerič, Matevž Krivic, Marko Milosavljević
Perspektive javne radiotelevizije v Sloveniji
internet
Medijska preža
Lenart J. Kučić
Novinarska internetna podoba
Sonja Merljak Zdovc
Poslovni modeli in preživetje medijskih hiš
Melita Zajc
Ne le nevarnosti, glejmo raje prednosti novih prostorov javne komunikacije
Kaja Jakopič
Profesionalni razpihovalci sovražnega govora na spletu
Iztok Šori, Veronika Bajt
Novi digitalni mediji, seksualnost in migracije
Igor Vobič
Piano v Sloveniji: malo muzike, malo denarja
Sonja Merljak Zdovc
Ko spletno uredništvo prosjači svoje kolege iz tiska za kosti
Kaja Jakopič
Twitter volitve?
Marko Milosavljević, Tanja Kerševan Smokvina
Vpliv digitalizacije na medije v Sloveniji
Domen Savič
Internet kot zabloda
Domen Savič
Vzpon in padec informacijskega imperija
Tanja Kerševan Smokvina
Spremljanje vpliva digitalizacije na medije v Sloveniji
Andrej Pavlišič
Internet hočejo transformirati v še eno lovišče kapitala
Domen Savič
Zapiranje pašnika: spletna cenzura doma in po svetu
Tomaž Gregorc
Onemogočanje avtonomnih digitalnih praks – »trda plat« zgodbe
Jurij Smrke
Novinarstvo in/kot tehnologija
Lija Mihelič, Miha Glavač
Prijavitelji dojemajo govor kot kazniv v zelo širokem obsegu
Sonja Merljak Zdovc
Spletni komentarji: kako pregnati sovražni govor?
Jernej Rovšek
Splet ne more biti izjema
Lenart J. Kučić
Iskanje čudežne rešitve
Igor Vobič
Pavperizacija spletnih novinarjev v Sloveniji
Mitar Milutinović
Ne spodbujajte k spremembi temeljnih lastnosti interneta!
Eva Vrtačič, Klemen Ploštajner, Nina Vombergar
Informacija, ideologija, Wikileaks
Sonja Merljak Zdovc
Mobilno, lokalno, socialno
Eva Vrtačič
Fenomen Lana Del Rey: Retro-romantika, porno-šik
Igor Vobič
Konec odprtega spleta tudi v slovenskem novinarstvu?
Eva Vrtačič
Neslane internetne šale z veliko soli
Kaja Jakopič
Pasivni aktivizem: Vloga spletnih omrežij pri vstajah proti diktatorskim režimom
Kaja Jakopič
Wikileaks – brezdomec med virom in medijem
Bojan Anđelković
Časi navduševanja nad virtualnim prostorom, v katerem se lahko potepamo brez identitete, so za nami
Andrej Motl
Sovražni govor v slovenskih medijih na spletu
Timotej Semenič
Demistifikacija pojma spletna televizija
Andrej Motl
Rasizem na internetu
Igor Bijuklič
Mediji v pospeševanju – Paul Virilio in totalitarnost medijske infrastrukture
Igor Vobič
Medijske hiše s spletnim novinarstvom le eksperimentirajo
Vuk Ćosić
Kriza, super
Brankica Petković
Narobe
Igor Vobič
Konvergenca v novinarstvu: integracija uredništev v časopisnih hišah Delo in Žurnal
Eva Vrtačič
E-smrtnost: Patološki narcis in smrt v kiberprostoru
Eva Vrtačič
Internetna socialna obrežja: prijatelji za vedno?
Kaja Jakopič
Otroci na internetu
Sandra Bašić-Hrvatin
Mediji, ponižani v obrt
Igor Vobič
Medosebna interaktivnost – redkost v slovenskem spletnem novinarstvu
Manca Borko
S stapljanjem uredništev v novo dobo novinarstva?
Sonja Merljak Zdovc
Blog kot novinarski odgovor na težave neke lokalne skupnosti
Kaja Jakopič
Volivci v mreži spletnih skupnosti
Igor Vobič
Splet kot zrcalo krize novinarstva?
Kaja Jakopič
Blogam, torej sem … novinar in zvezda
Zvezdan Martič
Medijske hiše srečajo nove medije
Jaka Železnikar
Spletni medij ali spletni podaljšek medija
Igor Vobič
Novinarstvo na spletu – Kdo s(m)o novinarji?
Zoran Trojar
Trendi spletnega oglaševanja
Barbara Kvas
Politični spletkarji – predvolilne kampanje na spletu
Kaja Jakopič
Bum časopisnih spletnih televizij
Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić
Spletne televizije izziv za medijske regulatorje
Brankica Petković
Mediji za državljane
Domen Savič, Barbara Kvas
Demokratični potencial spletnih dnevnikov
Nikola Janović
Praktične intervencije in teoretske refleksije
Kaja Jakopič
Boj proti sovraštvu na medmrežju ali boj z mlini na veter
Miha Ceglar
Katere podatke o uporabnikih lahko zbirajo slovenski operaterji?
Maja Breznik
Spletna stran Index prohibitorum
Toni Gabrić
ZaMirZINE
Kaja Jakopič
Slovenske parlamentarne volitve brez internetne kampanje
Mojca Planšak
FM@dia Forum 2004
Sonja Merljak
Dve postaji za medijske informacije
Zorana Baković
Kitajska: Resnica v rdeči preobleki
Marta Gregorčič
Fuck media. Be the media!
Bibliowwwgrafija
Matjaž Trošt
Izzivi spletnega novinarstva
Rok Kajzer
Kakovostno, hitro, cenejše
Nova spletna stran čeških novinarjev
Suzana Žilič-Fišer
Prihodnost televizije
Barbara Bizjak
Število obiskov razkriva edino Večer
Darren Purcell
Pošljite čim več ljudem
Darren Purcell
Otroška pornografija na internetu
Boris Čibej
Prihodnost neke iluzije
Goran Ivanović
Stara Mat’kurja - dobra juha
Erika Repovž
Nov internet časopis 24ur.com
Vuk Ćosić
Internet in kosovska vojna
Goran Ivanović
Televizija na internetu
Državna propaganda na internetu
Vuk Ćosić
V boju proti državi
Joh Dokler
Brez komunikacije z bralci
Edicija MediaWatch
Darren Purcell
Slovenska država na internetu