Leta 2005 se je začela svetovna kampanja pod naslovom »Javna radiotelevizija za vse državljane in državljanke«1 kot odgovor na številne pritiske in poskuse omejevanja delovanja obstoječih javnih servisov v številnih državah. Kampanja, ki jo vodi Mednarodno združenje novinarjev (International Federation of Journalists, IFJ) temelji na zahtevi, da so svoboda izražanja in zagotavljanje demokratičnih načel temeljno gonilo delovanja medijev. Državljani in državljanke morajo s svojim aktivnim delovanjem zagotoviti, da se na mednarodni ravni sprejmejo temeljne vrednote javne službe na področju radiodifuzije, ki pod nobenimi pogoji ne smejo biti žrtvovane za zasebne komercialne ali politične interese. Vladam posameznih držav treba poslati jasno sporočilo, da javna radiotelevizija ni na prodaj, ker je last vseh državljanov in državljank. Zadnje sporočilo za javnost2 evropske komisije, s katerim zahteva, da Nemčija, Irska in Nizozemska razložijo vlogo in financiranje javne radiotelevizije, je jasen znak, da je vprašanje prihodnosti javne radiotelevizije potrebno postaviti »doma«, v vsaki državi članici posebej. Kajti komisija bo postavila pod vprašaj delovanje posameznih javnih radiotelevizij glede na to, kako »natančno« je znotraj nacionalnih zakonodaj definirana vsebina in oseb javne službe. Zato je boj za definiranje javne radiotelevizije postal temeljni boj za zagotavljanje njegove prihodnosti. Komisija zahteva, da vse države podajo jasno definicijo javnih radiotelevizij, zagotovijo ločeno računovodstvo javnih in komercialnih prihodkov in vzpostavijo primerne mehanizme, ki bodo onemogočili »prekomerno« financiranje javnih servisov. Svetovni komercialni ponudniki digitalnih storitev – njihove ideje v praksi izvaja komisija – se zavzemajo za izločitev storitev informacijske družbe iz »paketa« javne radiotelevizije. Digitalna ponudba bo namreč temeljila na popolni individualizaciji ponudbe in povpraševanja. Možnost, da bi univerzalno dostopna javna služba zajemala tudi nove storitve, je vprašanje, ki ga svetovne korporacije ne bodo uvrstile na dnevni red javne razprave. Komisija v svoji izjavi sicer ne postavlja pod vprašaj pravico javnih radiotelevizij, da vključijo digitalne storitve v svojo dejavnost. Pričakuje pa, da bodo nove storitve zadovoljevale iste demokratične, socialne in kulturne potrebe družbe na enak način, kot je to definirano za tradicionalno radiodifuzijo. Vzemimo njihovo zahtevo resno in natančno definirajmo temeljne zahteve, na katerih naj temelji javna radiotelevizija.

1. Zahteva po univerzalni dostopnosti – Vsem državljanom in državljankam zagotoviti dostop do kvalitetnih programskih vsebin pod enakimi pogoji, za primerno ceno, ne glede na tehnologijo prenosa.
2. Zahteva po odprtosti prostora javne razprave – Vsem državljanom in državljankam zagotoviti odprti in pluralni prostor javne razprave, ki bo temeljila na spoštovanju človekove osebnosti in dostojanstva, mnenjskega, svetovnonazorskega in verskega pluralizma v skladu s temeljnimi državljanskimi vrednotami in glede na komunikacijske potrebe vseh ljudi. Odprti prostor javne razprave bo omogočil pluralizem glasov različnih skupin v družbi.
3. Zahteva po zagotavljanju dostopa do znanja – Javna radiotelevizija mora podpirati izobraževanje, znanje, spodbujati učenje in skrbeti enako dostopnost do teh vsebin vsem državljanom in državljankam.
4. Zahteva po programski odličnosti – Javna radiotelevizija mora podpirati ustvarjalnost in zagotavljati odličnost v vseh programskih zvrsteh.
5. Zahteva po profesionalni odgovornosti – Javna radiotelevizija mora zagotavljati celovito in nepristransko obveščenost državljanov in državljank ter podpirati svobodno oblikovanje mnenj. Ljudem mora ponuditi vse potrebne informacije, ki jim bodo omogočile, da lahko aktivno delujejo kot državljani.
6. Zahteva po ustvarjalnosti – Javna radiotelevizija mora promovirati kulturo in svobodo umetniškega ustvarjanja, prinašati svet slovenskim državljanom in državljankam in nositi Slovenijo v svetovni kulturni prostor.
7. Zahteva po upoštevanju kulturne raznolikosti – Javna radiotelevizija v svojih programih in kadrovski politiki mora odražati kulturno raznolikost družbe.
8. Zahteva po vključevanju državljank in državljanov v oblikovanje in ocenjevanje radijskih in televizijskih programov – Javna radiotelevizija mora zagotoviti učinkovite mehanizme za odzive in pritožbe poslušalcev in gledalcev skladno s programskimi in poklicnimi standardi, kot tudi za njihovo neposredno vključevanje v ocenjevanje, predlaganje in oblikovanje radijskih in televizijskih programov, zlasti tam, kjer to omogočajo nove tehnologije.
9. Zahteva po javnosti delovanja – Javni servis mora zagotavljati transparentnost delovanja, upravljanja in porabe javnih sredstev. Javnost delovanja vključuje tudi uresničevanje javnega interesa.
10. Zahteva po stabilnosti finančnih virov – Javni servis mora imeti zagotovljene stabilne vire financiranja, ki bodo omogočili politično in ekonomsko neodvisnost njegovega delovanja. Javni servis mora biti odgovoren vsem državljanom in državljankam in ne politikom oz. oglaševalcem.
11. Zahteva po zagotavljanju ustreznih delovnih pogojev – Javni servis mora zagotoviti socialno pravičnost, spoštovati delovno zakonodajo in ustvariti ustrezne delovne pogoje za vse zaposlene.
12. Zahteva po podpori tehnološkega razvoja – Javni servis mora ostati nosilec razvoja na področju informacijsko komunikacijskih tehnologij in temeljni ponudnik novih vsebin vsem državljanom in državljankam pod enakimi pogoji. Javni servis mora poskrbeti za enak dostop do digitalnih vsebin vsem glede na njihove potrebe.

Javna radiotelevizija mora biti servis v službi javnosti, odgovorni ustvarjalec vrhunske programske ponudbe, prostor nenehne javne razprave ki bo ustvarila skupnost aktivnih državljanov in državljank – podpornikov, uporabnikov in soustvarjalcev javnega servisa.


izpis