N O V O S T I
O   M E D I A W A T C H
R E V I J A   M E D I J S K A   P R E Ž A
o   r e v i j i
s e z n a m
junij 2013
december 2012
junij 2012
december 2011
maj 2011
december 2010
maj 2010
december 2009
maj 2009
december 2008
maj 2008
december 2007
maj 2007
december 2006
maj 2006
november 2005
maj 2005
uvodnik
medijska politika
medijski trg
analize medijskega poročanja
zasebno in javno v medijih
spol in mediji
mediji v svetu
av kultura
recenzije in prikazi
seminarji in obvestila
ekskrementi
fotografija
november 2004
marec / april 2004
oktober 2003
marec 2003
december 2002
poletje 2002
zima 2002
poletje / jesen 2001
pomlad 2001
zima 2001
poletje-jesen 2000
pomlad 2000
jesen 1999 / zima 2000
poletje 1999
pomlad 1999
zima 1999
poletje 1998
pomlad 1998
zima 1998
u r e d n i š t v o
E D I C I J A   M E D I A W A T C H
S P R E M L J A N J E   N E S T R P N O S T I
N O V I N A R S K I   V E Č E R I
O M I Z J A
M E D I J S K O   S O D E L O V A N J E
T E M E
A V T O R J I
P O V E Z A V E

Brankica Petković
Nova vlada – nova medijska politika
Novi zakoni, novi kadri, nove finance
Temeljne smernice medijske politike nove vlade in novega ministra za kulturo v letu 2005 so bile sporočene javnosti konec februarja, ko je ministrstvo za kulturo po tiskovni konferenci ministra dr. Vaska Simonitija sporočilo: »Ena celovitejših nalog ministrstva za kulturo v tem letu je zagotavljanje medijskega pluralizma, zavarovanega s številnimi določbami Zakona o medijih. Toda merjenje medijskega pluralizma zahteva temeljito predhodno analizo medijskih vsebin, ki bo stekla še v letošnjem letu: 'Ker menimo, da slovenski medijski prostor še ni pluralen, bomo skušali še v tem letu ustanoviti sklad za pluralizacijo medijev, ki bi uravnotežil sedanje stanje na tem področju. Osnovni namen sklada je predvsem možnost enakopravnega javnega izražanja, pri čemer ne bi bila izključena nobena nazorsko-idejna opcija', je dejal dr. Simoniti in dodal, da bo ministrstvo proučilo tudi potrebe po najnujnejših spremembah oz. dopolnitvah Zakona o medijih in Zakona o RTVS. Ena prednostnih nalog v tem letu je tudi spodbujanje razvoja avdiovizualne industrije; ministrstvo za kulturo bo pripravilo spremembe zakona o filmskem skladu in dalo pobudo za davčne olajšave za filmske dejavnosti.«

Spreminjanje medijske zakonodaje Hkrati je v delovnem programu vlade za leto 2005, ki ga je vlada sprejela 17. februarja 2005, na področju medijev in avdiovizualne kulture predvidena priprava osnutka, obravnava in sprejem naslednjih aktov:

Naziv zakona

Roki

Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o medijih

Priprava osnutka: 31. 5. 2005

Obravnava na vladi: 9. 6. 2005

Sprejem: 31. 10. 2005

Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o RTV Slovenija

Priprava osnutka: 28. 6. 2005

Obravnava na vladi: 7. 7. 2005

Sprejem: 30. 11. 2005

Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o filmskem skladu

Priprava osnutka: 30. 8. 2005

Obravnava na vladi: 8. 9. 2005

Sprejem: 31. 1. 2006

Zakon o filmu

Priprava osnutka: 2. 8. 2005

Obravnava na vladi: 11. 8. 2005

Sprejem: 31. 12. 2005

Vir: Normativni delovni program vlade za leto 2005.



Vendar je le mesec dni po tem, ko je minister Simoniti sporočil, da bo letos ministrstvo preučilo potrebe po najnujnejših spremembah oz. dopolnitvah Zakona o medijih in Zakona o Radioteleviziji Slovenija, natančneje 1. aprila 2005, na spletni strani ministrstva za kulturo objavljen predlog novega zakona o Radioteleviziji Slovenija. Vladni odbor je ta akt obravnaval že 5. aprila, predvideno pa je bilo, da ga bo vlada obravnavala dva dni pozneje, 7. aprila. Pomislili bi lahko, da gre za prvoaprilsko šalo, pa bi se zmotili. Minister je hkrati z objavo predloga zakona napovedal, da ga bo vlada poslala v parlamentarno obravnavo po hitrem postopku. A odziv zainteresirane javnosti – predvsem novinarjev in javnega zavoda – je bil hiter in odločen; od ministra je zahtevala, da začne z javno razpravo o predlogu zakona. Tudi reakcija ministra bila hitra. Predlog zakona je začasno umaknil iz postopka obravnave na vladi in začel posvete z zainteresirano javnostjo. Kaj se je v mesecu dni zgodilo, da je minister odstopil od lastnih časovnih načrtov in stališč in se s pomočjo strankarskega kolega, poslanca Branka Grimsa, in drugih neimenovanih pomočnikov pri pripravi novega zakona o RTV Slovenija spustil v naglico novega urejanja javne radiotelevizije in hotel reformirati tega mastodonta (še posebno njegovo vodstveno in nadzorno strukturo) kar čez noč in, kot je na začetku kazalo, kar brez posvetovanja z zainteresirano, kaj šele širšo javnostjo? Ali je torej predlog zakona o RTV Slovenija nastal kar med 28. februarjem, ko je minister še govoril o tem, da bo ministrstvo preučilo potrebo po najnujnejših spremembah zakona o RTV Slovenija, in 1. aprilom, ko je bil predlog zakona objavljen?

Novi kadri Odgovor verjetno lahko najdemo v oceni stanja, zapisani v uvodu predloga zakona o Radioteleviziji Slovenija, v kateri sta kot osrednja problema navedena kriza upravljanja in sestava organov RTV Slovenija, problematičnost slednje pa je v oceni stanja v dobri meri tudi personificirana v osebi sedanjega predsednika sveta dr. Janeza Kocijančiča. Odgovor je lahko tudi v želji največje vladne stranke, ki v novi vladi nedvomno vodi medijsko politiko, po čim hitrejši vzpostavitvi nove strukture vodenja javne radiotelevizije, ki bo v njegove organe in na vodilne položaje pripeljala nove kadre. Nove kadre je minister imenoval tudi v strokovno komisijo za medije in avdiovizualno kulturo, ki je pri ministrstvu za kulturo ustanovljena skladno z zakonom o zagotavljanjem javnega interesa v kulturi. Prejšnjim članom Meliti Zajc, Miranu Zupaniču in Brankici Petković sta se pridružila še Rosvita Pesek in Bernard Nežmah. Komisija deluje v novi sestavi od začetka leta, njena razširitev pa se je izkazala za produktivno. Na čelo direktorata za medije, ki deluje v okviru ministrstva za kulturo, prihaja novi direktor, ker se dosedanji direktor Sašo Gazdić ni prijavil na razpis za to delovno mesto.

Nove finance? Ali bo torej ostal nespremenjen le finančni delež ministrstva za kulturo v državnem proračunu, v katerem so za podporo medijem – ustvarjanje programskih vsebin v medijih in razvoj tehnične infrastrukture ter za avdiovizualne medije – v letu 2005 (kot je razvidno iz javnega razpisa) zagotovljena sredstva v skupni višini 335 milijonov tolarjev (za programske vsebine 130 milijonov, za tehnično infrastrukturo 70 milijonov in za slovenska avdiovizualna dela, namenjena predvajanju na televizijah 135 milijonov tolarjev)?

Namen Višina sredstev, zagotovljenih v letu 2005 Sredstva predvidena po zakonu o medijih
Sofinanciranje ustvarjanja programskih vsebin tiskanih medijev, radijskih in televizijskih programov ter elektronskih publikacij 130 milijonov tolarjev 300 milijonov tolarjev (4. in 149. člen)
Sofinanciranje razvoja tehnične infrastrukture na področju medijev 70 milijonov tolarjev
Sofinanciranje slovenskih avdiovizualnih del, namenjenih predvajanju na televizijah 135 milijonov tolarjev Predviden proračunski sklad za avdiovizualne medije (110. člen)
Sofinanciranje radijskih in televizijskih programov posebnega pomena 0 Predvidena sredstva iz državnega proračuna in 3 odstotki rtv prispevka (82. člen)
Vir: Zakon o medijih, Ministrstvo za kulturo.


Maja bo minilo štiri leta od sprejetja zakona o medijih, nekatera njegova določila, še posebno tista, ki predpisujejo sofinanciranje medijev (obseg sredstev, vire ipd.), pa niso nikoli zaživela. Zaradi tega je minister napovedal ustanovitev sklada za pluralizacijo medijev, ki da bo »uravnotežil sedanje stanje na tem področju«. Sklad bodo po navedbah ministra ustanovili še letos. Če so predlog novega zakona o RTV Slovenija, naglica, nespretnost in svojevrstna ignoranca njegovih pripravljavcev in predlagateljev znamenje, kako se bo nova vlada lotevala medijske politike, gre za dokaj slabo znamenje. Namreč, če v Sloveniji o sistemu javne radiotelevizije kar nekaj vemo in imamo desetletne izkušnje na tem področju, je sklad za pluralizacijo medijev, ki naj bi ga vlada ustanovila na podlagi načrtovanih sprememb zakona o medijih, povsem nov mehanizem. Zato bi pred ustanovitvijo medijskega sklada morali analizirati in oceniti obstoječe mehanizme podeljevanja proračunskih sredstev za sofinanciranje medijev in njihovih učinkov. Hkrati pa je pred zagonom medijskega sklada potrebna analiza medijskega trga in raznovrstnosti medijskih vsebin na njem, ki bi pokazala, v katere medije in katere programske vsebine usmeriti javna sredstva in jim pomagati, da se ohranijo in državljanom zagotovijo večji dostop do kakovostnih in raznovrstnih medijskih vsebin preko raznih platform. Ključno pa bo seveda zagotoviti neodvisnost medijskega sklada in pozorno izbrati mehanizem, po katerem se odloča o sofinanciranju medijev. Če bo o tem odločala strankarska politika, bo tako kot pri predlogu zakona o Radioteleviziji Slovenija narejen korak nazaj pri zagotavljanju neposredne udeležbe javnosti in civilne družbe pri odločanju o javnih sredstvih na področju medijev in pri depolitizaciji javne sfere. Najboljše bi bilo, da prevlada posredna državna pomoč v obliki davčnih olajšav in neposrednega kritja produkcijskih ali distribucijskih stroškov medijem, ki po jasnih kriterijih prispevajo k zagotavljanju medijskega pluralizma v Sloveniji. Po nekaterih napovedih bo sklad za pluralizacijo medijev razpolagal z milijardo tolarjev na leto, vendar je zelo verjetno, da teh sredstev mediji letos ne bodo videli, sicer ne bi bili razpisi za 335 milijonov tolarjev že objavljeni po obstoječih zakonskih določilih in mehanizmih odločanj, ki jih je vzpostavila prejšnja vlada.

izpis

Brankica Petković

Ministri evropskih držav o medijski politiki
Uspel poskus vključevanja nevladnih organizacij v pripravo dokumentov in razpravo na evropski ministrski konferenci
Če obstaja kaj takega, čemur bi lahko rekli evropska medijska politika, potem je Evropska ministrska konferenca o medijski politiki, ki jo organizira Svet Evrope in na kateri ministri iz držav članic Sveta Evrope sprejmejo skupne politične deklaracije, resolucije in akcijske načrte, eden od pomembnejših dejavnikov te politike. Res je, da so direktive evropske komisije in konvencije Sveta Evrope bolj zavezujoči dokumenti, vendar tudi tiste, ki jih na evropski ministrski konferenci sprejmejo pristojni ministri, veljajo za smerokaz in skup na evropski ravni usklajenih stališč in danih zavez na področju medijske politike. Dokumente pred samo ministrsko konferenco tudi več let pripravlja vodilni odbor za medijsko politiko Sveta Evrope, v katerem sodelujejo predstavniki vlad držav članic Sveta Evrope. In teh držav je skoraj dvakrat več kot držav članic Evropske unije. Sedma evropska ministrska konferenca o medijski politiki je bila 10. in 11. marca 2005 v Kijevu. Prejšnja je bila leta 2000 v Krakovu.

Vključevanje nevladnih organizacij
Pomembna novost pri snovanju dokumentov, ki so jih na evropski ministrski konferenci sprejeli ministri, pristojni za medijsko politiko, je bila, da so bile v pripravo dokumentov v sklepni fazi vključene številne nevladne organizacije. Svet Evrope je poleti 2004 na svoji spletni strani www.coe.int/media pozval nevladne organizacije, da pošljejo svoje predloge in stališča. Pozneje jih je tam tudi objavil. Hkrati je Svet Evrope dal možnost nevladnim organizacijam, da se nekaj dni pred začetkom 7. evropske ministrske konference sestanejo na t. i. forumu NGO, razpravljajo o predlogu dokumentov in predlagajo zadnje spremembe. Amandmaje nevladnih organizacij je nato dan pred začetkom ministrske konference vodilnem odboru Sveta Evrope za medijsko politiko predstavil Gabriel Nissim, predstavnik nevladnih organizacij; številne med njimi so člani vodilnega odbora upoštevali. Foruma NGO se je udeležilo približno 30 predstavnikov nevladnih organizacij iz 16 evropskih držav in še približno 10 predstavnikov nevladnih organizacij iz države gostiteljice – Ukrajine. Število nevladnih organizacij, ki so se udeležile foruma, je bilo razmeroma majhno, verjetno zato, ker so si morali predstavniki nevladnih organizacij sami kriti stroške udeležbe. Število bi bilo še manjše, če ne bi za približno 10 predstavnikov nevladnih organizacij iz postsocialističnih držav stroške udeležbe plačal Open Society Institute. Najbolj dejavni predstavniki nevladnih organizacij so prihajali iz SIGNIS-a, Svetovnega katoliškega združenja za komunikacije, mreže manjšinskih medijev in njihovih zagovorniških organizacij On Line/More Colours in the Media, mreže medijskih centrov in inštitutov iz jugovzhodne Evrope South East European Network for Professionalisation of the Media, Evropskega foruma skupnostnih medijev, Evropskega združenja javnih radiotelevizij – European Broadcasting Union itn.

Za aktivno udeležbo državljanov
V dokumentih, sprejetih v Kijevu, so nevladne organizacije prispevale v največji meri k določilom, ki poudarjajo potrebo po zagotavljanju ozaveščenosti in aktivne udeležbe državljanov, uporabnikov medijev v medijski dejavnosti, zagotavljanju neodvisnosti medijev in regulacijskih teles, kot so agencije za radiodifuzijo, upoštevanju kulturne raznolikosti v medijski dejavnosti, zagotavljanju transparentnosti medijskega lastništva in preprečevanju medijske koncentracije, ohranjanju in nadaljnjemu razvoju javnih radiotelevizij in zagotavljanju podpore nepridobitnim medijem, namenjenim posameznim skupnostim, kot so na primer manjšinske skupnosti v Evropi.

Tri resolucije – tri teme evropske ministrske konference
Nevladne organizacije so bile vključene tudi v sam program 7. evropske ministrske konference, in sicer tako, da je o vseh treh osrednjih temah konference in sprejetih resolucij – po uvodnem poročilu ene od vladnih delegacij in po uvodnem govoru neodvisnega strokovnjaka – sledil govor predstavnika nevladnih organizacij. Šlo je za tri teme; glede svobode izražanja in obveščanja v obdobjih krize je uvodno poročilo predstavil minister iz Turčije Bes¸ir Atalay, sledila mu je predstavitev ugledne novinarke BBC Kate Adie in nato še govor Gabriela Nissima, predstavnika nevladnih organizacij. Šele potem so se o tej temi zvrstile razprave drugih vladnih delegacij. Pri drugi temi o kulturni raznolikosti in medijskem pluralizmu v času globalizacije je po uvodnem poročilu predstavnice švedskega ministrstva Kerstin Persdotter-Källqvist sledilo predavanje profesorja Bena H. Bagdikiana z Univerze v Katiforniji, ZDA, in nato še govor predstavnice nevladnih organizacij Brankice Petković. Temu so sledile še številne razprave vladnih delegacij, med drugim tudi razprava slovenskega ministra za kulturo Vaska Simonitija. Pri tretji temi o človekovih pravicah, regulaciji medijev in novih komunikacijskih storitvah v informacijski družbi je uvodno poročilo predstavil poljski minister Waldemar Dabrowski, sledilo je predavanje raziskovalke z Univerze Central Lancashire in nato še govor predstavnika nevladnih organizacij Eda Kluta. V nadaljevanju predstavljamo vsebino politične deklaracije in treh resolucij, sprejetih na 7. evropski ministrski konferenci v Kijevu. Več informacij o konferenci pa je mogoče najti na spletni strani Sveta Evrope www.coe.int/media. Trenutno je tam objavljen tudi poziv javnosti, naj sodeluje v razpravi o predlogu sprememb Konvencije Sveta Evrope o čezmejni televiziji. Pripombe in predloge lahko organizacije in posamezniki pošljejo do 15. maja 2005 v angleškem ali francoskem jeziku. To je še eden primer iz delovanja Sveta Evrope, ki je lahko zgled na področju vključevanja širše javnosti in nevladnih organizacij v razprave o dokumentih, ki določajo medijsko politiko.

7. Evropska ministrska konferenca o medijski politiki Politična deklaracija


  1. Ministri držav, sodelujočih na 7. Evropski ministrski konferenci o medijski politiki (Kijev, 10. in 11. marec 2005);
  2. Odločeni, da zaščitijo in promovirajo temeljne vrednote, na katerih temelji evropska zgradba – človekove pravice, demokratično ureditev in vladavino prava, še posebej pa svobodo izražanja in obveščanja;
  3. Odločeni, da poudarijo bistveno vlogo medijev pri oblikovanju pluralistične javne sfere, ki vključuje dejavno komunikacijo v družbi;
  4. Prepričani, da morajo biti te vrednote in ideje aktivno podprte v informacijski družbi;
  5. Prepričani, da mora Svet Evrope glede na proces širitve Evropske unije kot edina organizacija na panevropski ravni, ki se ukvarja s človeško in demokratično razsežnostjo komunikacije, nadaljevati svojo osrednjo vlogo pri krepitvi teh vrednot in načel, posebej z oblikovanjem skupnih panevropskih minimalnih standardov na tem področju;
  6. Poudarjajo tudi, da ima Svet Evrope bistveno vlogo pri promociji medsebojnega razumevanja med ljudmi različnega kulturnega in verskega izvora, tako znotraj evropskih družb kot tudi med Evropo in drugimi regijami;
  7. Opozarjajo na nujnost varovanja neodvisnosti medijev in zagotavljanja njihove svobode pred vmešavanjem političnih oblasti;
  8. Zavedajoč se globokih sprememb, ki vplivajo na današnjo družbo, predvsem na:
    • naraščajoče mednarodne napetosti in vse večje grožnje terorizma, ki predstavljajo neposredno nevarnost miru in družbeni stabilnosti ter vrednotam demokratične družbe;
    • globalizacijo gospodarstva in komunikacijskih sredstev, migracije in naraščajoče medkulturno delovanje, individualizacijo načina življenja in posledično spremembo družbenih odnosov;
    • tehnološke spremembe, ki temeljno spreminjajo oblike družbene komunikacije in medije.
  9. Zavedujoč se, da imajo lahko te spremembe dolgoročne posledice za nacionalne države in kulturne ter narodne identitete, socialno kohezijo, sistem varovanja človekovih pravic in demokracije ter mednarodne odnose;
  10. Zavzeti torej za promocijo, inter alia prek avdiovizualnih in medijskih politik, pozitivnega vpliva, ki jih lahko imajo nekatere od teh sprememb, prek sredstev komuniciranja, na napredek evropskih družb in osebni razvoj posameznikov, ki živijo na njihovih območjih, posebej ko gre za zaščito in promocijo človekovih pravic, svobodnega razširjanja informacij, idej in mnenj, pluralizma in raznolikosti informacij, dostopa do znanja in kulture, kot tudi medsebojnega razumevanja, ki mora biti podprto z medkulturnim in medverskim dialogom;
  11. Pozdravljajo aktivnosti Sveta Evrope na medijskem področju v času po zadnji ministrski konferenci, ki je bila v mesecu juniju 2000 v Krakovu;
  12. Odločeni, da bodo sprejeli tri resolucije in akcijski načrt, ki so dodani tej deklaraciji in ki obravnavajo predvsem promocijo svobode izražanja, pluralizem in raznolikost komunikacijskih storitev in njihove vsebine, kot tudi zaščito človekovih pravic in podporo najširše možne vključitve vseh posameznikov v informacijsko družbo;
  13. Zahtevajo od Odbora ministrov Sveta Evrope uresničevanje akcijskega načrta, sprejetega na tej ministrski konferenci, ki redefinira mandat Vodilnega odbora za množične medije (CDMM) tako, da bo lahko v celoti vključeval nove informacijske in komunikacijske tehnologije in ga temu primerno preimenuje v Steering Committee on the mass media and New Communication Services-CDMC (Vodilni odbor za množične medije in nove komunikacijske službe);
  14. Poudarjajo, da naj se s strani CDMM-a posebna pozornost posveti spremljanju konkretnih ukrepov vlad posameznih držav članic v zvezi z implementacijo prej omenjenih resolucij kot tudi pravnim in drugim pobudam, ki bi jih CDMM lahko sprožil zaradi izpolnitve akcijskega načrta te konference.


Resolucija št. 1 Svoboda izražanja in pravica do obveščenosti v kriznih razmerah


  1. Ministri držav, sodelujočih na 7. Evropski ministrski konferenci o medijski politiki (Kijev, 10–11. marec 2005);
  2. Odločeni, da se odzovejo izzivu, ki ga krizne situacije, kot npr. vojna in terorizem, predstavljajo za demokratične ureditve in njihovo spoštovanje svobode izražanja in pravice do obveščenosti;
  3. Potrjujejo, da svoboda izražanja in pravica do obveščenosti ter medijska svoboda morajo biti spoštovani v kriznih situacijah, kajti pravica javnosti, da je obveščena o delovanju javne oblasti in vseh vpletenih, da jih tako lahko nadzoruje, je še posebno pomembna v teh situacijah;
  4. Poudarjajo, da mora vsako poseganje v novinarsko delo v takih situacijah ostati izjema, ki mora biti izrecno v skladu s pogoji, določenimi v relevantnih mednarodnih instrumentih spoštovanja človekovih pravic;
  5. Obsojajo napade na svobodo izražanja, svobodno in neovirano opravljanje novinarskega dela ter telesno integriteto novinarjev, ki so bili zelo pogosti v kriznih situacijah;
  6. Prepričani, da mediji, kadar promovirajo razumevanje in strpnost, lahko pomagajo pri preprečevanju nastajanja kriznih situacij;
  7. Ponovno potrjujejo njihovo odločenost, da v kriznih situacijah zagotovijo spoštovanje svobode izražanja in pravice do obveščenosti kot osnovnega elementa demokratične in pluralistične družbe;
  8. Ponovno potrjujejo njihovo zavezo k spoštovanju in implementaciji standardov Sveta Evrope na področju svobode izražanja in pravice do obveščenosti v času kriznih situacij, kot so določeni v »Deklaraciji o svobodi izražanja in objavljanja informacij v medijih v kontekstu boja proti terorizmu«, ki jo je Odbor ministrov Sveta Evrope sprejel dne 2. marca. 2004, kot tudi v Priporočilu No.R (96) 4, ki ga je Odbor ministrov sprejel leta 1996 in ki obravnava zaščito novinarjev v konfliktnih ter kriznih situacijah;
  9. Se strinjajo, da mora biti novinarjem omogočeno, da brez oviranja in ogrožanja njihove varnosti, svobodno in neodvisno poročajo o kriznih situacijah, brez da bi se jim ta pravica omejila preko meja, določenih v relevantnih mednarodnih aktih;
  10. Se strinjajo, da sta varnost in zaščita medijskih delavcev vedno pomembna dejavnika, predvsem v kriznih obdobjih, zato je potrebno vse primere nasilja proti novinarjem ali medijem temeljito in nepristransko raziskati. Strokovnjaki za medije in njihove stanovske organizacije naj bodo pri tem deležni ustreznega sodelovanja, da bodo sprejeti ukrepi za zmanjšanje tveganja medijskih delavcev;
  11. Se strinjajo o pomembnosti vzpostavitve, na evropski ravni, novih oblik redne izmenjave informacij in izkušenj med vladami in vsemi drugimi zainteresiranimi, zavedajoč se, da bo boj proti terorizmu tudi v prihodnosti vplival na svobodo izražanja in obveščanja, zato je potrebno sprejeti vse potrebne ukrepe za zaščito te svobode;
  12. Se strinjajo, da mora biti sodelovanje vzpostavljeno na evropski ravni, da bodo izboljšane razmere tam, kjer se bodo medijski delavci držav članic znašli v nevarnem položaju ali bo ogrožena svoboda izražanja, ko bodo poročali o kriznih razmerah na ozemlju druge države članice;
  13. Se strinjajo, da morajo biti veljavni zakoni in predpisi o svobodi izražanja in obveščanja v kriznem obdobju, ali tovrsni zakoni in predpisi v pripravi v državah članicah, v skladu z uveljavljenimi evropskimi načeli;
  14. Se strinjajo, da bodo promovirali v vseh drugih mednarodnih primerih, kjer se bo razpravljalo o svobodi izražanja in obveščanja v kriznem obdobju, demokratična načela, ki jih je na tem področju uveljavil Svet Evrope.


Resolucija št. 2 Kulturna raznolikost in medijski pluralizem v času globalizacije


  1. Ministri držav, sodelujočih na 7. Evropski ministrski konferenci o medijski politiki (Kijev, 10-11 marec 2005),
  2. Se strinjajo, da priznajo, ohranijo in promovirajo kulturno raznolikost kot skupno dediščino človeštva in poudarjajo pomen kulturne raznolikosti za uresničenje temeljnih človekovih pravic in svoboščin, ki izhajajo iz Evropske konvencije o človekovih pravicah;
  3. Ponovno potrjujejo pomen medijskega pluralizma in uredniške neodvisnosti za popolno izvrševanje svobode izražanja in obveščanja v demokratični družbi;
  4. Opažajo naraščajoči trend koncentracije v medijskem sektorju, tako v Evropi kot po svetu, predvsem kot posledico globalizacije gospodarstva;
  5. Odločeni, da ohranijo in promovirajo kulturno in jezikovno raznolikost v medijih v prid medkulturnega dialoga, pri čemer posebno pozornost namenjajo pravicam posameznikov, ki pripadajo manjšinam, ter medijem manjšinskih skupnosti;
  6. Prepričani o zaželenosti oblikovanja mednarodne konvencije o zaščiti raznolikosti kulturnih vsebin in umetniških izrazov;
  7. Upoštevajo, da je zaradi preprečevanja morebitnega škodljivega vpliva medijskih koncentracij na pluralizem morda potrebno, poleg splošnih načel varstva konkurence, oblikovati posebna pravila za zaščito pluralizma in raznolikosti v medijih, upoštevaje posebnosti posameznih držav;
  8. Poudarjajo potrebo po transparentnosti v medijskem sektorju, tudi transparentnost lastništva, in pomembnost nadzora medijskih koncentracij tako na nacionalni kot evropski ravni;
  9. Prepričani o potrebi po oblikovanju evropskega glasu v mednarodnih razpravah o vprašanju medijske koncentracije na globalni ravni in o zmožnosti Sveta Evrope, da k temu prispeva;
  10. Upoštevajo, da je Svet Evrope, kot panevropska organizacija, ki je zavezana zaščiti svobode izražanja in prostemu pretoku informacij, primeren prostor za izmenjavo informacij in izkušenj o vprašanjih medijskih koncentracij in regulacijskih ter drugih odzivih na ta vprašanja, kot tudi za obravnavo transnacionalnih vidikov medijskih koncentracij v Evropi;
  11. Prepričani o potrebi po zaščiti bistvenih ciljev javnega interesa, kot sta kulturna raznolikost in medijski pluralizem, tudi v digitalnem okolju;
  12. Prepričani tudi o posebej pomembni vlogi javne službe na področju radijske in televizijske dejavnosti v digitalnem okolju, kot elementu socialne kohezije, odsevu kulturne raznolikosti in bistvenem dejavniku za pluralno komunikacijo, dostopno vsem;
  13. Se obvezujejo k zagotavljanju in promociji medijskega pluralizma kot enega od osrednjih ciljev njihove nacionalne politike na medijskem področju v naslednjih letih;
  14. Se strinjajo, da podpirajo kulturne izmenjave ter prost pretok informacij in v ta namen spodbujajo produkcijo in distribucijo raznovrstnih vsebin, tako v tradicionalnih medijih, kot tudi v novih komunikacijskih storitvah, vključno z uporabo njihovih arhivov;
  15. Podpirajo delo, ki se opravlja pri organizaciji UNESCO za sprejem mednarodne konvencije o zaščiti raznolikosti kulturnih vsebin in umetniških izrazov;
  16. Se strinjajo, da prost pretok informacij preko meja mora spremljati prizadevanje za promocijo medijskega pluralizma na nacionalni, regionalni in lokalni ravni;
  17. Se strinjajo, da spodbujajo dostop do medijev za posameznike, ki pripadajo narodnostnim manjšinam zaradi podpore strpnosti in povečanju kulturnega pluralizma;
  18. Ponovno potrjujejo njihovo zavezanost k spoštovanju in uresničevanju standardov Sveta Evrope v zvezi z vzdrževanjem in razvojem močne in neodvisne javne službe na področju radijske in televizijske dejavnosti;
  19. Poudarjajo pomembnost politične, finančne in operativne neodvisnosti regulacijskih teles na področju radiodifuzije;
  20. Priznavajo pomen zagotavljanja svobodnega in univerzalnega dostopa do storitev javne službe na področju radijske in televizijske dejavnosti v različnih okoljih ter potrebo po nadaljnjem razvoju programskih zahtev v luči digitalizacije in konvergence;
  21. Se obvezujejo k zagotovitvi pravnih, finančnih in tehničnih pogojev, ki bodo omogočili javnim službam na področju radijske in televizijske dejavnosti učinkovito opraviti njihovo nalogo, tako da bodo posebej prispevale h kulturni raznolikosti in medijskemu pluralizmu;
  22. Ponovno potrjujejo svojo zavezanost k implementaciji Priporočila Odbora ministrov Sveta Evrope (2003) 9 o ukrepih za promocijo demokratičnega in družbenega prispevka digitalne radiodifuzije, in se strinjajo, da bodo seznanili Svet Evrope z ukrepi, ki so bili sproženi, da se to priporočilo implementira.


Resolucija št. 3 Človekove pravice in regulacija medijev in novih komunikacijskih storitev v informacijski družbi


  1. Ministri držav, sodelujočih na 7. Evropski ministrski konferenci o medijski politiki (Kijev, 10–11. marec 2005),
  2. Pozdravljajo tehnološki razvoj na področju komunikacij, ki povečuje prost pretok informacij znotraj in preko nacionalnih meja in nudi posameznikom nepričakovane in nepredvidene možnosti za izvrševanje njihove pravice do svobode izražanja in pravice do obveščenosti, izboljšuje pa tudi pogoje za kulturno izmenjavo;
  3. Odločeni, da zagotovijo, da bo razvoj informacijske družbe v Evropi temeljil na spoštovanju človekovih pravic in vladavine prava, preko skupnega delovanja javnih oblasti in civilne družbe;
  4. Poudarjajo vlogo, ki jo na tem področju ima gospodarska panoga novih komunikacijskih storitev, preko ukrepov samoregulacije in neodvisne regulacije;
  5. Prepričani, da lahko nove komunikacijske storitve izboljšajo uresničevanje človekovih pravic, na primer preko sredstev e-demokracije, in služijo varstvu človekovih pravic s razširjanjem informacij o kršitvah teh pravic in tako omogočajo hitro ukrepanje;
  6. Poudarjajo, da hitrost širjenja informacij po celem svetu zahteva posebno skrb producentov in izdajateljev, da ne bi ob tem prihajalo do ogrožanja človekovega dostojanstva in pravic posameznikov, posebej mladoletnikov;
  7. Obsojajo poskuse omejitev javnega dostopa do komunikacijskih omrežij in njihovih vsebin ali poskuse vmešavanja v komunikacije zaradi motivov, nasprotnih demokratičnim načelom in zato opominjajo, da kar zadeva Evropo, morajo biti kakršnekoli omejitve v skladu z 8. in 10. členom Evropske konvencije o človekovih pravicah;
  8. Ponavljajo njihovo zavezanost k oblikovanju pogojev za enakopraven dostop do novih komunikacijskih storitev za vse posameznike v njihovih državah, zaradi podpore njihovega sodelovanja v javnem življenju;
  9. Prepričani, da bodo profesionalni mediji nadaljevali s pomembno vlogo pri oblikovanju javnega mnenja z zagotavljanjem informacij, ki so bile zbrane in obdelane v skladu s profesionalnimi standardi in na podlagi nadzora nad delovanjem javnih oblasti in drugih nosilcev moči v družbi;
  10. Prepričani tudi, da je učinkovita zaščita avtorskih in sorodnih pravic pomemben dejavnik za razvoj medijev in novih komunikacijskih storitev v informacijski družbi;
  11. Sklicujoč se na Deklaracijo vrhunskega srečanja o informacijski družbi, ponovno potrjujejo načela, vsebovana v Političnem sporočilu Odbora ministrov vrhunskemu srečanju;
  12. Zagotavljajo njihovo zavezanost v skladu z načeli Deklaracije o svobodi komunikacije na internetu, ki jo je sprejel Odbor ministrov 28. maja 2003, da se umakne, kadar je to tehnično izvedljivo, kakršnekoli ovire prostega pretoka informacij preko novih komunikacijskih storitev;
  13. Se obvezujejo da bodo regulativni ukrepi, ki jih lahko sprožijo glede medijev in novih komunikacijskih storitev, spoštovali in podpirali temeljne vrednote pluralizma in raznolikosti, spoštovanje človekovih pravic in nediskriminatorni dostop;
  14. Se obvezujejo, da bodo povečali napore za zagotovitev učinkovitega in enakopravnega dostopa do novih komunikacijskih storitev, izkušenj in znanja za vse posameznike, še posebej si prizadevali za preprečevanje digitalne izključenosti, kot tudi da bodo spodbujali medijsko vzgojo za splošno javnost;
  15. Se obvezujejo, da bodo sprejeli ukrepe, ki pospešujejo dostop javnosti do informacij in dokumentov javnega značaja o aktivnostih oblasti preko novih komunikacijskih storitev, da bi se tako povečala preglednost javnega delovanja in podpiral demokratični proces sprejemanja odločitev;
  16. Se obvezujejo, zavedajoč se pomembnosti zaščite mladoletnikov, da povečajo napore in sodelovanje za zmanjšanje tveganja za razširjanje škodljivih vsebin preko novih komunikacijskih storitev;
  17. Se strinjajo, da posebej spodbujajo izobraževanje o medijski pismenosti za otroke, ki jim bo hkrati omogočilo izkoristiti pozitivne vidike novih komunikacijskih storitev in se izogniti izpostavljenosti škodljivim vsebinam;
  18. Se obvezujejo, da povečajo napore za boj proti rabi novih komunikacijskih storitev za razširjanje vsebin, ki so prepovedane s Konvencijo o kibernetski kriminaliteti in njenim dodatnim protokolom in ki zadevajo kriminalizacijo dejanj rasistične in ksenofobne narave, ki so storjena preko računalniških sistemov.

izpis

Brankica Petković

Dodatna politizacija in državni nadzor nad RTV Slovenija
Predlog zakona o RTV Slovenija ne vsebuje zagotovil, da bo Radiotelevizija Slovenija v svojih programih in kadrovski politiki v večji meri kot doslej in v skladu z evropskimi standardi odražala kulturno raznolikost slovenske družbe
Predlog zakona o RTV Slovenija, ki ga je 14. aprila 2005 sprejela vlada in ga že teden za tem na izredni seji začel obravnavati državni zbor, vsebuje rešitve, ki namesto da bi prispevale k depolitizaciji in krepitvi javnega interesa v programih in vodstvenih strukturah RTV Slovenija, uvajajo dodatne vzvode politizacije in vpliva državnih organov. Glede na to, da so več let programski delavci, vodstvo in javnost izpostavljali potrebo po nadaljnji reformi javne radiotelevizije v Sloveniji, imajo prizadevanja nove vlade, da že v prvem letu svojega mandata sprejme zakon, ki bo preuredil sistem delovanja in vodenja RTV Slovenija, vso legitimnost in si zaslužijo podporo. Namreč, sprejetje novega zakona ali zakonskih sprememb o RTV Slovenija je bilo že v načrtu prejšnje vlade, vendar ni bilo nikoli uresničeno. Vendar je spornost predloga zakona, ki ga je v obravnavo vložila nova vlada, najprej v naglici, v kateri je pripravljen in poslan v parlamentarno obravnavo brez širše javne razprave. Individualni posveti s predstavniki novinarjev in vodstva RTV Slovenija, ki so morali svoje pripombe narediti spet na hitro, ne pomenijo široke javne razprave. Ko gre za sprejemanje zakonov, ki urejajo področje medijev in s tem področje svobode izražanja in obveščanja, bi morala vlada in parlament omogočiti in tudi sprožiti široko in kakovostno javno razpravo. Tega načela na žalost tudi prejšnje vlade niso vedno spoštovale.

Brez razumevanja za pomen javne razprave
Torej, že ta prijem, ko v postopku priprave zakona za vladno in parlamentarno obravnavo ni bilo razumevanja predlagateljev zakona (ministrstva za kulturo) za pomen javne razprave in javne podpore, pokaže, da tudi pri reformi javne radiotelevizije ne gre pričakovati rešitev, ki bi krepile javni interes, nadaljnje vključevanje in vpliv javnosti na vodenje in ustvarjanje programskih vsebin RTV Slovenija, ter odgovornost vodstvenih in programskih struktur javnosti. Ministrstvo za kulturo bi svoj osnutek zakona lahko vzelo za izhodišče za odprto javno razpravo, v katero bi brez naglice povabilo in vključilo različne interesne skupine, strokovnjake in širšo javnost . To lahko pomeni tudi vključitev evropskih institucij in strokovnjakov, četudi so nekateri slovenski eksperti ravno s področja radiodifuzije vključeni v evropske ekspertne skupine in svetujejo tujim vladam glede medijske zakonodaje z zakoni o javnih radiotelevizijah vred (na primer Sandra B. Hrvatin v ekspertni skupini Sveta Evrope), niso pa bili vključeni v pripravo zakonskega predloga nove slovenske vlade. V čem pomeni Predlog zakona o RTV Slovenija korak k večji politizaciji in vplivu državnih organov?

Čemu parlamentarni kanal?
Ena od rešitev v tej smeri je uvedba tretjega programa, namenjenega prenosu parlamentarnih sej in drugih dejavnosti državnega zbora in državnega sveta. Iz predloga zakona ni jasno, ali gre za novinarsko in uredniško pripravljene vsebine ter kakšna uredniška in finančna struktura je predvidena. Ali se bodo stroški delovanja parlamentarnega televizijskega programa v okviru javne radiotelevizije lahko v celoti krili iz prihodkov od oglaševanja v obliki tv-prodaje, ki jo zakon na tem programu dovoljuje, ali pa bo zanj potrebno vlagati tudi sredstva iz rtv-prispevka? Če se bodo oprema in zaposleni iz državnega zbora, ki zdaj omogočajo neposredne prenose in posnetke sej vsem rtv hišam, po predlogu zakona prenesli na RTV Slovenija, ali je to breme ali pridobitev za javno radiotelevizijo? Kako je predvidena pridobitev frekvence oz. ali je sploh še prosta frekvenca s pokritostjo celotnega ozemja države za uvedbo tretjega, »parlamentarnega« programa? Glede na veliko spremembo, ki jo prinaša uvedba tega programa, bi bilo potrebno natančneje javnosti predstaviti razloge zanj in načrte za njegovo realizacijo glede na uveljavljeno razumevanje poslanstva javne radiotelevizije. Hkrati bi bilo treba predstaviti komparativni pregled ureditve prenosov parlamentarnih sej in poročanja o delovanju parlamentov v okviru javnih radiotelevizij v drugih državah Evropske unije in Sveta Evrope. Nadaljnji razvoj javne radiotelevizije bi – če za to obstaja možnost finančnega kritja – prej pomenila uvedba tretjega programa, namenjenega umetnosti in kulturi, ali pa otrokom in mladini, še posebej zato, ker predstavniki Evropskega združenja radiotelevizij opozarjajo na trend, da mladina v Evropi vedno manj spremlja programe javne radiotelevizije in več programe komercialnih radijskih in televizijskih hiš.

Politično sito za predstavnike civilne družbe
Drugi primer, kako predlog zakona prispeva k večji politizaciji in vplivu državnih organov na upravljanje in delovanje Radiotelevizije Slovenija, je način volitev predstavnikov civilne družbe v programski svet in tudi oženje pristojnosti tega organa. Šesnajst članov, ki bodo predstavljali civilno družbo in javnost v programskem svetu, izbere in imenuje državni zbor. Komisija za volitve in imenovanja državnega zbora bo, če bo zakon sprejet, v 15 dneh po objavi javnega poziva civilni družbi in javnosti, da predlagajo kandidate, izbrala 16 posameznikov in posameznic, ki po oceni poslancev, članov te komisije »s svojim znanjem, ugledom oziroma dosežki na kulturnem, izobraževalnem ali katerem koli drugem področju družbenega življenja lahko pripomorejo k dobrem delovanju in krepitvi ugleda javne radiotelevizije, tako v Republiki Sloveniji kot v tujini«. Nato bo državnemu zboru predlagala, da jih imenuje za člane Programskega sveta RTV Slovenija. Torej, poklicni politiki – člani parlamentarnih strank – bodo presojali, kdo ima dovolj znanja in ugleda, da lahko v Programskem svetu RTV Slovenija predstavlja civilno družbo in javnost. Doslej so civilnodružbene organizacije imele možnost neposrednih volitev oz. delegiranja članov v Svet RTV Slovenija. Takšna ureditev se je v nekaterih primerih in točkah izkazala za slabo, vendar se namesto izpopolnjevanja tega sistema z določili, ki bi odpravila opažene anomalije, uvaja politični nadzor nad imenovanjem predstavnikov civilne družbe in tudi možnost, da parlamentarne stranke po tihem dogovoru in nenapisanem kriteriju politične »bližine« ali »naklonjenosti« posameznega kandidata iz civilne družbe ali civilnodružbene organizacije med sabo porazdelijo tudi te sedeže v Programskem svetu RTVS.

Nič o kulturni raznolikosti slovenske družbe
Poleg teh rešitev pa je skrb zbujajoče dejstvo, da zaradi naglice pri pripravljanju zakonskega predloga, odsotnosti širše javne razprave in osredotočenosti na vprašanja vodenja in upravljanja, Predlog zakona o RTV Slovenija ne vsebuje zagotovil, da bo Radiotelevizija Slovenija v svojih programih in kadrovski politiki v večji meri kot doslej in v skladu z evropskimi standardi odražala kulturno raznolikost slovenske družbe. Tako v 1. členu, kjer je zapisano poslanstvo RTV Slovenija, predlog zakona navaja le italijansko in madžarsko narodno skupnost v Sloveniji in izpušča romsko skupnost, čeprav so Romi v Ustavi RS navedeni kot skupnost, ki se ji zagotavljajo poseben položaj in pravice in čeprav tudi zakon o medijih v 4. členu izraža poseben interes Republike Slovenije za uresničevanje pravice romske skupnosti do javnega obveščanja in obveščenosti. Med popravki predloga zakona, ki so bili v tednu dni »javne razprave« vneseni v predlog zakona, je med dejavnosti RTV Slovenija v 4. členu romska skupnost dodana med taksativno naštete skupnosti, za katere RTV Slovenija »zagotavlja verodostojne in nepristranske informativne oddaje«. Vendar ne gre za določilo, ki bi bolj široko definiralo obvezo ustvarjanja in oddajanja raznovrstnih programskih vsebin za to skupnost in ne le informativnih oddaj. Korak naprej pri definiranju vloge javne radiotelevizijje v Sloveniji v duhu kulturne raznolikosti slovenske družbe bi bilo zakonsko določilo obveze ustvarjanja, pripravljanja in oddajanja raznovrstnih programskih vsebin ne le za italijansko in madžarsko narodno skupnost, temveč tudi za romsko in za druge manjšinske skupnosti v Republiki Sloveniji, kot so albanska, bošnjaška, črnogorska, hrvaška, makedonska, nemška, srbska in druge. Tej navedbi bi moralo slediti določilo, da si mora RTV Slovenija prizadevati in skrbeti, da v ustvarjanje, pripravljanje in oddajanje vsebin, namenjenih manjšinskim skupnostim, in tudi drugih programskih vsebin, vključuje pripadnike teh skupnosti skladno z načeli spoštovanja enakih možnosti in kulturne raznolikosti. Zakon bi moral vsebovati tudi določilo o nalogah izobraževalnega centra RTV Slovenija, ki naj redno zagotavlja usposabljanje in izpopolnjevanje svojih sodelavcev iz vrst manjšinskih skupnosti, ki sodelujejo pri ustvarjanju, pripravljanju in oddajanju programskih vsebin.

Brez učinkovitega mehanizma za odzive poslušalcev in gledalcev
Nazadnje, hiter postopek priprave predloga zakona o RTV Slovenija ni omogočil napredka na področju vključevanja in vplivanja poslušalcev in gledalcev na oblikovanje radijskih in televizijskih programov. Skladno z dobrimi praksami in možnostmi, ki jih zagotavljajo nove tehnologije, bi bilo potrebno skozi javno razpravo dognati in z zakonom določiti učinkovite mehanizme, ki jih mora zagotoviti RTV Slovenija za odzive in pritožbe poslušalcev in gledalcev skladno s programskimi in poklicnimi standardi, kot tudi za njihovo neposredno vključevanje v ocenjevanje, predlaganje in oblikovanje radijskih in televizijskih programov, zlasti tam, kjer to omogočajo nove tehnologije.

izpis

Gojko Bervar

Kdaj omdusman na javni radioteleviziji?
Namesto da bi izrecno zahteval, da se s pritožbami gledalcev in poslušalcev ukvarja za to usposobljen organ – kolektivni ali individualni ombudsman – predlog zakona vse prepušča novemu programskemu svetu RTV Slovenija
Ko je pred petimi leti – maja 2000 – Svet RTVS ob sprejemu pravil profesionalne etike na RTV Slovenija sprejel tudi določilo, da bo imela nacionalka tudi svojega ombudsmana, se očitno ni niti zavedal, kako daljnosežno odločitev sprejema, niti koliko vprašanj bo zastavilo. Ravnodušnost odločitve, da bo pač svet, dokler ne bo imenoval varuha, prevzel njegovo vlogo in nesposobnost uresničitve lastnega sklepa, že nakazujeta, da se je najvišji upravni organ javne radiotelevizije zapletel v problematiko, ki mu ni povsem jasna. Glede na to, da v tem času niti ni bilo veliko vlog naslovljenih na varuha, bi morda lahko tudi sklepali, da problem niti ni kdo ve kako velik, toda dejstvo je, da se bodo ljudje na varuha obračali šele tedaj, ko bodo zares vedeli, da lahko računajo na njegov odziv.

Uvedba delovnega mesta omudsmana RTVS?
Nasploh pa je tudi skupina, ki je pripravljala kodeks, prav vprašanju učinkovitosti varuha kot porok novinarske profesionalnosti, posvetila sorazmerno malo časa, zadostovalo ji je prepisovanje iz kodeksov drugih javnih radiotelevizij. Zadnja uradna informacija, ki jo imamo o morebitnem imenovanju varuha profesionalnih standardov, je v bistvu uradni dopis, s katerim predsednik sveta RTVS Janez Kocijančič obvešča urad varuha človekovih pravic o tem, da je po prvem strokovnem mnenju, da varuha ni mogoče uvesti brez spremembe zakona o RTVS, svet pridobil še eno – to pa pravi, da gre pri tem pač za notranjo stvar nacionalke in za uvedbo ombudsmana sprememba zakona ni potrebna. Predsednik statutarne komisije sveta Marjan Sedmak pa je v neuradnem pogovoru povedal, da se namerava komisija tega vprašanja lotiti v kratkem – temeljni zadržek pa da je to, da vodstvo RTVS še ni odprlo delovnega mesta ombudsmana. A že ta odgovor je v nasprotju s temeljno zamislijo, ki ji sledi leta 2000 začasno sprejeti poslovnik varuha poklicnih meril, v katerem jasno piše, da je varuh častna funkcija in ne poklic – torej ne potrebuje nobenega delovnega mesta. Poslovnik stvar zaostruje celo do te mere, da za varuha ne more kandidirati nihče, ki ima posredno ali neposredno zvezo z RTV Slovenija. Namesto varuha, ki bi na poklicne standarde gledal kot strokovnjak, ki pozna medijske posebnosti, predvsem pa novinarstvo in njegove širše etične zahteve, bi po tej logiki izvolili pol-politika, ki bi na RTVS gledal kot policaj. Ključno vprašanje pri tem pa je tudi ombudsmanova avtonomija – ta pa se začne z načinom izvolitve, nadaljuje s položajem znotraj RTVS, notranjimi pristojnostmi, financami in konča s postopkom za odpoklic. Gre za ključne vzvode ombudsmanove »oblasti«, ki ne more biti podrejena programskim delavcem, niti ne sme nanjo vplivati dnevna politika. Zato ga kajpada ne morajo imenovati ali odpoklicati novinarji in uredniki; prav tako bi bilo problematično tudi, če bi o njegovi usodi razpravljala politika. Imenovanje ombudmana na nacionalki je zapleten pravni problem, ki je žal odvisen tudi od konstelacije političnih sil. Rešitev pa mora vsebovati ključno opredelitev, da je ombudsman v bistvu varuh interesov poslušalstva in zato na njegovo izvolitev ali odpoklic ne morejo vplivati tisti, ki bi radi usmerjali programsko politiko nacionalke. Določilo o potrebnem dvotretjinskem soglasju v telesu, ki bo imenovalo varuha poklicnih standardov, kakršno so v začasnem poslovniku prepisali iz določil zakona o varuhu človekovih pravic, se je že izkazalo za oviro in je namesto da bi bilo varovalka, bolj spodbudilo politično trgovanje z glasovi. Ameriško-kanadski model, v katerem ombudsmana imenuje uprava – programski delavci pa na to nimajo vpliva –, bi utegnil v sedanjih slovenskih razmerah odpreti nove probleme, saj določila predloga zakona o RTV Slovenija že nakazujejo verjetnost naveze med politiko in upravo, ki naj bi poleg tega dobila še programske pristojnosti. Če bi ta imenovala še ombudsmana, ki ga sedanji poslovnik postavlja za policaja novinarjev, bi bil nadzor nad nacionalko popoln.

Kakšen profil človeka bi zahtevali?
Zmeda v poslovniku kajpada ne razčisti niti vprašanja, kakšen profil človeka v resnici zahteva to mesto. Razmišljanje, da je problem varuha profesionalnih standardov samo v tem, kako zvesto bo prebiral zapisani kodeks RTVS (ki je tako ali tako potreben prenove) in zakonodajo, kakor lahko razumemo začasni poslovnik, je seveda daleč od njegove prave vloge. Ombudsman ni samo (oziroma predvsem ni to) policaj, ki pregleduje novinarske prispevke in potem enega pohvali, drugega pa pokara. Njegovo vlogo je treba razumeti navzven in navznoter. Navznoter je njegova vloga predvsem izobraževanje – novinarje opozarja ne le na napake, ampak na boljše možnosti pristopa h kakšnemu profesionalno občutljivemu problemu. Zato mu je treba zagotoviti tudi možnost posveta s pravnimi strokovnjaki in strokovnjaki za profesionalno etiko. Je tudi spodbujevalec odziva urednikov, če se ti ne odzovejo na prvo gledalčevo ali poslušalčevo pritožbo. Tudi navzven je ob tem, da predstavlja sicer pritožno raven, njegova naloga predvsem izobraževanje za medije. V rednem stiku z gledalci in poslušalci jim pojasnjuje bistvo etičnih in profesionalnih načel, izraža lastne, ne hišne poglede na stanje etike v nacionalki in pojasnjuje profesionalne argumente, zakaj je nek prispevek novinarsko korekten, drugi pa ne. Zato ga v tiskanih medijih na zahodu tudi najpogosteje namestijo kot »urednika bralcev« (readers editor), človeka, ki skrbi za to, da tudi občinstvo razume, katerim etičnim in poklicnim merilom so zavezani novinarji in uredniki. Varuh na RTVS torej ni sodnik in ne odreja kazni, praviloma se vse konča pri opozorilih in stvar urednikov je, ali bodo posvarjenega tudi kaznovali. Toda najmanj, kar njegov položaj zahteva, je, da so opozorila vsi dolžni poslušati in se poskusiti iz vsega tudi česa naučiti. Začasni poslovnik RTVS pa bi vse skupaj opravil z enim letnim poročilom, varuhovo delo bi naredil kar se da tajno, kar je v popolnem nasprotju s pravo funkcijo ombudsmana na javni RTVS.

Predlog novega zakona ne reče nič o ombudsmanu
Predlog novega zakona o RTVS, ki si jo očitno izbral drugačne tarče, o ombudsmanu ne reče nič. Čeprav je prav zdaj priložnost, da tudi zakon – zaradi javnega statusa RTVS – posebej tudi v formalni obliki zahteva oblikovanje poklicnih in etičnih meril, torej sprejem kodeksa programskih delavcev RTV Slovenija ter utiri profesionalno usposobljenega varuha teh meril, kar bi utrdilo odgovornost do gledalcev in poslušalcev. Pa zakon z varovanjem pravic občinstva po celoviti in poklicno neoporečni informaciji opravi samo na splošni ravni – v nedoločni zahtevi po nepristanskosti, objektivnosti. Še huje: namesto da bi izrecno zahteval, da se s pritožbami gledalcev in poslušalcev ukvarja za to usposobljen organ – kolektivni ali individualni ombudsman –, vse prepušča novemu programskemu svetu RTV Slovenija, ki ga – poglejmo realno – imenuje v parlamentu vladajoča koalicija. Programski svet naj bi po tem zakonu sprejemal in obravnaval pritožbe občinstva in potem obvezno izrekel mnenje. Ker je programski svet najpomembnejše telo pri presoji prgramske politike, si lahko zlahka predstavljamo, da lahko z organizirano akcijo ene od vladnih strank (kratko malo naročijo svojim članam naj RTVS zasujejo s pismi proti programski politiki tega ali onega odgovornega urednika) vlada odstavlja vsakogar, ki ji politično ne ustreza in se pri tem sklicuje na nezadovoljstvo gledalcev ali poslušalcev. To, kajpada, nima nobene zveze s programskimi standardi, ampak z linčem, ki ga predlog novega zakona utirja kot rezervni ovinek pri oblikovanju vladni koaliciji naklonjene vodilne garniture. Zato bo otrplost sedanjega sveta v pričakovanju skorjašnje zamenjave seveda tudi povzročila, da bo vprašanje ombudsmana RTVS ostalo še ena nedokončana – ali natančneje, bati se je da za nekaj let že pred uresničitvijo kar končana zgodba o prizadevanjih za stabilne in učinkovite poklicne in etične standarde novinarjev in drugih ustvarjalcev na RTV Slovenija.

izpis

 S O R O D N E   T E M E

zakon o medijih

Medijska preža
Sandra Bašić-Hrvatin
Slovenija: En korak naprej, dva nazaj*
Zrinjka Peruško
Kaj je bilo narobe z reformami medijev v postsocialistični Evropi?*
Snežana Trpevska
Razdrobljenost trga v jugovzhodni Evropi in degradacija profesionalnega novinarstva*
Jovanka Matić
Novinarji kot gibalo reform medijev*
Tarik Jusić
Bosna in Hercegovina: Med stagnacijo in tranzicijo*
Judit Bayer
Nauki medijskih reform v srednji in vzhodni Evropi: Vsaka družba ima tak medijski sistem, kot si ga zasluži*
Paolo Mancini
Reforme medijev ne nastanejo v praznem prostoru*
Guillermo Mastrini
Napredne vlade in mediji v Južni Ameriki*
Rodrigo Gómez García
Reforme medijev v Latinski Ameriki: med dekomodifikacijo in marketizacijo javnih komunikacijskih politik*
Larbi Chouikha
Mediji v ogledalu »tunizijske pomladi«: reforme, ki jih je težko izpeljati*
Justin Schlosberg
Reforma lastništva medijev v Veliki Britaniji: kako naprej?*
Brankica Petković
Zakaj primerjati reforme medijskih sistemov?
Gorazd Kovačič
Kaj so mediji za Janšo in Pahorja?
Andrej Pavlišič
Mediji ne delujejo v praznem prostoru
Domen Savič
Zapiranje pašnika: spletna cenzura doma in po svetu
Tomaž Gregorc
Onemogočanje avtonomnih digitalnih praks – »trda plat« zgodbe
Renata Šribar
Regulacija avdiovizualnih medijev: kompleksnost in izmuzljivost potencialno spornih vsebin
Sandra Bašić-Hrvatin
Kako je privatizacija medijev omogočila privatizacijo politike
Brankica Petković
Konferenca Evropske komisije o svobodi medijev v državah Zahodnega Balkana in Turčiji
Gorazd Kovačič
Polom reforme medijske zakonodaje
Judit Bayer
Madžarska medijska reforma – diktat politične večine
Lenart J. Kučić
Jezdeci medijske apokalipse
Jernej Rovšek
Čas za soglasje o samoregulacijski obliki medijske industrije
Sandra Bašić-Hrvatin
Kriza časopisne industrije je posledica napačnih odločitev lastnikov
Lana Zdravković
Sprejemanje medijske zakonodaje: In temu pravite javna razprava?
Rina Klinar
Lokalni mediji v Sloveniji: nacionalna mreža, medijske regije ali umiranje na obroke?
Jasna Babić
Osnutek zakona o medijih: Bluz slovenskih glasbenikov
Renata Šribar
Zaščita otrok pred spornimi vsebinami v osnutku zakona o medijih: nadaljevanje regulacijske stihije
Gojko Bervar
Nova oblast in mediji – Kaj se je spremenilo?
Brankica Petković
Slovenija: Boljša medijska zastopanost legitimna težnja 200.000 ljudi
Sandra Bašić-Hrvatin
Vztrajati pri vsebini in načinu sprejemanja medijskih zakonov
Roman Kuhar
V imenu družine potvarjajo podatke
Iztok Jurančič
Kanarčki v rudniku demokracije
Zoran Medved
Novi zakon o RTV Slovenija: Potrebujemo popolnoma nov koncept
Peter Lah
Pluralizem medijev: predmet arbitrarnih ocen ali empiričnih meritev?
Simona Zatler
Ali je učinkovita regulacija sploh možna?
Renata Šribar
Protiregulacijski kompleks bo med pripravo novele zakona o medijih gotovo še živ
Marko Milosavljević
Napake, iz katerih bi se (že) morali kaj naučiti
Renata Šribar
Ko mediji premikajo meje v prid pornokapitala
Mateja Boldin
Sistem koregulacije na preizkušnji
Renata Šribar
Različno branje zakona izgovor za neukrepanje
Renata Šribar
Kdo je pristojen za ukrepanje, če oglaševanje vsiljuje porno seksualnost otrokom?
Miran Lesjak
Človekove pravice zatirane države in nemočnih gospodarskih družb
Cene Grčar
Hudobni mediji in uboga država: ali lahko državni organi zahtevajo objavo popravka?
Janez Markeš
Zakon, ki popravlja mnenja
Jernej Rovšek
Od pravice do popravka do medijskega sveta
Barbara Verdnik
»Tožena stranka redno objavlja članke ...«
Sandra Bašić-Hrvatin
Kakšen javni medij potrebujejo državljanke in državljani Slovenije?
Sandra Bašić-Hrvatin, Iztok Jurančič, Brankica Petković, Grega Repovž, Jernej Rovšek, Špela Stare, Matej Šurc, Blaž Zgaga, Društvo novinarjev Slovenije, Sindikat novinarjev Slovenije
Za prenovo medijske politike
Jernej Rovšek
Pot do zaupanja vrednega regulatorja medijev
Jernej Rovšek, Brankica Petković
Ali je v primeru Stres proti POP TV medijski inšpektor prevzel vlogo sodišča?
Ivan Pal
Več prijav inšpektorju za medije
Sandra Bašić-Hrvatin
Politika razvoja radia in televizije v Sloveniji – Tiranija status quo
Brankica Petković
Njihova svoboda, naša pravica
Mediji za državljane – Priporočila
Brankica Petković, Jernej Rovšek, Sandra Bašić-Hrvatin
Sporna določila o financiranju programskih vsebin
Predlog amandmajev Mirovnega inštituta na člene o proračunskih sredstvih za medije
Predlog Mirovnega inštituta za spremembo člena o zaščiti otrok in mladoletnikov
Renata Šribar
Zaščita otrok in mladoletnikov v noveli zakona o medijih
Renata Šribar
Predlog Renate Šribar in koordinacije nevladnih organizacij za spremembo člena o zaščiti otrok in mladoletnikov
Jurij Žurej
Reguliranje medijskih vsebin za odrasle
Jernej Rovšek
Kaj je na medijskem področju mogoče urejati z zakonom?
Marta Gregorčič
Novi zakon o medijih: žrtve o žrtvah
Sandra Bašić-Hrvatin
Ali snovalci medijske politike razlikujejo pluralnost, različnost in raznolikost medijev?
Boris Vezjak
Dedemokratizacija Slovenije pod krinko demokratizacije RTV Slovenija
Neva Nahtigal
Kdaj oddaje za Rome na RTV Slovenija?
Maja Bogataj Jančič, Maja Lubarda
Licence Creative Commons tudi v Sloveniji
Jernej Rovšek, Sandra Bašić-Hrvatin, Brankica Petković
Kakšen sklad za medije?
Špela Stare
O subvencijah za medije naj ne odloča komisija
Gorazd Perenič
Na poti od odprtega k preglednemu javnemu sektorju
Nataša Pirc Musar
Zakonske novosti in dostop do informacij za novinarje
Pavel Gantar
Lahkotnost sprememb v dostopu do informacij javnega značaja
Jernej Rovšek
Neskladje glede zakona o dostopu do informacij javnega značaja
Lenart J. Kučić, Aljaž Marn
Proti terorizmu z nadzorom državljanov
Aljaž Marn
Kronologija sprejemanja evropske direktive o hrambi telekomunikacijskih podatkov
Aljaž Marn
Iniciativa "Hramba prometnih podatkov ni rešitev!"
Marko Milosavljević
Novinar Zmago Jelinčič – Plemeniti
Sandra Bašić-Hrvatin
Delničarji pomembnejši od bralcev
Brankica Petković
Dodatna politizacija in državni nadzor nad RTV Slovenija
Gojko Bervar
Kdaj omdusman na javni radioteleviziji?
Brankica Petković
Nova vlada – nova medijska politika
Jaka Repanšek
Pravni okvir avdiovizualne industrije v EU
Renata Šribar
Ta lahki predmet manipulacije: oblast in regulacija pornografije
Melita Zajc
Mediji in avdiovizualna politika v strateških dokumentih ministrstva za kulturo
Rina Klinar
Medijska raznolikost v nacionalnem programu za kulturo 2004-2007
Brankica Petković
Razpršenost lastništva in raznolikost vsebin
Sandra Bašić-Hrvatin
Zakon o RTVS za 20. ali 21. stoletje?
Karol Jakubowicz
Zavrnite predloge o politični delitvi javne radiotelevizije!
Sandra Bašić-Hrvatin
Nato: Civilna družba proti državi
Judit Bayer
Madžarska: Položaj medijev po volitvah 2002
Suzana Žilič-Fišer
Velika Britanija
Polemike o novi medijski zakonodaji
Simona Zatler
Vsak je lahko novinar
Saša Banjanac Lubej
Medijski inšpektor - one man band
Karina Cunder
Delo po novem restriktivno pri oglaševanju vročih linij
Nika Deu
Spoštujemo zakonodajo
Simona Zatler
Kako zagotoviti dostop do medijev
Simona Zatler, Sandra Bašić-Hrvatin
Programski deleži po novi medijski zakonodaji
Brane Maselj
Pooblastila državi, omejitve medijem
Boris Bergant
Izrazito politični zakon
Rina Klinar, Irma Benko
Več vprašanj kot odgovorov
Aleš Gaube
Dopolnila za lažji spanec
Sandra Bašić-Hrvatin
Past prekomerne regulacije
Matjaž Jarc
Paranoja o državnem nadzoru nad mediji
Peter Jančič
Ozka zakonska ureditev dostopa do informacij
Rina Klinar
Naj lokalni radio ugasne?
Marjan Moškon
Zatreti lokalne programe je lahko
Dejan Jelovac
To bo konec Radia Študent
Druga in tretja obravnava zakona o medijih
Aleš Gaube
Umakniti slab predlog zakona o medijih
Matevž Krivic
Lastniški poseg v uredniško politiko?
Simona Zatler
Uredniška neodvisnost in ugovor vesti
Aleš Gaube
Novinarski ceh na preži
Gojko Bervar
Novinarska zaščita ali jarem
Marjan Moškon
Onemogočiti lokalne televizije?
Gojko Bervar
Izgubljena bitka za soglasje
Matjaž Jarc
Zlati rez
Borut Mehle
Poti slovenske medijske zakonodaje
Zoran Medved
Vrnitev k abecedi
Na začetku je bil Zakon
Edicija MediaWatch
Jernej Rovšek
Zasebno in javno v medijih
Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić, Brankica Petković
Medijsko lastništvo
Sandra Bašić-Hrvatin, Marko Milosavljević
Medijska politika v Sloveniji v devetdesetih
Matevž Krivic, Simona Zatler
Svoboda tiska in pravice posameznika
Novinarski večeri
29.05.2003
Snježana Milivojević, Dejan Anastasijević
Srbski mediji po atentatu
Omizja
24.09.2001
Božidar Zorko, Irma Benko, Marjan Moškon, Bojan Veselinovič, Bojan Petan, Goran Novkovič, Marko Milosavljević
Država in mediji v Sloveniji
15.02.2001
Božidar Zorko, Rudolf Moge, Sandra Bašić-Hrvatin, Matevž Krivic, Janez Čadež, Gojko Bervar, Cene Grčar, Rosvita Pesek, Peter Jančič
Zakon o medijih v slepi ulici - Kakšen izhod obeta nov predlog, pripravljen v novi vladi?
radio in televizija
Medijska preža
Renata Šribar
Ženski vstop: Vstajništvo in spol v medijih
Gojko Bervar
Dnevnik svetnika RTV Slovenija
Biljana Žikić
S skuterji do televizije:TV Pink Si – TV3 Pink – TV3 Medias
Zoran Medved
Spregledano zavezništvo z državljani
Pia Majbritt Jansen
Danska javna radiotelevizija – primerjalna zgodba o uspehu
Gojko Bervar
Dnevnik svetnika RTV Slovenija
Marko Milosavljević
Giganti in palčki slovenskih medijev (če krematorijev raje ne omenjamo)
Gorazd Kovačič
Medijska vaja hujskanja proti javnemu sektorju in socialni državi
Goran Ivanović
Hrvaška televizija in očitki korupcije
Gojko Bervar
Dnevnik svetnika RTV Slovenija
Brankica Petković
Kar ni romantika
Admir Baltić
Pa tako lepo govorite naš jezik …
Saša Banjanac Lubej
TV Slovenija: pozitivne programske spremembe, a še veliko prostora za izboljšave
Zoran Medved
Prihodnost ali pogreb javne RTV?
Gojko Bervar
Dnevnik svetnika RTV Slovenija
Brankica Petković
Odpiranje RTV Slovenija za nove narodne skupnosti?
Jasna Babić
Spet se rola – Vrnitev »urbanih« glasbenih oddaj na TV Slovenija
Matjaž Ambrožič
Kdo pa je pri vas kreativni?
Dejan Jontes
Lepo je biti preprost: stereotipne reprezentacije razreda v situacijskih komedijah
Suzana Oreški
Reprezentacije norosti: Privabljanje gledalcev z omalovaževanjem podobe ljudi, potisnjenih na rob
Goran Ivanović
»Krezubi trozubac« danes: kje so pristale tri nekdanje mladinske radijske postaje iz Ljubljane, Zagreba in Beograda?
Andraž Poeschl
O Sloveniji na svetovnem prvenstvu
Zvezdan Martič
Vizija TV Slovenija: Strogi profesionalni standardi, več urbanih vsebin, večja vključenost gledalcev ...
Zoran Medved
Stavka na RTV Slovenija: Ostajajo problemi, zaradi katerih še nihče ni stavkal
Boštjan Nedoh
Kako stavkati brez materialnih posledic?
Jovana Mihajlović Trbovc
»Jugosfera« pod televizijo Pink: od pozabe problematične preteklosti do povezovanja v potrošništvu in zabavi
Jasna Babić
Osnutek zakona o medijih: Bluz slovenskih glasbenikov
Gojko Bervar
Dnevnik svetnika RTV Slovenija
Andreja Trdina
Spet doma: zamolčevanje razrednih razlik v konstrukciji slovenske običajnosti
Eva Vrtačič
Telo kot stroj, dr. House kot genialni mehanik
Gojko Bervar
Dnevnik svetnika RTV Slovenija
Eva Vrtačič
Zakaj se sploh igramo, če že vse vemo?
Claire Frachon
Francija: Boljša medijska zastopanost legitimna težnja milijonov ljudi
Eva Vrtačič
Ideologija v kuharskih oddajah
Eva Vrtačič
Razkrinkane izbire
Boris Čibej
Združene države Amerike: Lisičje novinarstvo
Iztok Jurančič
Kanarčki v rudniku demokracije
Zoran Medved
Novi zakon o RTV Slovenija: Potrebujemo popolnoma nov koncept
Dušan Rebolj
Ali je prav, da novinarji volijo?
Nika Susman
Francija: Usoda javne televizije odvisna od dobičkov komercialne tekmice
Eva Vrtačič
Svoboda je suženjstvo
Marko Milosavljević
Razdruženi propadajo
Sandra Bašić-Hrvatin
Kakšen javni medij potrebujejo državljanke in državljani Slovenije?
Brankica Petković
Glas poslušalcev in gledalcev
Miro Samardžija, Julija Sardelić
Preveč se ukvarjamo z visoko formalno politiko, dela na terenu je vedno manj
Julija Somrak, Aleš Zobec
Selekcija informativnih vsebin na televizijah
Robert Bobnič
Nezdrava mitologija tv-oddaje Na zdravje!
Roman Kuhar
»Voditelj oddaje pa ni Rom«
Enisa Brizani
Amare Droma, Amare Drumija, Mengere Droma, Naše poti
Zvezdan Martič
Medijske hiše srečajo nove medije
Sandra Bašić-Hrvatin
Politika razvoja radia in televizije v Sloveniji – Tiranija status quo
Tanja Kerševan-Smokvina
Strategija razvoja radijskih in televizijskih programov – bolje pozno kot nikoli?
Miha Krišelj
Digitalizacija in novi frekvenčni spekter – izziva za razvoj radijskih in televizijskih programov
Majda Juvan
Zakaj je v frizerskem salonu frizer in kaj ima s tem pokojni RGL?
Irena Vide
Lokalna novica je kraljica
Gojko Bervar
Radijsko tekmovanje Prix Europa 2007
Nagrada novinarju Gašperju Lubeju
Snežana Trpevska
Makedonija: Največje televizijske postaje v službi političnih obračunov
Milka Tadić Mijović
Črna gora: Mediji brez distance do vladajočih krogov
Kaja Jakopič
Bum časopisnih spletnih televizij
Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić
Spletne televizije izziv za medijske regulatorje
Marta Gregorčič
O diktaturi medijev in kontrarevolucionarnih učinkih
Anita Mikulič
Zakaj bi bili otroci žrtve medijev?
Marko Jenšterle
Venezuela: Napoved odvzema frekvence nastarejši zasebni televiziji
Brankica Petković
NMS – Naš mali svet
Kaja Jakopič
Big Brother: proizvodnja resničnosti
Igor Vobič
Je RTS Janeza Ujčiča res medij, najbolj v »javnem interesu«?
Lana Zdravković
Študentski radijski postaji – neprilagojeni in potrebni
Brankica Petković
Zakaj ni odzivov na procese zatona RŠ in Marš?
Zoran Medved
Zakaj je zahteva po uravnoteženosti javne televizije neutemeljena?
Marko Milosavljević
Vrnitev TV 3 – Največ koristi bo še vedno imel Holivud
Boris Vezjak
Poskusi ideologizacije in politično motiviran novinarski suspenz
Špela Stare
Zgovoren obseg kadrovskih menjav na RTV Slovenija
Gojko Bervar
Varuh poslušalcev in gledalcev RTV Slovenija
Boris Bergant
Avstrija: Vihar na javni radioteleviziji
Suzana Žilič-Fišer
Javnega interesa ne zagotavlja le RTV Slovenija
Brankica Petković
Kadrovski vrtiljak
Boris Vezjak
Dedemokratizacija Slovenije pod krinko demokratizacije RTV Slovenija
Tanja Taštanoska
Mlačna drža novinarjev RTVS
Boris Vezjak
Resnica sklicevanja na dr. Hoffmann-Riema
Marta Gregorčič
Javni prostor: Negujmo ga tam, kjer je in odpirajmo tam, kjer se je zaprl
Neva Nahtigal
Kdaj oddaje za Rome na RTV Slovenija?
Neva Nahtigal
Romi o medijskih vsebinah za Rome
Zoran Medved
Komentar - napačno pojmovanje ali ideološki konstrukt?
Kaja Jakopič
Realna televizija kot laboratorijski eksperiment
Sandra Bašić-Hrvatin, Brankica Petković
Javna radiotelevizija za vse!
Brankica Petković, Helmut Peissl
Monopoli premaknejo medije v desno
Maruša Krese
Najboljše, kar lahko da radio
Brankica Petković
Dodatna politizacija in državni nadzor nad RTV Slovenija
Gojko Bervar
Kdaj omdusman na javni radioteleviziji?
Brankica Petković
Nova vlada – nova medijska politika
Gašper Lubej
TV Slovenija praviloma »pokrije« več dogodkov kot POP TV
Marko Milosavljević
Predvolilna soočenja na RTV Slovenija – Bi lahko bila ožja, a bolj relevantna?
Tonči Kuzmanić
Televiziranje kot ničenje sveta
Bojan Golčar
»Mrtvorojeni otrok« države s prevelikim številom rtv-organizacij?
Boštjan Nedoh
Italija: Televizije trdno v Berlusconijevih vajetih
Gojko Bervar
Kdaj varuh poklicne etike na slovenski javni radioteleviziji?
Renata Šribar
Toliko o samoregulaciji pornografije
Bojan Golčar
Bo v etru še kaj programov posebnega pomena?
Andrej Stopar
Kako bo poslej EU odmevala v programih Radia Slovenija?
Gorazd Kovačič
Izbrisani prikazani kot problem, ne kot oškodovanci
Matej Kovačič
Zmago Jelinčič na RGL
Nataša Velikonja
Spopad stališč kot medijski konstrukt
Tomaž Zaniuk
Klic po celostni sanaciji Radia Študent
Saša Banjanac Lubej
Lokalne radijske postaje: Vse novice in oglasi iz istega računalnika
Anita Mikulič
Otroci in televizija
Melita Zajc
Mediji in avdiovizualna politika v strateških dokumentih ministrstva za kulturo
Suzana Žilič-Fišer
Velika Britanija: Državno financiranje in naročnina slabi neodvisnost in svobodo televizije
Rok Kajzer
Klevetanje in praksa Novinarskega častnega razsodišča
Sandra Bašić-Hrvatin
Zakon o RTVS za 20. ali 21. stoletje?
Marko Milosavljević
Nuja transparentnosti na RTV Slovenija
Tonči Kuzmanić
Potrošniška ali kapitalska suverenost
Saša Bojc
ZDA: Lokalne televizije – na poti k nepomembnosti
Ksenija Horvat
John Simpson: Poročila z nikogaršnje zemlje – Poročanje o svetu (1)
Suzana Žilič-Fišer
Velika Britanija: Channel 4 kot model javne komercialne televizije
Karol Jakubowicz
Zavrnite predloge o politični delitvi javne radiotelevizije!
Petra Šubic
Novi lastniki medijev: zakaj je Laško kupil delež v Delu?
Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić
Medijska koncentracija v Sloveniji
Neva Nahtigal
Pravila brez nadzora
Neva Nahtigal
Sistemi medijske odgovornosti v Sloveniji
Saša Banjanac Lubej
Novinarji so za direktorje kakor delavci v tovarni
Gal Kirn, Ana Jereb
Nato: Vidni in nevidni pritiski
Mojca Pajnik
Islam: Spektakularno o džamiji
Simona Zavratnik Zimic
Islam: Človekove pravice kot ljubiteljska dejavnost
Renata Šribar
Pornografija: Po protipornografskemu ukrepu medijskega inšpektorja
Mojca Pajnik
Pornografija: Ženske med spolnostjo in pornografijo
Brankica Petković
Romi: Lahko je nič ne vedeti o Romih
Poul Erik Nielsen
Danska državna televizijska služba na prodaj
Petra Oseli
Nove socialne dimenzije televizije
Dušan Rebolj
Prihodki radiotelevizij naraščajo
Rajko Gerič
Postali smo javni uslužbenci
Tatjana Pirc
Bodimo uslužbenci javnosti
Tomaž Gerden
Celina z imenom Slovenija
Marta Palics
Vojvodina
Izgubljen ugled manjšinskih medijev
Ksenija Horvat
Josri Fouda
Nikoli se ne bom vključil v propagandno vojno
Marko Prpič
Zgodovina radiotelevizije v Veliki Britaniji
Bojan Golčar
Radio Marš - konec ali začetek?
Simona Zatler, Sandra Bašić-Hrvatin
Programski deleži po novi medijski zakonodaji
Suzana Žilič-Fišer
Neprivlačnost slovenskega televizijskega trga
Rajko Gerič
Najlažje se je odreči programu
Katja Škoberne
Javna televizija in profilirane oddaje
Marjan Moškon
Žagajo mar avtorji vejo, na kateri sedijo?
Alenka Kotnik
Otroci in mladostniki v medijih
Petra Oseli
Ima tretji radijski sektor v Sloveniji prihodnost?
Goran Ivanović
Vpliv ameriškega skupnostnega radia
Boris Bergant
Izrazito politični zakon
Rina Klinar, Irma Benko
Več vprašanj kot odgovorov
Petra Oseli
Je TV 3 res »nezaželena« televizija?
Lucija Bošnik
Ameriški mediji – tempirana bomba?
Ksenija Horvat
Ko tudi dva novinarska vira nista dovolj
Bojan Golčar
V reševanje Marša se je vključila občina
Barbara Vodopivec
Tajnice, čistilke, gospodinje…
Rina Klinar
Naj lokalni radio ugasne?
Marjan Moškon
Zatreti lokalne programe je lahko
Dejan Jelovac
To bo konec Radia Študent
Suzana Žilič-Fišer
Prihodnost televizije
Ksenija H. Vidmar
Televizijska konstrukcija 20. stoletja
Petra Oseli
Prodajajo šampon v informativnih oddajah
Tanja Kerševan-Smokvina
Oglasi na televizijah po pravilih
Branko Čakarmiš
Samoregulativni korak slovenskih televizij
Cene Grčar
Beseda velja
Kaja Jakopič, Saša Banjanac Lubej
V etru Nove Evrope
Jan Moláček, Petr Kopecky
Svet in generalni direktor – generatorja krize
Rajko Gerič
Civilna družba rada glasuje tajno
Danail Danov
Upor na nacionalnem radiu
Damir Matković
HRT ostaja gospodar medijskega prostora
Peter Bajomi-Lazar
Državna televizija na kolenih
Tadej Labernik
Ukinitev sedanje Radiotelevizije BiH
Ahmed Burić
Reformo diktira mednarodna skupnost
TV3 bo preživela
RTV Slovenija
Bojan Golčar
Radio Marš naj bo!
Grega Repovž
Televizijska soočenja in podobe političnih tekmecev
Bojan Krajnc
Zakaj bi televizija bila servis lova na volilce?
Matjaž Gerl
Logika kapitala na televizijskem trgu
Marjan Ogrinc
Mediji ignorirajo rock
Bojan Golčar
Zakaj si univerza lasti Radio Marš?
Barbara Bizjak
Število obiskov razkriva edino Večer
Omejevanje je nedemokratično
Gregor Belušič
TV Duh
Beata Klimkiewicz
Medijski imperij Radio Maryja
Sandra Bašić-Hrvatin
British Journalism Review
Sandra Bašić-Hrvatin
The Baltic Media Monitor
Marjan Moškon
Priložnost za primerjanje
Mojca Širok
Medijske selitve
Boris Čibej
Prihodnost neke iluzije
Matjaž Gerl
Kakšno javno televizijo potrebujemo in kakšno si lahko privoščimo
Brankica Petković
Usoda »vaških televizij«
Goran Ivanović
Televizija na internetu
Kaja Jakopič
Neuradno o medijih
Sandra Bašić-Hrvatin
Trideset let pozneje
Goran Ivanović
Radio v vsako vas
Vera Grebenc
Radio-aktivna civilna družba
Matjaž Gerl
Veliki bratje slovenske radiodifuzije
Zoran Medved
Gledanost informativnih oddaj upada
Matjaž Gerl
Gneča v etru
Igor Brlek
Utapljanje v valu komerciale
Borut Savski
Internetovska radijska kreativnost
Marko Prpič
Več omejitev in večji pritiski
Veran Matić
Moč in smisel mreže sorodnih medijev
Pro Plus
Za POP TV so najbolj pomembni gledalci
Marjan Moškon
Kaj naredi denar
Matjaž Gerl
Med cenzuro in anarhijo
Rastko Močnik
Javne betice
Breda Luthar
Kakšen je politični učinek apolitičnega žurnalizma
Edicija MediaWatch
Brankica Petković, Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić, Iztok Jurančič, Marko Prpič, Roman Kuhar
Mediji za državljane
Sandra Bašić-Hrvatin
Državni ali javni servis
Breda Luthar
Politika teletabloidov
Novinarski večeri
15.09.2005
Mirko Galić, Sandra Bašić-Hrvatin
Javne radiotelevizije in učinki zakonodaje
11.10.2004
Wolfgang Soergel, Simona Rakuša, Edi Pucer, Igor Drakulić
Zakaj novinarska stavka?
10.05.2002
Josri Fouda
Al Džezira – arabski CNN?
23.11.2001
Gwyneth Henderson, Veran Matić, Danail Danov, Goran Gavrilov, Sandra Bašić-Hrvatin
Privatni vs. javni elektronski mediji: kdo bolje služi javnosti?
12.03.2001
Vlasta Jeseničnik, Aleksander K. Simonov
Kdo obvladuje rusko "glasnost"?
01.02.2001
Petr Kopecky, Rajko Gerič
Ne dam svoje televizije!
12.09.2000
Denis Latin, Bojan Krajnc
Televizijsko odpiranje tabujev
17.02.2000
Velibor Čović, Uroš Lipušček
Dober večer, gospod predsednik
23.09.1999
Robert Ottenhoff, Boris Bergant
Javnovizija
25.09.1997
Peter Knowles, Tomaž Perovič
Televizija hitre prehrane
Omizja
25.11.2008
Edvard Žitnik, Miha Lampreht, Miha Drozg, Ervin Hladnik Milharčič, Gorazd Kovačič, Marta Gregorčič, Jože Vogrinc
Podoba sveta v televizijskih poročilih
12.10.2006
Brankica Petković, Marko Prpič, Rajko Gerič, Darja Zgonc, Jože Vogrinc, Tomaž Perovič, Roman Kuhar, Jani Sever, Ahmed Pašić, Mitja Blažič, Ksenija H. Vidmar, Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić, Iztok Jurančič, Lou Lichtenberg, Granville Williams, Božo Zorko, Branko Grims, Rina Klinar
Mediji za državljane
12.05.2005
Karol Jakubowicz, Werner Rumphorst, Branko Grims, Sašo Gazdić, Boris Bergant, Rosvita Pesek, Tatjana Pirc
Prihodnost javne radiotelevizije v Sloveniji
19.04.2001
Janez Kocjančič, Božidar Zorko, Vlado Senica, Rajko Gerič, Matevž Krivic, Marko Milosavljević
Perspektive javne radiotelevizije v Sloveniji
evropska unija
Medijska preža
Justin Schlosberg
Reforma lastništva medijev v Veliki Britaniji: kako naprej?*
Pia Majbritt Jansen
Danska javna radiotelevizija – primerjalna zgodba o uspehu
Tanja Petrović
Tako evropsko
Andreja Tratnik
»Na tisoče Madžarov pije to sranje s ponosom, celo s predanostjo«
Brankica Petković
Slaba vest evropske medijske politike
Tanja Kerševan-Smokvina
Evropsko orodje za merjenje neodvisnosti regulatorjev
Brankica Petković
Konferenca Evropske komisije o svobodi medijev v državah Zahodnega Balkana in Turčiji
Tanja Kerševan-Smokvina
Evropsko komisijo zanima neodvisnost regulatorjev medijev
Judit Bayer
Madžarska medijska reforma – diktat politične večine
Jernej Rovšek
Posledica spremenjene sestave Ustavnega sodišča?
Peter Lah
Pluralizem medijev: predmet arbitrarnih ocen ali empiričnih meritev?
Simona Zatler
Ali je učinkovita regulacija sploh možna?
Tanja Kerševan-Smokvina
Direktiva kot preskus za medijske politike držav članic EU
Renata Šribar
Protiregulacijski kompleks bo med pripravo novele zakona o medijih gotovo še živ
Lana Zdravković
Čigavo predsedovanje? Tako kot Kafkov Grad je slovensko predsedovanje za »navadnega« človeka oddaljeni in nevidni koncentrat EU oblasti in mesto zbiranja EU oblastnikov, ki so oddaljeni in nevidni – Prava politika se dogaja in bi se morala dogajati v javnem prostoru med vsem nami, profesionalni nosilci političnega etstablišmenta pa javni prostor krčijo in se ga otepajo
Sandra Bašić-Hrvatin
V Sloveniji brez javne razprave o novi medijski direktivi
Hans-Martin Tillack
Ali uradniki EU pretepajo pse?
Boris Bergant
Avstrija: Vihar na javni radioteleviziji
Lou Lichtenberg
Nizozemska: Državna podpora le, če je obstoj medija ogrožen
Ksenija H. Vidmar
Multikulturna Evropa?
Bashy Quraishy
Danska, kako pogrešam tvojo humanost
Gojko Bervar
Evropske mule, karikatura in kodeks
Mojca Planšak
Zagovorništvo javnega interesa in pravic manjšin v medijih
Admir Baltić
Mediji in manjšine v Sloveniji in Veliki Britaniji
Janja Rošer
Prostovoljci ustvarjajo manjšinski radio
Brankica Petković
Raznovrstnost tiskovnih svetov v Evropi
Ben Wilson
Nuja samoregulacije v finančnem novinarstvu
Lana Zdravković
O televiziji v srednji in vzhodni Evropi
Aljaž Marn
Kronologija sprejemanja evropske direktive o hrambi telekomunikacijskih podatkov
Aljaž Marn
Iniciativa "Hramba prometnih podatkov ni rešitev!"
Mojca Planšak
Skupnostni mediji v Evropi
Brankica Petković
Ministri evropskih držav o medijski politiki
Alexander Baratsits
Zahteva za priznanje tretjega medijskega sektorja v Evropi
Regionalna konferenca o koncentraciji lastništva v medijih
Aidan White
V viziji nove Evrope so mediji na zadnjem mestu
Peter Preston
Bodo mediji boljši, ko bomo v Evropski uniji?
Mihela Zupančič
Kako bo o Evropski uniji poročala STA?
Andrej Stopar
Kako bo poslej EU odmevala v programih Radia Slovenija?
Neva Nahtigal
Novinarski kažipot po labirintih Evropske unije
Urška Prepeluh
Dostop do javnih informacij pri organih EU
Jaka Repanšek
Pravni okvir avdiovizualne industrije v EU
Sandra Bašić-Hrvatin
Moč medijskih lastnikov v EU
Gojko Bervar
Velika Britanija: Prenova pritožne komisije za tisk?
Lucija Bošnik, Nataša Ručna
Evropski medijski trg - veliki se povezujejo
Suzana Lovec, Katja Šeruga
Koncentracija medijskega lastništva v Evropi, ZDA in globalno
Mojca Pajnik
Evropska unija, volitve in mediji
Mojca Širok
En sam novinarski sindikat
Sandra Bašić-Hrvatin
Pritožna komisija za tisk - Ljudem služi hitro in brez stroškov
Alexander Scheuer
Televizija čez državne meje
Peter Preston
Budnost za skupno stvar
Edicija MediaWatch
Mitja Velikonja
Evroza
Novinarski večeri
18.12.1997
John Palmer, Edvard Žitnik
Evropa v novinarskih srcih
Omizja
03.03.2006
Rastko Močnik, Renata Jambrešič Kirin, Bojan Baskar, Marta Gregorčič, Boris Vezjak, Mitja Velikonja
Evroza - Kritika novega evrocentrizma
25.11.2002
Aidan White, Ian Mayes, Grega Repovž, Peter Jančič, Gojko Bervar
Samoregulacija in odgovornost medijev
mediji in pravo
Medijska preža
Sandra Bašić-Hrvatin
Slovenija: En korak naprej, dva nazaj*
Zrinjka Peruško
Kaj je bilo narobe z reformami medijev v postsocialistični Evropi?*
Snežana Trpevska
Razdrobljenost trga v jugovzhodni Evropi in degradacija profesionalnega novinarstva*
Jovanka Matić
Novinarji kot gibalo reform medijev*
Tarik Jusić
Bosna in Hercegovina: Med stagnacijo in tranzicijo*
Judit Bayer
Nauki medijskih reform v srednji in vzhodni Evropi: Vsaka družba ima tak medijski sistem, kot si ga zasluži*
Paolo Mancini
Reforme medijev ne nastanejo v praznem prostoru*
Guillermo Mastrini
Napredne vlade in mediji v Južni Ameriki*
Rodrigo Gómez García
Reforme medijev v Latinski Ameriki: med dekomodifikacijo in marketizacijo javnih komunikacijskih politik*
Larbi Chouikha
Mediji v ogledalu »tunizijske pomladi«: reforme, ki jih je težko izpeljati*
Justin Schlosberg
Reforma lastništva medijev v Veliki Britaniji: kako naprej?*
Brankica Petković
Zakaj primerjati reforme medijskih sistemov?
Gorazd Kovačič
Kaj so mediji za Janšo in Pahorja?
Andrej Pavlišič
Mediji ne delujejo v praznem prostoru
Domen Savič
Zapiranje pašnika: spletna cenzura doma in po svetu
Tomaž Gregorc
Onemogočanje avtonomnih digitalnih praks – »trda plat« zgodbe
Brankica Petković
Človekove pravice in mediji
Andreja Tratnik
»Na tisoče Madžarov pije to sranje s ponosom, celo s predanostjo«
Zoran Medved
Prihodnost ali pogreb javne RTV?
Gregor Strojin
Javnost sodnih postopkov v zadevi Patria
Andreja Tratnik
Kdo naj presodi, ali naj se od novinarja zahteva razkritje vira?
Brankica Petković
Slaba vest evropske medijske politike
Renata Šribar
Regulacija avdiovizualnih medijev: kompleksnost in izmuzljivost potencialno spornih vsebin
Tanja Kerševan-Smokvina
Evropsko orodje za merjenje neodvisnosti regulatorjev
Toby Mendel
Uvrstitev Slovenije v mednarodni raziskavi o dostopu do informacij javnega značaja
Saša Banjanac Lubej
Inšpektorat za delo novinarjem odgovarja na svoji spletni strani
Sandra Bašić-Hrvatin
Kako je privatizacija medijev omogočila privatizacijo politike
Gorazd Kovačič
Polom reforme medijske zakonodaje
Andreja Tratnik
Korak naprej pri varovanju pravice novinarjev do nerazkritja vira informacij
Lenart J. Kučić
Jezdeci medijske apokalipse
Blaž Zgaga
Po stopnji svobode medijev Evropa razdeljena na dva dela
Jernej Rovšek
Čas za soglasje o samoregulacijski obliki medijske industrije
Sandra Bašić-Hrvatin
Kriza časopisne industrije je posledica napačnih odločitev lastnikov
Lana Zdravković
Sprejemanje medijske zakonodaje: In temu pravite javna razprava?
Rina Klinar
Lokalni mediji v Sloveniji: nacionalna mreža, medijske regije ali umiranje na obroke?
Jasna Babić
Osnutek zakona o medijih: Bluz slovenskih glasbenikov
Renata Šribar
Zaščita otrok pred spornimi vsebinami v osnutku zakona o medijih: nadaljevanje regulacijske stihije
Sandra Bašić-Hrvatin, Marko Milosavljević
Slovenskih medijskih 20 let: Quid pro quo
Gojko Bervar
Nova oblast in mediji – Kaj se je spremenilo?
Brankica Petković
Slovenija: Boljša medijska zastopanost legitimna težnja 200.000 ljudi
Sandra Bašić-Hrvatin
Vztrajati pri vsebini in načinu sprejemanja medijskih zakonov
Roman Kuhar
V imenu družine potvarjajo podatke
Nina Zidar Klemenčič
Dva primera, množica stališč, problem nerešen
Andraž Teršek
Pasti in spodrsljaji svobode izražanja[1]
Andrej Stopar
Rusija: »V tem primeru ste nas prehiteli!«
Jernej Rovšek
Posledica spremenjene sestave Ustavnega sodišča?
Jure Aleksič
Mozaik neke gangrene
Andreja Tratnik
Evropsko sodišče za človekove pravice o nedopustnosti političnih pritiskov na medije
Ustavno sodišče
Del odločbe Ustavnega sodišča v primeru Prijatelj proti Mladini[1]
Ciril Ribičič, Marija Krisper Kramberger
Prijatelj proti Mladini: Zastraševalni učinek obsodbe Mladine
Iztok Jurančič
Kanarčki v rudniku demokracije
Zoran Medved
Novi zakon o RTV Slovenija: Potrebujemo popolnoma nov koncept
Peter Lah
Pluralizem medijev: predmet arbitrarnih ocen ali empiričnih meritev?
Tadej Praprotnik
Nizozemska: Učinkovit sistem zaščite otrok pred škodljivimi medijskimi vsebinami
Sonja Merljak Zdovc
Novinarska zbornica
Tomaž Klipšteter
(Ne)občutljivost medijev za varstvo zasebnosti
Ranka Ivelja
Pasti »konkretizacije in personalizacije« incesta
Brankica Petković
Narobe
William Gore
Nesprejemljivost predlogov za vseevropski sistem urejanja medijske odgovornosti(1)
Daphne Koene
Na Nizozemskem vsak dan bolj cenimo dobro delovanje tiskovnega sveta(1)
Marko Milosavljević
Razsodba delovnega sodišča odpira možnosti za odpuščanje neposlušnih novinarjev
Bojan Dobovšek, Jure Škrbec
Novinarji in korupcija
Goran Novković
Kje so meje pravice? Kje so meje molka?
Jože Vogrinc
Spremenimo informativne medije v javna glasila!(1)
Nataša Pirc Musar
Pravica vedeti – Prvi mednarodno zavezujoči akt na področju dostopa do javnih informacij na svetu
Toby Mendel
Ali sprejeta konvencija izpolnjuje pričakovanja?
Helen Darbishire
Prepoznavanje pravice
Simona Zatler
Ali je učinkovita regulacija sploh možna?
Tanja Kerševan-Smokvina
Direktiva kot preskus za medijske politike držav članic EU
Renata Šribar
Protiregulacijski kompleks bo med pripravo novele zakona o medijih gotovo še živ
Marko Milosavljević
Napake, iz katerih bi se (že) morali kaj naučiti
Nika Susman
Francija: Usoda javne televizije odvisna od dobičkov komercialne tekmice
Renata Šribar
Ko mediji premikajo meje v prid pornokapitala
Mateja Boldin
Sistem koregulacije na preizkušnji
Renata Šribar
Različno branje zakona izgovor za neukrepanje
Renata Šribar
Kdo je pristojen za ukrepanje, če oglaševanje vsiljuje porno seksualnost otrokom?
Miran Lesjak
Človekove pravice zatirane države in nemočnih gospodarskih družb
Cene Grčar
Hudobni mediji in uboga država: ali lahko državni organi zahtevajo objavo popravka?
Janez Markeš
Zakon, ki popravlja mnenja
Jernej Rovšek
Od pravice do popravka do medijskega sveta
Barbara Verdnik
»Tožena stranka redno objavlja članke ...«
Sandra Bašić-Hrvatin
Kakšen javni medij potrebujejo državljanke in državljani Slovenije?
Sandra Bašić-Hrvatin, Iztok Jurančič, Brankica Petković, Grega Repovž, Jernej Rovšek, Špela Stare, Matej Šurc, Blaž Zgaga, Društvo novinarjev Slovenije, Sindikat novinarjev Slovenije
Za prenovo medijske politike
Ian Mayes
Samoregulacija informativnih medijev: pot do novega razmerja z bralci
Ian Mayes
Dejstva v zadevi
Ian Mayes
Po navedbah vira
Slavko Vizovišek
Guardianov zgled in slovenska realnost
Viktor Ivančić
1996: Kako je bil obrekovan Feral Tribune
Jernej Rovšek
Pot do zaupanja vrednega regulatorja medijev
Jernej Rovšek, Brankica Petković
Ali je v primeru Stres proti POP TV medijski inšpektor prevzel vlogo sodišča?
Ivan Pal
Več prijav inšpektorju za medije
Neva Nahtigal
Problemi s socialno, pravno in profesionalno varnostjo novinarjev v jugovzhodni Evropi
Iztok Jurančič
Dninarstvo na novinarskem trgu delovne sile
Sandra Bašić-Hrvatin
Politika razvoja radia in televizije v Sloveniji – Tiranija status quo
Sandra Bašić-Hrvatin
Paralelni svetovi
Iztok Jurančič
Pravna zaščita kaznovanih novinarjev – Novinarji kot postranska škoda?
Jože Vogrinc
Medijska politika kot demokratura
Renata Šribar
Mobitel, WTF?
Blaž Zgaga
Pismo o cenzuri: v tujini objavljeno, doma cenzurirano
Boris Vezjak
Še vedno neutemeljen disciplinski ukrep proti novinarju
Matej Šurc
Peticija – da nam ne bo žal za to, česar nismo storili
Brankica Petković
Njihova svoboda, naša pravica
Mateja Boldin
Vsebine za odrasle, promocija za otroke
Zoran Medved
Zakaj je zahteva po uravnoteženosti javne televizije neutemeljena?
Iztok Jurančič
Tehnologije obvladovanja slovenskih medijev v letih 2006–2007
Barbara Verdnik
Primorske novice – Plen političnih in ekonomskih interesov
Klavdija Figelj
Kje so pristali novinarji?
Predlog ureditve poklicne avtonomije v kolektivni pogodbi za poklicne novinarje
Sandra Bašić-Hrvatin
V Sloveniji brez javne razprave o novi medijski direktivi
Renata Šribar
Škodljive vsebine na mobilnih telefonih
Hans-Martin Tillack
Ali uradniki EU pretepajo pse?
Mediji za državljane – Priporočila
Jasmina Potokar Rant
Novinarske usode: Delo preko avtorskih pogodb
Sandra Bašić-Hrvatin
Po razpisu za subvencije medijem: Uravnoteženi in komunikativni
Andrew Taussig
Organizirajte Glas poslušalca in gledalca
Boris Vezjak
Dedemokratizacija Slovenije pod krinko demokratizacije RTV Slovenija
Neva Nahtigal
Kdaj oddaje za Rome na RTV Slovenija?
Maja Bogataj Jančič, Maja Lubarda
Licence Creative Commons tudi v Sloveniji
Jasmina Potokar Rant
Avtorske pravice v pogodbah med mediji in novinarji
Jernej Rovšek, Sandra Bašić-Hrvatin, Brankica Petković
Kakšen sklad za medije?
Špela Stare
O subvencijah za medije naj ne odloča komisija
Gorazd Perenič
Na poti od odprtega k preglednemu javnemu sektorju
Nataša Pirc Musar
Zakonske novosti in dostop do informacij za novinarje
Pavel Gantar
Lahkotnost sprememb v dostopu do informacij javnega značaja
Jernej Rovšek
Neskladje glede zakona o dostopu do informacij javnega značaja
Lenart J. Kučić, Aljaž Marn
Proti terorizmu z nadzorom državljanov
Aljaž Marn
Kronologija sprejemanja evropske direktive o hrambi telekomunikacijskih podatkov
Aljaž Marn
Iniciativa "Hramba prometnih podatkov ni rešitev!"
Saša Bojc
Napad na novinarski vir
Brankica Petković
Ministri evropskih držav o medijski politiki
Jaka Repanšek
Bo prenovljeni kolektivni pogodbi za novinarje uspelo?
Miha Trampuž
Varstvo avtorskih pravic v predlogu dopolnitev in sprememb kolektivne pogodbe
Živa Humer, Mojca Sušnik
Politika enakih možnosti žensk in moških brez medijske pozornosti
Jernej Rovšek
Nihalo se je od svobode izražanja obrnilo v prid varstvu zasebnosti
Janez Tekavc
Odškodninska odgovornost novinarja
Jernej Rovšek
Pravica do popravka ali odgovora v medijih – Primer Vladislava Stresa
Lucija Bošnik
Poročanje medijev s sodišč
Urška Prepeluh
Procesni labirint do informacij javnega značaja
Urška Prepeluh
Dostop do javnih informacij pri organih EU
Jaka Repanšek
Pravni okvir avdiovizualne industrije v EU
Sandra Bašić-Hrvatin
Delo in izbrisani: kdo »zlorablja« medijski prostor?
Jaka Repanšek
Varovanje avtorskih pravic v kolektivni pogodbi: kako se miš spreminja v mačko
Jaka Repanšek
Kraja avtorskih del: avtorji lajajo, karavana gre dalje
Jaka Repanšek
Avtorske pogodbe zaposlenih v medijih
Renata Šribar
Ta lahki predmet manipulacije: oblast in regulacija pornografije
Melita Zajc
Mediji in avdiovizualna politika v strateških dokumentih ministrstva za kulturo
Rina Klinar
Medijska raznolikost v nacionalnem programu za kulturo 2004-2007
Brankica Petković
Razpršenost lastništva in raznolikost vsebin
Gojko Bervar
Velika Britanija: Prenova pritožne komisije za tisk?
Alison Harcourt
Regulacija medijskega lastništva - slepa ulica EU
Gojko Bervar
V zapor zaradi klevete?
Gojko Bervar
Mediji vzbudijo strah, politiki zahtevajo višje kazni
Rok Kajzer
Klevetanje in praksa Novinarskega častnega razsodišča
Neva Nahtigal
»Obrekovalci« pred Evropskim sodiščem
Sandra Bašić-Hrvatin
Zakon o RTVS za 20. ali 21. stoletje?
Miro Petek
Velika Britanija: Lastništvo zagotavlja neodvisnost Guardiana
Karol Jakubowicz
Zavrnite predloge o politični delitvi javne radiotelevizije!
Serge Halimi
Nova cenzura
Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić
Medijska koncentracija v Sloveniji
Sonja Merljak
Interni etični kodeksi v medijih
Dušan Rebolj
Nianse nasilja: ulovimo in ubijmo Billyja Raya Cyrusa!
Milada Mirković
Sprejet zakon o dostopu do informacij javnega značaja
Jernej Rovšek
Ali zakon o dostopu do informacij res ni pomemben za novinarje?
Saša Banjanac Lubej
Novinarji so za direktorje kakor delavci v tovarni
Sonja Merljak
Piarovci so dodatna ovira na poti do informacij
Gorazd Kovačič
Nato: »Zaustavite levico!«
Gal Kirn, Ana Jereb
Nato: Vidni in nevidni pritiski
Sandra Bašić-Hrvatin
Nato: Civilna družba proti državi
Renata Šribar
Pornografija: Po protipornografskemu ukrepu medijskega inšpektorja
Ian Mayes
Naš cilj je biti odgovoren časopis
Gašper Lubej
Svoboda tiska ogrožena povsod po svetu
Judit Bayer
Madžarska: Položaj medijev po volitvah 2002
Jaka Repanšek
Je moje res tvoje?
Neva Nahtigal
Tehnologija zahteva dodatno zaščito avtorskih pravic
Urša Chitrakar
Ko javna osebnost laže
Marko Milosavljević
Zakaj je dobro, da je ukinjena avtorizacija intervjuja
Jernej Rovšek
Je to zakonska podlaga za bolj odprto javno upravo?
Milada Mirković
Pomanjkljivosti predloga zakona o dostopu do informacij javnega značaja
Boris Vezjak
Primer Petek: simptom zloma medijske avtonomije
Brankica Petković
Kaj smejo početi novinarji?
Lucija Bošnik
Svoboda tiska v rokah policije
Suzana Žilič-Fišer
Velika Britanija
Polemike o novi medijski zakonodaji
Rajko Gerič
Postali smo javni uslužbenci
Tatjana Pirc
Bodimo uslužbenci javnosti
Jaka Repanšek
Konkurenčna klavzula v novinarskem poklicu
Saša Banjanac Lubej
Vpis v razvid medijev
Gorazd Kovačič
Pronatovski napadi na demokratični pluralizem
Ksenija Horvat
Josri Fouda
Nikoli se ne bom vključil v propagandno vojno
Senko Pličanič
Ustavna pravica doslej neuresničena
Milada Mirković
Zakon bi moral veljati za vse državne organe
Simona Zatler
Vsak je lahko novinar
Jaka Repanšek
Konkurenčna prepoved v novinarskem poklicu
Saša Banjanac Lubej
Medijski inšpektor - one man band
Aldo Milohnić
Oglaševalska pornografija na Kanalu A in POP TV
Karina Cunder
Delo po novem restriktivno pri oglaševanju vročih linij
Borut Zajc
Prikrito oglaševanje je zloraba medijev
Nika Deu
Spoštujemo zakonodajo
Rastko Močnik
Svoboda izražanja kot farsa
Darijan Košir
Delo ni zaprt medij
Simona Zatler
Kako zagotoviti dostop do medijev
Igor Ž. Žagar
Pet minut za (novinarski) suspenz
Maja Breznik
Kulturni krogi
Simona Zatler, Sandra Bašić-Hrvatin
Programski deleži po novi medijski zakonodaji
Marjan Moškon
Žagajo mar avtorji vejo, na kateri sedijo?
Špela Mežnar
Parodija je dopustna predelava tujega avtorskega dela
Brane Maselj
Pooblastila državi, omejitve medijem
Boris Bergant
Izrazito politični zakon
Rina Klinar, Irma Benko
Več vprašanj kot odgovorov
Aleš Gaube
Dopolnila za lažji spanec
Sandra Bašić-Hrvatin
Past prekomerne regulacije
Špela Šipek
Ko država prikriva informacije, jo lahko tožimo
Matjaž Jarc
Paranoja o državnem nadzoru nad mediji
Peter Jančič
Ozka zakonska ureditev dostopa do informacij
Rina Klinar
Naj lokalni radio ugasne?
Marjan Moškon
Zatreti lokalne programe je lahko
Dejan Jelovac
To bo konec Radia Študent
Petra Oseli
Prodajajo šampon v informativnih oddajah
Tanja Kerševan-Smokvina
Oglasi na televizijah po pravilih
Branko Čakarmiš
Samoregulativni korak slovenskih televizij
Cene Grčar
Beseda velja
Druga in tretja obravnava zakona o medijih
Bojan Golčar
Radio Marš naj bo!
Matevž Krivic
Lastniški poseg v uredniško politiko?
Simona Zatler
Uredniška neodvisnost in ugovor vesti
Aleš Gaube
Novinarski ceh na preži
Gojko Bervar
Novinarska zaščita ali jarem
Marjan Moškon
Onemogočiti lokalne televizije?
Simona Zatler
Brez sodne prakse, brez politične volje
Tomaž Ranc
Nadzorovani novinarji
Rainer Reichert
Nadzor zasebnih pogovorov
Boris Rašeta
Novinarjem so v Tuđmanovem obdobju redno prisluškovali
Jaka Repanšek, Simona Zatler
Intervjuvanec lahko preverja le natančnost
Boris Čibej
Želja po umiku ostrih izjav
Lidija Koman Perenič
Odškodninske tožbe naraščajo
Renata Šribar
Oglaševanje »vročih linij«
Igor Mekina
Daleč od brezhibnosti
Tatjana Mandić
Nadzorovanje in kaznovanje novinarjev
Gabor Holmai
Državni uradniki morajo prenesti kritiko
Senad Pećanin
Skrivanje za zasebnimi tožbami
Zlatan Karabegović
Razkrivanje nepravilnosti je brez odmeva
Matjaž Gerl
Za pravice gledalca
Tanja Kerševan-Smokvina
Kako prehiteti daljinca
Alexander Scheuer
Televizija čez državne meje
Simona Zatler
Pravica medijev in javnosti
Gojko Bervar
Izgubljena bitka za soglasje
Nadire Mater
Srečna sem, da sem obtožena
Rajko Muršič
Ženska in mati, Cerkev in podgana
Za svobodo umetniškega izražanja in proti represiji
Milka Pance
Konkurenčna prepoved in svoboda dela
Matjaž Jarc
Zlati rez
Borut Mehle
Poti slovenske medijske zakonodaje
Zoran Medved
Vrnitev k abecedi
Milada Mirković
(Ne)dostopnost javnih informacij
Stojan Zdolšek
Brez vrtoglavih odškodnin
Barbara Kelbl
Država proti novinarju
Na začetku je bil Zakon
Edicija MediaWatch
Jernej Rovšek
Zasebno in javno v medijih
Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić, Brankica Petković
Medijsko lastništvo
Sandra Bašić-Hrvatin, Marko Milosavljević
Medijska politika v Sloveniji v devetdesetih
Matevž Krivic, Simona Zatler
Svoboda tiska in pravice posameznika
Novinarski večeri
29.05.2003
Snježana Milivojević, Dejan Anastasijević
Srbski mediji po atentatu
28.01.1999
Alexandre Lévy
Novinarji brez meja
18.12.1998
Vesna Alaburić, Stojan Zdolšek
Pod udarom zakona
23.06.1998
Andras Sajo, Sandra Bašić-Hrvatin
Sedma sila na povodcu
18.02.1998
Jochen Frowein, Igor Mekina
Kako prerezati globoko grlo?
Omizja
29.03.2011
Sandor Orban, Attila Mong, Sandra Bašić Hrvatin, Grega Repovž, Marko Milosavljević, Vojko Stopar, Zdenko Duka, Gordana Vilović
Pasti medijske regulacije in očitki o političnem obvladovanja medijev – Madžarska, Slovenija, Hrvaška, podobnosti in razlike
22.04.2008
Zdenka Čebašek Travnik, Uroš Slak, Alma M. Sedlar, Elizabeta Zorman, Zoran Pavlovič, Liana Kalčina, Brankica Petković, Kristina Plavšak Krajnc
Omizje: Poročanje medijev o otrocih
29.09.2007
Snježana Milivojević, Snežana Trpevska, Sandra Bašić-Hrvatin, Vildana Selimbegović, Milka Tadić, Brankica Petković, Drago Hedl, Željko Bodrožić, Peter Preston, Jani Sever, Aleksandar Damovski, Stjepan Malović, Vanja Sutlić, Mehmed Agović, Dragoljub Vuković, Dubravka Valić Nedeljković, Mirko Štular, Saša Banjanac Lubej
Omizje: Oblike politične instrumentalizacije in klientelizma v medijih v državah jugovzhodne Evrope – primer držav nekdanje Jugoslavije
03.04.2007
Venčeslav Japelj, Barbara Verdnik, Peter Kolšek, Veso Stojanov, Simona Rakuša
Omizje: Tehnologija obvladovanja medijev v Sloveniji
25.11.2002
Aidan White, Ian Mayes, Grega Repovž, Peter Jančič, Gojko Bervar
Samoregulacija in odgovornost medijev
27.02.2002
Aljoša Pečan Gruden, Senko Pličanič, Alja Brglez, Marjan Antončič, Špela Šipek
Dostop do informacij javnega značaja
24.09.2001
Božidar Zorko, Irma Benko, Marjan Moškon, Bojan Veselinovič, Bojan Petan, Goran Novkovič, Marko Milosavljević
Država in mediji v Sloveniji
15.02.2001
Božidar Zorko, Rudolf Moge, Sandra Bašić-Hrvatin, Matevž Krivic, Janez Čadež, Gojko Bervar, Cene Grčar, Rosvita Pesek, Peter Jančič
Zakon o medijih v slepi ulici - Kakšen izhod obeta nov predlog, pripravljen v novi vladi?
evropsko medijsko pravo
Medijska preža
Judit Bayer
Nauki medijskih reform v srednji in vzhodni Evropi: Vsaka družba ima tak medijski sistem, kot si ga zasluži*
Andreja Tratnik
»Na tisoče Madžarov pije to sranje s ponosom, celo s predanostjo«
Zoran Medved
Prihodnost ali pogreb javne RTV?
Andreja Tratnik
Kdo naj presodi, ali naj se od novinarja zahteva razkritje vira?
Brankica Petković
Slaba vest evropske medijske politike
Renata Šribar
Regulacija avdiovizualnih medijev: kompleksnost in izmuzljivost potencialno spornih vsebin
Tanja Kerševan-Smokvina
Evropsko orodje za merjenje neodvisnosti regulatorjev
Blaž Zgaga
Po stopnji svobode medijev Evropa razdeljena na dva dela
Jernej Rovšek
Posledica spremenjene sestave Ustavnega sodišča?
Andreja Tratnik
Evropsko sodišče za človekove pravice o nedopustnosti političnih pritiskov na medije
Peter Lah
Pluralizem medijev: predmet arbitrarnih ocen ali empiričnih meritev?
Brankica Petković
Narobe
William Gore
Nesprejemljivost predlogov za vseevropski sistem urejanja medijske odgovornosti(1)
Daphne Koene
Na Nizozemskem vsak dan bolj cenimo dobro delovanje tiskovnega sveta(1)
Nataša Pirc Musar
Pravica vedeti – Prvi mednarodno zavezujoči akt na področju dostopa do javnih informacij na svetu
Toby Mendel
Ali sprejeta konvencija izpolnjuje pričakovanja?
Helen Darbishire
Prepoznavanje pravice
Simona Zatler
Ali je učinkovita regulacija sploh možna?
Tanja Kerševan-Smokvina
Direktiva kot preskus za medijske politike držav članic EU
Renata Šribar
Protiregulacijski kompleks bo med pripravo novele zakona o medijih gotovo še živ
Sandra Bašić-Hrvatin
V Sloveniji brez javne razprave o novi medijski direktivi
Ranka Ivelja
Razširiti novinarsko častno razsodišče?
Brankica Petković
Ministri evropskih držav o medijski politiki
Jaka Repanšek
Pravni okvir avdiovizualne industrije v EU
Alison Harcourt
Regulacija medijskega lastništva - slepa ulica EU
Alexander Scheuer
Televizija čez državne meje
Simona Zatler
Pravica medijev in javnosti
Omizja
25.11.2002
Aidan White, Ian Mayes, Grega Repovž, Peter Jančič, Gojko Bervar
Samoregulacija in odgovornost medijev