N O V O S T I
O   M E D I A W A T C H
R E V I J A   M E D I J S K A   P R E Ž A
o   r e v i j i
s e z n a m
junij 2013
december 2012
junij 2012
december 2011
maj 2011
december 2010
maj 2010
december 2009
maj 2009
december 2008
maj 2008
december 2007
maj 2007
december 2006
maj 2006
november 2005
maj 2005
november 2004
marec / april 2004
oktober 2003
marec 2003
december 2002
poletje 2002
zima 2002
poletje / jesen 2001
pomlad 2001
zima 2001
poletje-jesen 2000
pomlad 2000
uvodnik
kodeks rtv slovenija
novi zakon o medijih
analize medijskega poročanja
raziskovalno novinarstvo
intervju in avtorizacija
varstvo novinarjevega vira
katoliška cerkev in mediji
otroci in televizija
novinarsko cestno razsodišče
populizem v avstriji
režimske tv v srbiji
državni mediji na hrvaškem
pakt stabilnosti in mediji
medijski pregled
recenzije
ekskrementi
jesen 1999 / zima 2000
poletje 1999
pomlad 1999
zima 1999
poletje 1998
pomlad 1998
zima 1998
u r e d n i š t v o
E D I C I J A   M E D I A W A T C H
S P R E M L J A N J E   N E S T R P N O S T I
N O V I N A R S K I   V E Č E R I
O M I Z J A
M E D I J S K O   S O D E L O V A N J E
T E M E
A V T O R J I
P O V E Z A V E

Omejevanje je nedemokratično
V želji po zaščiti otrok in mladoletnikov so predlagatelji novega zakona o medijih predvideli tudi posebne programske zahteve in omejitve - Zakaj?
Od vseh medijev, ki so v zadnjih dveh desetletjih doživeli izjemno ekspanzijo, zagotovo izstopa po svoji moči in razmahu televizija. S svojim vplivom je posegla v naše domnove in je pomemben oblikovalec načina življenja. V primerjavi s tiskom gledalec pri televiziji ne odloča avtonomno, kdaj bo spremljal informativne in kdaj zabavne vsebine. Na nek način se javnost prilagaja televizijskemu programu prav toliko kot snovalci televizijskih programov upoštevajo navade in želje javnosti. Sploh pa, ali ni že del našega vsakodnevnega ritma, da med 19. in 20. uro spremljamo informativne vsebine? Za vsak premik zunaj tega časa je potrebno veliko poguma pri oblikovalcih televizijskih vsebin. Statistika kaže, da »povprečen otrok« v razvitem svetu gleda televizijo več ur, kot jih preživi pri pouku v osnovni šoli. Enako kot pri drugih medijih so tudi pri televiziji otroci zelo cenjeno občinstvo. Če program ni po njihovem okusu, ne iščejo ideoloških ali drugih vzrokov za to, da ga pač ne gledajo. Če pa jim je všeč, bo v njihovem socialnem okolju dobil izredno mesto. Hitro bodo prevzeli mimiko televizijskih akterjev in njihove jezikovne značilnosti.

Otroci največ gledajo Pop TV
Otroci so najbolj zvesti gledalci televizije, še posebej skupina med desetim in štirinajstim letom, ki gledajo televizijo več kot 24 ur na teden. Po raziskavah BBC povprečen britanski otrok gleda televizijo tri ure in pol skupaj. Tedensko fantje 25,5 ur, dekleta 23,4 ure. Druga statistika (IBA) kaže, da dve tretjini otrok med četrtim in dvanajstim letom gleda televizijo ob sobotah najmanj do desetih zvečer. Na osnovi zadnjih podatkov o gledanosti gledalcev v Sloveniji lahko ocenjujemo, da je bil v preteklem letu največji delež mladih gledalcev tv programov na Pop TV. V času med 7. in 2. uro je 53 odstotkov vseh gledalcev med desetim in štirinajstim letom gledalo vsebine na Pop TV, sledil je Kanal A (28, 3), potem pa TV Slovenija (16,2) in TV Slovenija 2 (4,7). Otroci so dnevno preživeli povprečno 123 minut pred televizijskimi sprejemniki, celotna populacija pa 100 minut.

Televizijo začnejo gledati od 16. ure
Zanimivo je tudi, kdaj so otroci največ spremljali televizijske programe. Televizijo so začeli gledati okrog 16. ure, gledanost pa je naraščala vse do osrednje informativne oddaje. Očitno v času osrednje informativne oddaje prevzamejo krmilo pred televizijskimi sprejemniki odrasli, otroci pa le redko spremljajo tovrstne oddaje. Spet so pred televizijskimi sprejemniki po 20. uri in vse do 22. ure. Po teh podatkih sodeč so mladi v največji meri gledali mehiške nadaljevanke in televizijske filme v najbolj gledanem terminu. Značilnost je torej skoraj presenetljivo velika gledanost vseh situacijskih komedij in soap oper med mlado populacijo. Med najbolj gledanimi filmi pa so ameriški filmi (Mali bogataš, Space Jam, Sam doma, Kremenčkovi).

Mnogi nasprotniki in kritiki televizije povezujejo moč televizije s povečanim nasiljem v družbi. Zatrjujejo, da programi z nasilnimi vsebinami vzpodbujajo agresivno vedenje, saj naj bi gledalci legitimizirali uporabo nasilja v realnem življenju. Glede na to, da so mlajši gledalci bolj nagnjeni k posnemanju dejanj, ki jih vidijo, zatrjujejo, da otroci prevzamejo nasilna dejanja kot ustrezen način reševanja problemov. Ob vsem tem pa naj bi pogosto gledanje nasilnih vsebin v televizijskih programih vodilo k zmanjšanju čustvenega odziva na nasilje in čustveno otopelost. Nasprotniki televizije poudarjajo, da so televizijske vsebine krive za vse mogoče nesreče, od povečanja mladostniškega nasilja do povzročanja izgredov. Dokazov o nasilnih učinkih v praksi pa ni mogoče najti.

Otroci in nasilje na televiziji
Raziskave so pokazale, da sprejemanje neke televizijske vsebine, ki je obravnavana kot nasilna, ni odvisna od dejanskega števila nasilnih dejanj in zato s strani gledalcev ni nujno sprejeta kot nasilna. Prav tako pa je zaznavanje nasilnosti drugačno pri otrocih kot pri odraslih. Pred leti izvedena raziskava (Van der Voort, 1990) je pokazala, da se pomen nasilja pri otrocih razlikuje od raziskav analitikov vsebin, ki analizirajo, koliko nasilja oziroma nasilnih prizorov program vsebuje. Programom, ki so po mnenju analitikov izjemno nasilni glede na dejansko vsebino, otroci ne pripisujejo ekstremnega nasilja. Po analizi identificiranih nasilnih prizorov na uro so risanke med najbolj nasilnimi programi, pa vendar jih otroci označujejo kot tiste, ki ne vsebujejo nasilja. Prav tako pa je študija pokazala visoko stopnjo korelacije med nasilnimi in nenasilnimi vsebinami. Natančneje, otroci, ki gledajo veliko količino nasilnih dejanj, vidijo prav tako veliko količino nenasilnega, socialno želenega obnašanja. Tako nasilnih vsebin ne smemo izločiti iz konteksta drugih vsebin, pač pa moramo televizijske vsebine ocenjevati kot celotno posredovanje različnih vzorcev obnašanja.

Televizijske informacije pa prinašajo v otroške domove bogastvo informacij o svetu. To so informacije o ljudeh, krajih in dogodkih, ki jih morda sami nikoli ne bi izkusili. V primerjavi z drugimi mediji je televizija medij, ki ima izjemno moč izboljšati zavedanje in razširiti obzorja. Prednosti televizijskega medija v primerjavi z drugimi mediji (radio, tisk) postavljajo televizijo na mesto izjemnega sredstva za učenje. Zaradi čustvene in čutne vpletenosti televizijske vsebine zadovoljujejo ob potrebi po informiranosti tudi potrebo po sprostitvi napetosti in družbeni povezanosti.

Omejevanje televizijskih vsebin
V družbi velja prepričanje, da so otroci skupina, ki jim je zaradi njihove neizkušenosti treba posvečati večjo pozornost. Prav zato so v želji po zaščiti otrok in mladoletnikov predlagatelji novega zakona o medijih predvideli tudi posebne programske zahteve in omejitve. Televizijski programi naj ne bi predvajali prizore pretiranega nasilja, pornografije ali drugih oddaj, ki bi lahko resno škodovale razvoju otrok. Tovrstno nasilje se lahko predvaja v poročanju o resničnih dogodkih, pa tudi sicer med 23. in 6. uro. Hitro lahko sklenemo, da so takšne omejitve nesmiselne. Že samo dejstvo, da so izjemno kruti prizori nasilja prav v oddajah o resničnih dogodkih (prizori vojn in drugega nasilja v poročilih), nam pove, da se nasilju v televizijskih vsebinah ne moremo izogniti. Prav tako je izjemno pomemben vidik pridobivanja informacij.

Ali res mislimo, da lahko otroke omejimo od informacij? Četudi bomo postavljali še bolj rigorozne omejitve televizijskim in radijskim programom, bodo ostale neomejene možnosti na internetu. Že dejstvo, da lahko kjerkoli, kadarkoli in kdorkoli pride do katerekoli spletne strani na internetu, je zelo pomemben mejnik v družbi. Nezanemarljiv pa je podatek, da petina populacije v Sloveniji uporablja internet, v starosti med desetim in štirinajstim letom pa je četrtina populacije rednih uporabnikov interneta. Prav z dejstvom, da v tem trenutku ne obstajajo zadovoljivi mehanizmi za regulacijo vsebin na internetu, se postavlja v drugačno luč tudi omejevanje televizijskih vsebin.

Izrabiti pozitivne strani medijev
Televizija in internet sta znanilca velikih sprememb v družbi, še posebej na področju vzgoje in izobraževanja. Izjemni pozitivni in negativni vidiki razvoja obeh medijev se prepletajo, pomembno pa je, da spoznamo prednosti in jih vključimo v kakovostnejši razvoj družbe. Namesto na omejevanje medijskih vsebin se moramo osredotočiti na izrabo tistih izjemnih prednosti, ki jih mediji lahko prispevajo k pozitivnemu družbenemu razvoju. Ne moremo si več zatiskati družbe pred dejstvom, da so mediji del razvijajoče se družbe. Prav zato moramo družbo in v njej posebne skupine pripraviti na to dejstvo. Zagotovo spadajo otroci v tisto družbeno skupino, ki bi ji morali posvečati posebno pozornost pri sprejemanju medijskih vsebin. In inštitucije, ki skrbijo za vzgojo in izobraževanje (šole vrtci, starši), so tiste, ki se morajo ukvarjati s tem, kako otroci vsebine sprejemajo. Primarni in najučinkovitejši nadzor je brez dvoma v krogu družine, ki bo otroke naučila kritično in kakovostno spremljati medijske vsebine. Ne le, da je omejevanje vsebin nedemokratično, ampak predvsem v tako hitro razvijajoči se družbi ne deluje več.

izpis

 S O R O D N E   T E M E

radio in televizija

Medijska preža
Renata Šribar
Ženski vstop: Vstajništvo in spol v medijih
Gojko Bervar
Dnevnik svetnika RTV Slovenija
Biljana Žikić
S skuterji do televizije:TV Pink Si – TV3 Pink – TV3 Medias
Zoran Medved
Spregledano zavezništvo z državljani
Pia Majbritt Jansen
Danska javna radiotelevizija – primerjalna zgodba o uspehu
Gojko Bervar
Dnevnik svetnika RTV Slovenija
Marko Milosavljević
Giganti in palčki slovenskih medijev (če krematorijev raje ne omenjamo)
Gorazd Kovačič
Medijska vaja hujskanja proti javnemu sektorju in socialni državi
Goran Ivanović
Hrvaška televizija in očitki korupcije
Gojko Bervar
Dnevnik svetnika RTV Slovenija
Brankica Petković
Kar ni romantika
Admir Baltić
Pa tako lepo govorite naš jezik …
Saša Banjanac Lubej
TV Slovenija: pozitivne programske spremembe, a še veliko prostora za izboljšave
Zoran Medved
Prihodnost ali pogreb javne RTV?
Gojko Bervar
Dnevnik svetnika RTV Slovenija
Brankica Petković
Odpiranje RTV Slovenija za nove narodne skupnosti?
Jasna Babić
Spet se rola – Vrnitev »urbanih« glasbenih oddaj na TV Slovenija
Matjaž Ambrožič
Kdo pa je pri vas kreativni?
Dejan Jontes
Lepo je biti preprost: stereotipne reprezentacije razreda v situacijskih komedijah
Suzana Oreški
Reprezentacije norosti: Privabljanje gledalcev z omalovaževanjem podobe ljudi, potisnjenih na rob
Goran Ivanović
»Krezubi trozubac« danes: kje so pristale tri nekdanje mladinske radijske postaje iz Ljubljane, Zagreba in Beograda?
Andraž Poeschl
O Sloveniji na svetovnem prvenstvu
Zvezdan Martič
Vizija TV Slovenija: Strogi profesionalni standardi, več urbanih vsebin, večja vključenost gledalcev ...
Zoran Medved
Stavka na RTV Slovenija: Ostajajo problemi, zaradi katerih še nihče ni stavkal
Boštjan Nedoh
Kako stavkati brez materialnih posledic?
Jovana Mihajlović Trbovc
»Jugosfera« pod televizijo Pink: od pozabe problematične preteklosti do povezovanja v potrošništvu in zabavi
Jasna Babić
Osnutek zakona o medijih: Bluz slovenskih glasbenikov
Gojko Bervar
Dnevnik svetnika RTV Slovenija
Andreja Trdina
Spet doma: zamolčevanje razrednih razlik v konstrukciji slovenske običajnosti
Eva Vrtačič
Telo kot stroj, dr. House kot genialni mehanik
Gojko Bervar
Dnevnik svetnika RTV Slovenija
Eva Vrtačič
Zakaj se sploh igramo, če že vse vemo?
Claire Frachon
Francija: Boljša medijska zastopanost legitimna težnja milijonov ljudi
Eva Vrtačič
Ideologija v kuharskih oddajah
Eva Vrtačič
Razkrinkane izbire
Boris Čibej
Združene države Amerike: Lisičje novinarstvo
Iztok Jurančič
Kanarčki v rudniku demokracije
Zoran Medved
Novi zakon o RTV Slovenija: Potrebujemo popolnoma nov koncept
Dušan Rebolj
Ali je prav, da novinarji volijo?
Nika Susman
Francija: Usoda javne televizije odvisna od dobičkov komercialne tekmice
Eva Vrtačič
Svoboda je suženjstvo
Marko Milosavljević
Razdruženi propadajo
Sandra Bašić-Hrvatin
Kakšen javni medij potrebujejo državljanke in državljani Slovenije?
Brankica Petković
Glas poslušalcev in gledalcev
Miro Samardžija, Julija Sardelić
Preveč se ukvarjamo z visoko formalno politiko, dela na terenu je vedno manj
Julija Somrak, Aleš Zobec
Selekcija informativnih vsebin na televizijah
Robert Bobnič
Nezdrava mitologija tv-oddaje Na zdravje!
Roman Kuhar
»Voditelj oddaje pa ni Rom«
Enisa Brizani
Amare Droma, Amare Drumija, Mengere Droma, Naše poti
Zvezdan Martič
Medijske hiše srečajo nove medije
Sandra Bašić-Hrvatin
Politika razvoja radia in televizije v Sloveniji – Tiranija status quo
Tanja Kerševan-Smokvina
Strategija razvoja radijskih in televizijskih programov – bolje pozno kot nikoli?
Miha Krišelj
Digitalizacija in novi frekvenčni spekter – izziva za razvoj radijskih in televizijskih programov
Majda Juvan
Zakaj je v frizerskem salonu frizer in kaj ima s tem pokojni RGL?
Irena Vide
Lokalna novica je kraljica
Gojko Bervar
Radijsko tekmovanje Prix Europa 2007
Nagrada novinarju Gašperju Lubeju
Snežana Trpevska
Makedonija: Največje televizijske postaje v službi političnih obračunov
Milka Tadić Mijović
Črna gora: Mediji brez distance do vladajočih krogov
Kaja Jakopič
Bum časopisnih spletnih televizij
Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić
Spletne televizije izziv za medijske regulatorje
Marta Gregorčič
O diktaturi medijev in kontrarevolucionarnih učinkih
Anita Mikulič
Zakaj bi bili otroci žrtve medijev?
Marko Jenšterle
Venezuela: Napoved odvzema frekvence nastarejši zasebni televiziji
Brankica Petković
NMS – Naš mali svet
Kaja Jakopič
Big Brother: proizvodnja resničnosti
Igor Vobič
Je RTS Janeza Ujčiča res medij, najbolj v »javnem interesu«?
Lana Zdravković
Študentski radijski postaji – neprilagojeni in potrebni
Brankica Petković
Zakaj ni odzivov na procese zatona RŠ in Marš?
Zoran Medved
Zakaj je zahteva po uravnoteženosti javne televizije neutemeljena?
Marko Milosavljević
Vrnitev TV 3 – Največ koristi bo še vedno imel Holivud
Boris Vezjak
Poskusi ideologizacije in politično motiviran novinarski suspenz
Špela Stare
Zgovoren obseg kadrovskih menjav na RTV Slovenija
Gojko Bervar
Varuh poslušalcev in gledalcev RTV Slovenija
Boris Bergant
Avstrija: Vihar na javni radioteleviziji
Suzana Žilič-Fišer
Javnega interesa ne zagotavlja le RTV Slovenija
Brankica Petković
Kadrovski vrtiljak
Boris Vezjak
Dedemokratizacija Slovenije pod krinko demokratizacije RTV Slovenija
Tanja Taštanoska
Mlačna drža novinarjev RTVS
Boris Vezjak
Resnica sklicevanja na dr. Hoffmann-Riema
Marta Gregorčič
Javni prostor: Negujmo ga tam, kjer je in odpirajmo tam, kjer se je zaprl
Neva Nahtigal
Kdaj oddaje za Rome na RTV Slovenija?
Neva Nahtigal
Romi o medijskih vsebinah za Rome
Zoran Medved
Komentar - napačno pojmovanje ali ideološki konstrukt?
Kaja Jakopič
Realna televizija kot laboratorijski eksperiment
Sandra Bašić-Hrvatin, Brankica Petković
Javna radiotelevizija za vse!
Brankica Petković, Helmut Peissl
Monopoli premaknejo medije v desno
Maruša Krese
Najboljše, kar lahko da radio
Brankica Petković
Dodatna politizacija in državni nadzor nad RTV Slovenija
Gojko Bervar
Kdaj omdusman na javni radioteleviziji?
Brankica Petković
Nova vlada – nova medijska politika
Gašper Lubej
TV Slovenija praviloma »pokrije« več dogodkov kot POP TV
Marko Milosavljević
Predvolilna soočenja na RTV Slovenija – Bi lahko bila ožja, a bolj relevantna?
Tonči Kuzmanić
Televiziranje kot ničenje sveta
Bojan Golčar
»Mrtvorojeni otrok« države s prevelikim številom rtv-organizacij?
Boštjan Nedoh
Italija: Televizije trdno v Berlusconijevih vajetih
Gojko Bervar
Kdaj varuh poklicne etike na slovenski javni radioteleviziji?
Renata Šribar
Toliko o samoregulaciji pornografije
Bojan Golčar
Bo v etru še kaj programov posebnega pomena?
Andrej Stopar
Kako bo poslej EU odmevala v programih Radia Slovenija?
Gorazd Kovačič
Izbrisani prikazani kot problem, ne kot oškodovanci
Matej Kovačič
Zmago Jelinčič na RGL
Nataša Velikonja
Spopad stališč kot medijski konstrukt
Tomaž Zaniuk
Klic po celostni sanaciji Radia Študent
Saša Banjanac Lubej
Lokalne radijske postaje: Vse novice in oglasi iz istega računalnika
Anita Mikulič
Otroci in televizija
Melita Zajc
Mediji in avdiovizualna politika v strateških dokumentih ministrstva za kulturo
Suzana Žilič-Fišer
Velika Britanija: Državno financiranje in naročnina slabi neodvisnost in svobodo televizije
Rok Kajzer
Klevetanje in praksa Novinarskega častnega razsodišča
Sandra Bašić-Hrvatin
Zakon o RTVS za 20. ali 21. stoletje?
Marko Milosavljević
Nuja transparentnosti na RTV Slovenija
Tonči Kuzmanić
Potrošniška ali kapitalska suverenost
Saša Bojc
ZDA: Lokalne televizije – na poti k nepomembnosti
Ksenija Horvat
John Simpson: Poročila z nikogaršnje zemlje – Poročanje o svetu (1)
Suzana Žilič-Fišer
Velika Britanija: Channel 4 kot model javne komercialne televizije
Karol Jakubowicz
Zavrnite predloge o politični delitvi javne radiotelevizije!
Petra Šubic
Novi lastniki medijev: zakaj je Laško kupil delež v Delu?
Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić
Medijska koncentracija v Sloveniji
Neva Nahtigal
Pravila brez nadzora
Neva Nahtigal
Sistemi medijske odgovornosti v Sloveniji
Saša Banjanac Lubej
Novinarji so za direktorje kakor delavci v tovarni
Gal Kirn, Ana Jereb
Nato: Vidni in nevidni pritiski
Mojca Pajnik
Islam: Spektakularno o džamiji
Simona Zavratnik Zimic
Islam: Človekove pravice kot ljubiteljska dejavnost
Renata Šribar
Pornografija: Po protipornografskemu ukrepu medijskega inšpektorja
Mojca Pajnik
Pornografija: Ženske med spolnostjo in pornografijo
Brankica Petković
Romi: Lahko je nič ne vedeti o Romih
Poul Erik Nielsen
Danska državna televizijska služba na prodaj
Petra Oseli
Nove socialne dimenzije televizije
Dušan Rebolj
Prihodki radiotelevizij naraščajo
Rajko Gerič
Postali smo javni uslužbenci
Tatjana Pirc
Bodimo uslužbenci javnosti
Tomaž Gerden
Celina z imenom Slovenija
Marta Palics
Vojvodina
Izgubljen ugled manjšinskih medijev
Ksenija Horvat
Josri Fouda
Nikoli se ne bom vključil v propagandno vojno
Marko Prpič
Zgodovina radiotelevizije v Veliki Britaniji
Bojan Golčar
Radio Marš - konec ali začetek?
Simona Zatler, Sandra Bašić-Hrvatin
Programski deleži po novi medijski zakonodaji
Suzana Žilič-Fišer
Neprivlačnost slovenskega televizijskega trga
Rajko Gerič
Najlažje se je odreči programu
Katja Škoberne
Javna televizija in profilirane oddaje
Marjan Moškon
Žagajo mar avtorji vejo, na kateri sedijo?
Alenka Kotnik
Otroci in mladostniki v medijih
Petra Oseli
Ima tretji radijski sektor v Sloveniji prihodnost?
Goran Ivanović
Vpliv ameriškega skupnostnega radia
Boris Bergant
Izrazito politični zakon
Rina Klinar, Irma Benko
Več vprašanj kot odgovorov
Petra Oseli
Je TV 3 res »nezaželena« televizija?
Lucija Bošnik
Ameriški mediji – tempirana bomba?
Ksenija Horvat
Ko tudi dva novinarska vira nista dovolj
Bojan Golčar
V reševanje Marša se je vključila občina
Barbara Vodopivec
Tajnice, čistilke, gospodinje…
Rina Klinar
Naj lokalni radio ugasne?
Marjan Moškon
Zatreti lokalne programe je lahko
Dejan Jelovac
To bo konec Radia Študent
Suzana Žilič-Fišer
Prihodnost televizije
Ksenija H. Vidmar
Televizijska konstrukcija 20. stoletja
Petra Oseli
Prodajajo šampon v informativnih oddajah
Tanja Kerševan-Smokvina
Oglasi na televizijah po pravilih
Branko Čakarmiš
Samoregulativni korak slovenskih televizij
Cene Grčar
Beseda velja
Kaja Jakopič, Saša Banjanac Lubej
V etru Nove Evrope
Jan Moláček, Petr Kopecky
Svet in generalni direktor – generatorja krize
Rajko Gerič
Civilna družba rada glasuje tajno
Danail Danov
Upor na nacionalnem radiu
Damir Matković
HRT ostaja gospodar medijskega prostora
Peter Bajomi-Lazar
Državna televizija na kolenih
Tadej Labernik
Ukinitev sedanje Radiotelevizije BiH
Ahmed Burić
Reformo diktira mednarodna skupnost
TV3 bo preživela
RTV Slovenija
Bojan Golčar
Radio Marš naj bo!
Grega Repovž
Televizijska soočenja in podobe političnih tekmecev
Bojan Krajnc
Zakaj bi televizija bila servis lova na volilce?
Matjaž Gerl
Logika kapitala na televizijskem trgu
Marjan Ogrinc
Mediji ignorirajo rock
Bojan Golčar
Zakaj si univerza lasti Radio Marš?
Barbara Bizjak
Število obiskov razkriva edino Večer
Omejevanje je nedemokratično
Gregor Belušič
TV Duh
Beata Klimkiewicz
Medijski imperij Radio Maryja
Sandra Bašić-Hrvatin
British Journalism Review
Sandra Bašić-Hrvatin
The Baltic Media Monitor
Marjan Moškon
Priložnost za primerjanje
Mojca Širok
Medijske selitve
Boris Čibej
Prihodnost neke iluzije
Matjaž Gerl
Kakšno javno televizijo potrebujemo in kakšno si lahko privoščimo
Brankica Petković
Usoda »vaških televizij«
Goran Ivanović
Televizija na internetu
Kaja Jakopič
Neuradno o medijih
Sandra Bašić-Hrvatin
Trideset let pozneje
Goran Ivanović
Radio v vsako vas
Vera Grebenc
Radio-aktivna civilna družba
Matjaž Gerl
Veliki bratje slovenske radiodifuzije
Zoran Medved
Gledanost informativnih oddaj upada
Matjaž Gerl
Gneča v etru
Igor Brlek
Utapljanje v valu komerciale
Borut Savski
Internetovska radijska kreativnost
Marko Prpič
Več omejitev in večji pritiski
Veran Matić
Moč in smisel mreže sorodnih medijev
Pro Plus
Za POP TV so najbolj pomembni gledalci
Marjan Moškon
Kaj naredi denar
Matjaž Gerl
Med cenzuro in anarhijo
Rastko Močnik
Javne betice
Breda Luthar
Kakšen je politični učinek apolitičnega žurnalizma
Edicija MediaWatch
Brankica Petković, Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić, Iztok Jurančič, Marko Prpič, Roman Kuhar
Mediji za državljane
Sandra Bašić-Hrvatin
Državni ali javni servis
Breda Luthar
Politika teletabloidov
Novinarski večeri
15.09.2005
Mirko Galić, Sandra Bašić-Hrvatin
Javne radiotelevizije in učinki zakonodaje
11.10.2004
Wolfgang Soergel, Simona Rakuša, Edi Pucer, Igor Drakulić
Zakaj novinarska stavka?
10.05.2002
Josri Fouda
Al Džezira – arabski CNN?
23.11.2001
Gwyneth Henderson, Veran Matić, Danail Danov, Goran Gavrilov, Sandra Bašić-Hrvatin
Privatni vs. javni elektronski mediji: kdo bolje služi javnosti?
12.03.2001
Vlasta Jeseničnik, Aleksander K. Simonov
Kdo obvladuje rusko "glasnost"?
01.02.2001
Petr Kopecky, Rajko Gerič
Ne dam svoje televizije!
12.09.2000
Denis Latin, Bojan Krajnc
Televizijsko odpiranje tabujev
17.02.2000
Velibor Čović, Uroš Lipušček
Dober večer, gospod predsednik
23.09.1999
Robert Ottenhoff, Boris Bergant
Javnovizija
25.09.1997
Peter Knowles, Tomaž Perovič
Televizija hitre prehrane
Omizja
25.11.2008
Edvard Žitnik, Miha Lampreht, Miha Drozg, Ervin Hladnik Milharčič, Gorazd Kovačič, Marta Gregorčič, Jože Vogrinc
Podoba sveta v televizijskih poročilih
12.10.2006
Brankica Petković, Marko Prpič, Rajko Gerič, Darja Zgonc, Jože Vogrinc, Tomaž Perovič, Roman Kuhar, Jani Sever, Ahmed Pašić, Mitja Blažič, Ksenija H. Vidmar, Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić, Iztok Jurančič, Lou Lichtenberg, Granville Williams, Božo Zorko, Branko Grims, Rina Klinar
Mediji za državljane
12.05.2005
Karol Jakubowicz, Werner Rumphorst, Branko Grims, Sašo Gazdić, Boris Bergant, Rosvita Pesek, Tatjana Pirc
Prihodnost javne radiotelevizije v Sloveniji
19.04.2001
Janez Kocjančič, Božidar Zorko, Vlado Senica, Rajko Gerič, Matevž Krivic, Marko Milosavljević
Perspektive javne radiotelevizije v Sloveniji