N O V O S T I
O   M E D I A W A T C H
R E V I J A   M E D I J S K A   P R E Ž A
o   r e v i j i
s e z n a m
junij 2013
december 2012
junij 2012
december 2011
maj 2011
december 2010
maj 2010
december 2009
maj 2009
december 2008
maj 2008
december 2007
maj 2007
december 2006
maj 2006
november 2005
maj 2005
november 2004
marec / april 2004
oktober 2003
marec 2003
december 2002
poletje 2002
zima 2002
uvodnik
analize medijskega poročanja
etika oglaševanja v medijih
medijski trg
ekspanzija medijske korporacije WAZ
dostop do medijev
samostojni novinarji in sindikati
medijski pregled
mediji in pravo
mediji v mariboru
mediji v svetu
zakaj nisem več novinar
recenzije in prikazi
konference seminarji in obvestila
ekskrementi
foto
poletje / jesen 2001
pomlad 2001
zima 2001
poletje-jesen 2000
pomlad 2000
jesen 1999 / zima 2000
poletje 1999
pomlad 1999
zima 1999
poletje 1998
pomlad 1998
zima 1998
u r e d n i š t v o
E D I C I J A   M E D I A W A T C H
S P R E M L J A N J E   N E S T R P N O S T I
N O V I N A R S K I   V E Č E R I
O M I Z J A
M E D I J S K O   S O D E L O V A N J E
T E M E
A V T O R J I
P O V E Z A V E

Ljuba Babič Košir
Vsi na isti veji
Samostojni novinarji (free-lancerji) so ranljiva skupina ljudi, ki se trdno bori z delodajalci - Njihovo število povsod po svetu narašča - V nemškem novinarskem sindikatu je dobra polovica članov free-lancerjev, v Sindikatu novinarjev Slovenije pa jih je nekaj več kot deset odstotkov
Ko so slovenski novinarji ustanovili svoj sindikat, to je bilo marca leta 1990 v Kopru, so za takratne razmere pripravili odlično kolektivno poklicno pogodbo, postavili solidno izhodiščno plačo in jo mesečno usklajevali z rastjo življenjskih stroškov.

Položaj pa se je v zadnjih letih močno spremenil. Ne le zakonsko omejevanje plač, ki zaostajajo za inflacijo, tudi delovni pogoji so za novinarje vse težji. Večina kolegic in kolegov tarna nad vse večjo delovno obremenitvijo. Privatizirani mediji se obnašajo "gospodarno" - krčijo stroške na račun večjega dohodka (povedano z drugimi besedami: najraje imajo poceni honorarce).

Zato je položaj, kar se tiče novih zaposlitev, naravnost katastrofalen. Praktično bi jih lahko prešteli na prste rok. Razcvet novih medijev za seboj ni potegnil ustreznega števila delovnih mest, ampak še bolj razburkal kaotično tržišče. Velika ponudba na trgu delovne sile (saj se z novinarstvom lahko ukvarja že vsak, je pogosta krilatica na novinarskih srečanjih) med drugim ne zmanjšuje le kakovosti novinarskih prispevkov, marveč tudi drastično znižuje že tako nizke honorarje. Tako bi na splošno ocenili stanje, če poslušamo dnevne informacije prizadetih.

Kako je po svetu?
Samostojnim novinarjem nikjer ni z rožicami postlano. Povsod predstavljajo ranljivo skupino ljudi, ki se trdno bori z delodajalci. Prav tako povsod po svetu njihovo število narašča v primerjavi s kolegi v delovnem razmerju. Naši nemški partnerji iz Phare programa so nam postregli s številkami - dobra polovica njihovih članov je free-lancerjev (v Sindikatu novinarjev Slovenije jih je za zdaj nekaj več kot deset odstotkov).

Evropski novinarski sindikati ločijo več vrst samostojnih novinarjev. Najizrazitejša skupina so samozaposleni novinarji, ki sodelujejo z več medijskimi hišami, torej se ne vežejo z daljšo pogodbo na enega naročnika in so praviloma popolnoma neodvisni.

V drugi skupini so pogodbeniki, ki se vežejo na novinarsko(e) hišo(e) za različno dolga obdobja. Če delajo le za eno hišo, se praviloma njihov delokrog oziroma obveznosti in pravice ne ločijo veliko od teh, ki jih imajo zaposleni. Ta skupina v primerjavo s prvo uživa večjo socialno varnost.

Kot tretja značilna skupina so tako imenovani pigisti, ki delajo za več medijskih hiš. Lahko po naročilu, ali pa sami ponudijo že pripravljene teme. V honorarjih so vključena tudi plačila različnih prispevkov (pokojninsko, zdravstveno, nezgodno zavarovanje, regres ...). Od države do države se razlikuje ključ delitve le-teh med delodajalce, državo in same novinarje.

V svetu se širi tudi način podjetniške ponudbe, ko se združi več samostojnih novinarjev v tako imenovani very small business.

Kako je v Sloveniji?
Določila Kolektivne pogodbe za poklicne novinarje veljajo tudi za samostojne. Sindikatu in društvu novinarjev uspelo v Zakon o javnih glasilih iz leta 1994 spraviti tudi kategorijo samostojnih novinarjev (čl. 35).

Sindikat pa si je zaman prizadeval, da bi k 22. členu sedanjega zakona o medijih sprejeli dopolnilo, po katerem bi država iz proračunskih sredstev podobno kot samostojnim kulturnim delavcem tudi samostojnim novinarjem plačevala prispevke za obvezno pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovanje. Ob tem pa je potrebno povedati, da je ob prvotni formulaciji o tovrstni državni pomoči samostojnim novinarjem - na okrogli mizi o nastajajoči medijski zakonodaji, imela pomisleke sama novinarska srenja, češ da bi to lahko pomenilo tudi kupovanje neodvisnosti in oblast je ta pomislek zgrabila z obema rokama.

Status samostojnega novinarja dodeljuje ministrstvo za kulturo tudi na podlagi mnenja ene ali druge stanovske organizacije. V razvidu tega ministrstva je nekaj čez 300 imen. Od teh jih je ta status obdržala dobra polovica. Nekateri so ga vrnili, ker so dobili redno zaposlitev ali odšli v druge poklice, še več pa je verjetno takih, ki so ugotovili, da jim prejeti honorarji ne zadoščajo še za obvezne prispevke državi.

Kot menijo nekateri poznavalci, je število samostojnih novinarjev (s statusom ali brez), ki se preživljajo pretežno z novinarstvom, med 300 in 400. Nekateri med njimi so zavarovani kot občani, drugi po zaposlenih družinskih članih, verjetno pa je med njimi tudi (pre)več takih, ki ne plačujejo nič za svojo socialno varnost.

Kaj dela sindikat?
Vsem svojim članom, tako tudi samostojnim novinarjem, med drugim zagotavlja brezplačno pravno pomoč. Roko na srce - v tej pravni džungli navadno zmagujejo močnejši (beri delodajalci, ki z dobro plačanimi odvetniki najdejo luknje v zakonih), ali notorično gluhi, ki se obupancem pustijo tožiti in tožitelje izčrpati v maratonskih procesih z mizernim izplenom. Še več pa je takih, ki pravice ne iščejo na sodišču, marveč poprosijo sindikat le za strokovne nasvete glede vsebine pogodb o sodelovanju z medijskimi hišami, izterjavo ali pravočasno plačilo za objavljene prispevke … Le svetle izjeme jih tudi upoštevajo (večino zadrži verjetno strah, da bi izgubili delo) in še redkejši sindikatu pošljejo povratno informacijo, kaj so uspeli doseči pri delodajalcih.

Sindikat je pred časom navzočim na cehovskem srečanju (Otočec 1999) razdelil krajši vprašalnik v zvezi s samostojnimi novinarji. Iz odgovorov je bilo razvidno, da se jih velika večina znašla v tem statusu neprostovoljno, da so honorarji prenizki in obveznosti do države previsoke, nimajo ugodnosti v primerjavi z redno zaposlenimi (izobraževanje, dopusti, krediti …). Čez oba bregova moramo nujno postaviti most. Ali kot je v svojem poročilu z evropske konference o samostojnih novinarjih (Bruselj 1999) zapisala kolegica Lidija Jež: "Kolegi v državah, kjer ima samostojno novinarstvo dolgo tradicijo, poudarjajo nujnost in moč sodelovanja zaposlenih novinarjev in free-lancerjev, saj gre za ›dva konca iste palice‹. Na teh izkušnjah bi se tudi mi lahko kaj naučili."

Skupni projekt
Sindikat novinarjev Slovenije, Mirovni inštitut in Mednarodni novinarski center in Washingtona pripravljajo skupni projekt za samostojne novinarje. Projekt predvideva raziskavo položaja samostojnih novinarjev v Sloveniji, njegov namen pa je ugotoviti število redno in honorarno zaposlenih oseb, predvideni način novega zaposlovanja, zbrati vzorce pogodb o delu, ki jih uporabljajo medijske hiše, podatke o višini honorarjev po različnih medijih in pripravljenosti lastnikov, da bi sodelovali pri urejanju razmer … Hkrati nameravamo zbrati čimveč dosegljivih podatkov, kako so zadeve v zvezi s samostojnimi novinarji zakonsko in v praksi urejene po svetu. Organizirati nameravamo tudi srečanja o položaju samostojnih novinarjev z mednarodno udeležbo (na naše prošnje za sodelovanje so se že odzvali iz Mednarodne federacije novinarjev (IFJ), sindikatov v Nemčiji in na Švedskem).

Glavni cilj je s pogajanji doseči najprimernejša pogodbena razmerja z ustreznimi delovnimi pogoji in plačili za samostojne novinarje.

Vendar pa še tako dobri načrti brez stalne in usklajene angažiranosti celotne novinarske srenje ne bodo prinesli boljše ureditve in politike na tem področju. Pomenljiv je moto mednarodne novinarske organizacije IFJ, ki združuje več kot 500.000 novinarjev po svetu: Ne more biti svobode tiska, če novinarji živijo v pogojih korupcije, revščine in strahu.

izpis

Simona Zatler

Vsak je lahko novinar
Preozko je besedilo prvega odstavka 21. člena zakona o medijih, ki podaja definicijo novinarja za potrebe tega zakona in v tej opredelitvi loči le med zaposlenimi in samostojnimi novinarji
Novi zakon o medijih naj bi z opredelitvijo statusa samostojnih novinarjev "rešil" praznino iz zakona o javnih glasilih (Uradni list RS, št. 18/94 in 36/00), ki takšnega statusa ni opredeljeval natančno, temveč je določal le, da "je samostojni novinar tisti, ki se pretežno preživlja z novinarskim delom".

Tej zakonski nedorečenosti je namreč sledila tudi praksa, ki so jo zaznamovale številne nejasnosti postopka dodeljevanja tega statusa, nezanesljivi podatki v evidenci samostojnih novinarjev (določena nista bila niti obveznost sporočanja sprememb podatkov iz evidence niti njihovo preverjanje po uradni dolžnosti), pomanjkanje nadzornega mehanizma glede izpolnjevanja edinega posebnega pogoja za pridobitev tega statusa kot tudi pomanjkanje dostopnosti zainteresirane javnosti do podatkov iz evidence samostojnih novinarjev.1 Zato se je že pred pripravami novih zakonskih določb v novinarski vrsti večkrat postavilo vprašanje, kaj takšen status sploh pomeni? Novinarja tako pridobljeni status namreč ni uvrščal med samostojne poklice oziroma samozaposlene po ZPIZ-u. Zato se je najpogostejši odgovor na zgornjo dilemo glasil - "ta status ne pomeni nič /.../ takrat, ko ministrstvo z upravno odločbo podeli tak status, to še ne pomeni, da se mora samostojni novinar prijaviti na zavodu za pokojninsko in invalidno zavarovanje ali na zavodu za zdravstveno zavarovanje".2 Komur je ministrstvo podelilo status samostojnega novinarja, se je torej sam odločil, ali se bo ukvarjal z novinarstvom in za socialno zavarovanje prispeval kot samostojni novinar (samozaposlen) ali kot občan, ali pa se s to dejavnostjo sploh ne bo več ukvarjal - ministrstvo pa ga je še vedno vodilo v evidenci samostojnih novinarjev. Morda je bilo tudi zato v Sloveniji leta 1998 evidentiranih več kakor 160 samostojnih novinarjev .

Vpis v razvid
Tudi določba 22. člena zakona o medijih ne odpravlja vseh dilem statusa samostojnih novinarjih. V prvem odstavku tega člena je določeno le, da se status samostojnega novinarja pridobi z vpisom v razvid samostojnih novinarjev pri ministrstvu za kulturo, po predhodnem mnenju registrirane strokovne organizacije novinarjev.

V razvid samostojnih novinarjev se po tem členu zakona vpiše tisti, kdor ima izkaz o aktivnem znanju slovenskega jezika, če ni državljan Republike Slovenije, opravlja novinarsko dejavnost kot edini ali glavni poklic, ima dokazila o objavah v medijih, ki so vpisani v razvid iz 12. člena tega zakona in mu ni s pravnomočno sodno odločbo prepovedano opravljanje te dejavnosti.

Zgoraj navedeni stavek, je treba razlagati skladno z priporočili ekspertne skupine Sveta Evrope3, ki je že na začetku priprav novega medijskega zakona opozorila, da je potrebno zagotoviti prost dostop do novinarskega poklica in da bi se zakonsko besedilo moralo glasiti, da se v razvid "lahko" vpiše, kdor izpolnjuje v zakonu naštete pogoje. Vsak novinar se sam odloči, ali bo ob izpolnjenih zakonskih pogojih pridobil status samostojnega novinarja, in le takšna razlaga tu opisanega zakonskega besedila je skladna z besedilom slovenske ustave, ki pravico svobodnega izražanja in razširjanja mnenj zagotavlja vsakomur (in ne le zaposlenim ali samostojnim novinarjem).

Preozka definicija novinarja
Zato se tudi zdi nekoliko preozko besedilo prvega odstavka 21. člena zakona o medijih, ki podaja definicijo novinarja za potrebe tega zakona in v tej opredelitvi loči le med zaposlenimi in samostojnimi novinarji (ki to dejavnost opravljajo kot poklic). Z določbo, da je "novinar po tem zakonu oseba, ki se ukvarja z zbiranjem, obdelavo, oblikovanjem ali razvrščanjem informacij za objavo prek medijev in je zaposlena pri izdajatelju, ali pa samostojno kot poklic opravlja novinarsko dejavnost (samostojni novinar)", so po zakonu o medijih iz definicije novinarja izključeni vsi tisti svobodni novinarji, ki se sicer ukvarjajo z novinarsko dejavnostjo, vendar niso zaposleni pri izdajatelju in se tudi ne odločijo za opravljanje te dejavnosti pod okriljem posebnega državnega statusa "samostojnega" novinarja.

Uredba o merilih za pridobitev statusa
Sicer pa je natančnejša opredelitev statusa samostojnih novinarjev prepuščena uredbi (četrti in peti odstavek 22. člena), s katero se določi postopek in podrobnejša merila za pridobitev statusa samostojnega novinarja in za vodenje razvida samostojnih novinarjev kot javne knjige, ter način in postopek občasnega preverjanja pogojev, ki jih morajo za vpis v razvid izpolnjevati samostojni novinarji.

Zato bi bilo v besedilo takšne uredbe smiselno uvrstiti tudi takšne določbe, ki bi v slovenskem prostoru končno rešile v preteklosti večkrat zastavljeno vprašanje, kaj naj takšen status pomeni in bi postavila ločnico med zaposlenimi novinarji in samozaposlenimi oz. samostojnimi novinarji (ki opravljajo novinarsko dejavnost kot edini ali glavni poklic) ter med svobodnimi novinarji (ki uresničujejo svojo pravico do svobodnega izražanja in razširjanja mnenj zgolj na podlagi ustavnega besedila in se ne odločijo za pridobitev katerega od statusov, s katerim ga bo zakonodajalec uvrstil med novinarje).

1 Več o tem Tadej Bratok v biltenu Sindikata novinarjev Slovenije Vestičke.
2 Tadej Bratok; objavljeno v biltenu Sindikata novinarjev Slovenije Vestičke, september 1999.
3 Glej Report of the council of Europe expert mission on the draft mass media law of Slovenia, Ljubljana, september 1999, str. 13-14.

izpis

Hannu-Pekka Laiho

Samostojni novinarji na Finskem
Približno deset odstotkov finskih novinarjev je samostojnih - Nekateri samostojni novinarji na Finskem zaslužijo manj kot 1000 evrov, nekateri najbolj uspešni pa več kot 3000 evrov na mesec - Med sindikatom in združenjem delodajalcev v medijih je bil podpisan sporazum o dobavnih in prodajnih pogojih za samostojne novinarje
Približno deset odstotkov finskih novinarjev je samostojnih, kar pomeni, da za tisk in elektronske medije dela skoraj 1500 samostojnih novinarjev. Nekateri zaslužijo veliko več kot zaposleni novinarji, nekateri pa imajo težave celo pri doseganju minimalne plače. Večina samostojnih novinarjev je včlanjena v Sindikat finskih novinarjev (UJF - Union of Journalists in Finland), ki je edini sindikat za poklice v medijih na Finskem. UJF med drugim deluje tudi kot varuh pravic samostojnih novinarjev.

V devetdesetih letih so se založniška podjetja izogibala zaposlovanju novih novinarjev in so raje sodelovala s samostojnimi novinarji. Ta trend ostaja tudi na začetku novega tisočletja enak, kljub temu, da so nekateri uveljavljeni in ekonomsko stabilni založniki začeli v vse večji meri tudi redno zaposlovati novinarje.

Od 1500 samostojnih novinarjev jih je v sindikat UJF včlanjenih 900. Da bi lahko samostojni novinar bil sprejet v sindikat, mora najprej izpolnjevati nekatere pogoje. Novinarstvo mora biti njegov glavni vir dohodka in zaslužiti mora najmanj 2300 evrov na mesec, preden bi ga lahko obravnavali za novinarja s polnim delovnim časom.

So tudi razlogi, zakaj ostati zunaj sindikata novinarjev. Samostojni novinar na Finskem je lahko samozaposlena oseba z davčno napovedjo, podjetnik ali oseba, ki je lastnik podjetja, za katerega dela. Mnogi podjetniki in lastniki podjetij niso člani sindikata. Najpogostejši so podjetniki, ki imajo lastno računovodstvo. Tako v primeru podjetnika kot v primeru lastnika podjetja, si oseba sama plačuje pokojninsko, zdravstveno in druga socialna zavarovanja. Iz raziskav UJF je razvidno, da nudita modela podjetnika ali lastnika podjetja samostojnim novinarjem več možnosti za zmanjšanje obdavčljive osnove pred plačilom davkov v primerjavi s samozaposleno osebo.

Delovni pogoji novinarjev na Finskem
Predpisi zagotavljajo osnovne pogoje dela novinarjev, ne pa tudi plač. Minimalna plača za zaposlene novinarje - člane kolektiva je določena v kolektivni pogodbi, vendar nekatere kolektivne pogodbe vsebujejo bonitete za zaposlene, ki nihajo skozi čas. UJF se je pogajala o štirih kolektivnih pogodbah s tremi različnimi sindikati delodajalcev: tiskom, nacionalnim radiom in televizijo (The Finish Broadcasting Company - YLE), s komercialno televizijo MTV3 in z lokalnimi privatnimi radijskimi postajami. Dodatno se UJF pogaja z nacionalnim radiom in televizijo ter z MTV3 o pogojih dela samostojnih novinarjev na radiu in televiziji. Pred kratkim so bili za samostojne novinarje doseženi nekateri novi dvostranski sporazumi z velikimi založniškimi hišami.

Med sindikatom UJF in Združenjem delodajalcev v medijih (MEA - The Media Employer‹s Association) pa je bil podpisan tudi sporazum o dobavnih in prodajnih pogojih za samostojne novinarje. Ta sporazum se nanaša na samostojne novinarje, ki so člani UJF, razen če je bilo med strankama (samostojnim novinarjem in njegovim naročnikom - delodajalcem) dogovorjeno drugače.

Pred nekaj leti je bil med UJF in MEA sprejet celo sporazum o maksimalnem in minimalnem honorarju za samostojne novinarje. Ko se je Finska pridružila EU, pa je bil sporazum proglašen za nezakonitega zaradi kršitev predpisov EU o konkurenci. Sedaj tako obstaja le nekaj priporočil o prodajnih cenah, ki temeljijo na času, porabljenem za "proizvodnjo" članka ali fotografij. Plačilna lestvica je zgrajena na osnovi predvidenih ur in dni, potrebnih za pripravo članka.

Kaj določa kolektivna pogodba
Dnevni delovni čas za redno zaposlene novinarje v povprečju znaša 7.5 ur. Tedenski delovni čas znese približno 37.5 ur (37 ur pri nacionalnem radiu in televiziji). Povprečni mesečni dohodek je v tiskanih medijih v letu 2001 za redno zaposlene znašal 2750,00 evrov na mesec. Deset odstotkov novinarjev zasluži 3650 evrov na mesec. Najvišje mesečne plače za starejše, bolj izkušene novinarje (ki niso uredniki) znašajo 4500-5000 evrov na mesec.

Razpon plač na področju novinarstva je trenutno dokaj velik z največjimi razlikami pri samostojnih novinarjih. Nekateri od njih zaslužijo manj kot 1000 evrov, nekateri najbolj uspešni pa več kot 3000 evrov na mesec. Minimalna plača za pripravnike v medijih znaša 75-80 % splošne minimalne plače (približno 2000 evrov). Pripravništvo običajno traja manj kot eno leto, za pripravnike z univerzitetno diplomo pa manj kot eno leto ali pa ga sploh ni.

Avtorske pravice in drugi pogoji
O avtorskih pravicah za novinarjevo delo se sporazumi sklepajo na več ravneh - v kolektivni pogodbi in tudi med novinarjem in njegovim delodajalcem. Kolektivna pogodba za tiskane medije predaja celotne avtorske pravice za članke, fotografije in risbe založniku publikacije ali publikacij, ki so zajete v pogodbi o zaposlitvi. Pravica založnika do uporabe zajema tudi založnikove elektronske komunikacije in internetne publikacije. Kakršna koli uporaba zunaj teh določenih pogojev je možna s privoljenjem novinarja. Kolektivna pogodba finskih novinarjev pogojuje, da si novinarji pridržujejo pravico odkloniti katero koli nalogo, ki krši profesionalno etiko novinarstva. Novinarji v svoje delo ne smejo vključevati oglaševalskih besedil in jih k temu tudi ni mogoče obvezati.

Pogoji dela samostojnih novinarjev
Za vsako nalogo je med avtorjem - samostojnim novinarjem in kupcem - založnikom sestavljen sporazum v pisni obliki. V njem so navedeni pogoji o kakovosti, dolžini, načrtu dela, ceni in drugi pogoji. Tako se o prodajni ceni sporazumeta samostojni avtor in kupec. Če se o ceni nista predhodno sporazumela, je to cena, ki jo za svoje delo trenutno zaračunava avtor. Pogodbeni stranki se sporazumeta tudi o datumu plačila, ko je novinar nalogo sprejel. Če ni dogovorjeno drugače, veljajo plačilni pogoji avtorja in primerne zamudne obresti. Založnik izvrši plačilo, ko dobi in sprejme naročeno delo samostojnega novinarja. Zaradi posebnega razloga se lahko stranke dogovorijo o vnaprejšnjem plačilu, ki se odvede od skupnega plačila.

Založnik in samostojni novinar se v tem pisnem sporazumu sporazumeta tudi o obsegu avtorskih pravic, ko novinar nalogo sprejme. Če ni bilo dogovorjeno drugače, ima kupec pravico do prve objave in pravico do uporabe v svojih komunikacijah, skupaj s pravico posredovanja informacij drugim kupcem (slike/tekst). Sporazum o sodelovanju med založniki in samostojnimi novinarji vsebuje tudi druge podrobnosti, ki jih tukaj ne bomo povzemali.

Finski novinarski sindikat je na pogajanjih o kolektivni pogodbi zagotovil nezgodno zavarovanje v prostem času in na potovanjih za samostojne novinarje, ki delajo, so prosti ali pa na dopustu.

Letni katalog samostojnih novinarjev
Samostojni novinarji in grafični oblikovalci letno izdajo katalog samostojnih avtorjev. V njem je navedenih 500 samostojnih novinarjev z njihovimi naslovi. Katalog pošiljajo velikim založniškim hišam in okoli 400 manjšim podjetjem, ki zaposlujejo samostojne avtorje. Financirajo ga iz oglasov in iz sredstev finskega novinarskega sindikata.

izpis

Jasmina Popović

Ko novinarji čistijo stranišča
Na skoraj 7000 zaposlenih delavcev v medijih na Hrvaškem pride skoraj enako število delavcev na črno - Novinarji v tranzicijskih državah so še vedno zelo odvisni - če ne od politike, pa od svojih lastnikov in delodajalcev
Direktor neke majhne lokalne televizijske postaje je pred kratkim iz svoje pisarne napodil predstavnike Sindikata novinarjev Hrvaške (SNH), ki so na povabilo ponovno organiziranih članov sindikalne podružnice televizije želeli z njim govoriti o delavskih in novinarskih pravicah okrog 30 zaposlenih v tej medijski hiši. V začetku je bil pogovor vljuden. Direktor je bil sicer nejevoljen zaradi prihoda delegacije iz Zagreba, vendar pa je hkrati kazal tudi željo, da bi stvari uredili na hitro in neboleče in da bi lahko nadaljeval po starem. Po desetih minutah pa je postal pogovor zelo neprijeten. Direktor je namreč izgubil potrpljenje v trenutku, ko bi moral odgovoriti na vprašanje, do kdaj namerava siliti novinarje, da čistijo prostore, tudi stranišča.

Šestdeset kilometrov od Zagreba torej obstaja delodajalec, ki za štiri minuse plačo zmanjša za deset odstotkov (kako si nekdo zasluži minus, odloča on), in pri katerem novinarji v strahu pred odpovedjo pomivajo okna in brišejo prah, nato pa pripravljajo prispevke o monetarni politiki ali gospodarskih razmerah v regiji. Ta isti veliki "boss" ne ve (ali pa se dela nevednega), da je sindikalno organiziranje ustavna pravica zaposlenih, da naloga novinarjev ni čiščenje prostorov in da s tem krši določbe zakona o delu. Isti zakon tudi določa, da je delodajalec dolžan nuditi prostor in pogoje za delo sindikata, ne pa da jih meče na cesto, ko mu to ne ustreza. Novinarjem so v tej televizijski hiši neuradno povedali, da bodo v redno delovno razmerje sprejeli samo tiste honorarne sodelavce, ki niso člani sindikata, in da bodo od redno zaposlenih dobili povišico le tisti, ki niso sindikalno organizirani.

Delodajalci zmanjšujejo plače novinarjem
Ta zgodba je le majhna ilustracija razmer na Hrvaškem, zato si ne smemo zatiskati oči, da je primer direktorja omenjene televizijske hiše izjemen. V Zagrebu, kjer deluje večina velikih medijskih hiš, imamo delodajalce, ki so zaposlenim zmanjšali plače na minimum, in takšne, ki so do nedavnega plače izplačevali s protizakonitimi pogodbami ter tako zmanjšali pokojninsko osnovo in kreditno sposobnost delavcev. Tudi državna inšpekcija je v nedavni akciji ugotovila porazno stanje: na skoraj 7000 zaposlenih delavcev v medijih pride skoraj enako število delavcev na črno.

Toda kljub ali pa ravno zahvaljujoč takšnim delodajalcem ima danes Sindikat novinarjev Hrvaške 54 podružnic iz vseh delov države in vsak mesec registrira vse več novih članov. V sodelovanju z državnimi institucijami počasi uvajamo red v nacin izplačevanja plač, delo na črno pa se zaradi vse pogostejših prijav inšpekciji zmanjšuje. Doslej smo podpisali kolektivne pogodbe s sedmimi medijskimi hišami, pripravljamo pa jih še nekaj. Prizadevamo si tudi za čimprejšnji začetek pogajanj o nacionalni kolektivni pogodbi za medijske delavce, naši odvetniki pa so od stotih sporih na sodiščih doslej izgubili samo enega.

Podcenjevanje sindikata
Sindikat novinarjev Hrvaške obstaja nekaj več kakor deset let. Šel je skozi obdobje podcenjevanja in ignorance s strani delodajalcev, vendar tudi s strani potencialnih članov. Zaradi vsega tega nismo izgubili poguma, pravilna pa je bila tudi odločitev, da počakamo, da novinarje težave udarijo po glavi, kajti takrat hitreje razumejo in se spomnijo, da sta edina prava načina zaščite organiziranje v sindikalne podružnice ter civilizirano, vendar odločno zastopanje svojih stališč in zahtev nasproti delodajalcem. Medtem ko smo čakali na streznitev potencialnih članov sindikata, smo ustvarili ustrezno infrastrukturo, mrežo odvetnikov, pripravili publikacije o tujih izkušnjah in navezali stike z mednarodnimi institucijami, ki nam lahko pomagajo.

Današnja lastniška zmeda (imamo državno, mešano, privatno, domače in tuje lastništvo) je prispevala tudi k različnemu odnosu do novinarjev. V državnih medijih je bilo lažje ustanoviti sindikate, v zasebnih pa so delodajalci zelo dolgo prepričevali zaposlene, da je to odveč, ker "pravi kapitalizem nagrajuje delavce, sindikati pa vedno ščitijo slabe delavce". Ponos, zelo prisoten v novinarskem poklicu, je šel v začetku na roko delodajalcem. Toda po propadu nekaterih medijskih projektov, dolgov, ki jih novinarji niso mogli izterjati, večmesečnih čakanj na honorarje ter izgub služb so hrvaški novinarji dojeli, da so dobri zakoni pomembnejši od dobrih odnosov z delodajalci. Zato danes nimamo samo veliko število podružnic, ampak tudi številne sodne sodbe v našo korist.

Podpisati nacionalno pogodbo
Podpisovanje nacionalne pogodbe bi moralo vzpostaviti okvirje, ki bodo veljali za vse medijske delodajalce na Hrvaškem. V njo bo treba vsekakor vnesti štirideseturni delovni čas in petdnevni delovni teden, plačano bolniško, nadure ter nočno in delo ob praznikih, ustvarjanje normalnih pogojev dela za zaposlene in pravice v primeru odpovedi službe ali propada projekta. Naš cilj je tudi prisiliti lastnike, da priznajo honorarni status kot realno stanje in da se honorarno delo - glej ga zlomka - plačuje, in to pravočasno. Da bi sploh podpisali nacionalno pogodbo, na drugi strani potrebujemo razumne in osveščene delodajalce, ki vedo, da urejeni odnosi prinašajo korist tudi njim. Zato pričakujemo pomoč kolegov iz bolj razvitih držav, iz katerih v tranzicijske države vse pogosteje prihajajo novi, tuji lastniki. Ne želimo samo, da nam govorijo o pravicah, ki jih uživajo v svojih državah, temveč da doma spregovorijo tudi o pogosto nekorektnemu obnašanju teh lastnikov v tranzicijskih državah. Pričakujemo tudi, da nam pomagajo pri tem, da bi bila raven njihovih pravic vnesena v dokumente, ki urejajo področje novinarstva pri nas. Na takšen način lahko skupaj bolj pripravljeni dočakamo neizogibno globalizacijo.

Izmenjava izkušenj med sindikati
Zaradi tega menim, da je za širšo regijo zelo dobro, da ima Hrvaška svojega člana v izvršilnem odboru mednarodne novinarske zveze. S svojimi izkušnjami lahko pomagamo kolegom v državah regije, ker natančno vemo, kaj jih čaka in kako težavna je pot, po katerem morajo iti. Predlagali smo osnutek ustanovitve pilot-centra v Zagrebu, vendar pričakujemo tudi konkretno finančno pomoč sponzorjev in donatorjev; v pilot-centru bi se lahko predstavniki novinarskih sindikatov iz vseh držav regije na podlagi naših izkušenj seznanili z načini boja, težavami, ki jih čakajo, in mogočimi rezultati. Informacije, ki do nas prihajajo iz regije, so porazne: novinarje v Turčiji zapirajo in ne plačujejo, v Makedoniji so izpostavljeni vojnemu tveganju brez kakršnega koli zavarovanja, v ZR Jugoslaviji so boji med novinarskimi združenji in sindikati, prihod tujega kapitala pa pričakujejo povsem nepripravljeni, v Bolgariji je nemški koncern postavil medijskem delavcem zelo težke pogoje dela.

Povsod po regiji so novinarji praviloma slabo plačani, lastniške strukture medijev pa so pogosto zelo sumljive. Te težave so nam na Hrvaškem zagotovo veliko bližje kot kolegom iz držav, ki imajo že več deset let urejene odnose, sodelujejo z delodajalci in imajo vse več človekovih ter poklicnih in delavskih pravic. Na Hrvaškem smo pred nekaj leti organizirali akcijo Pet minut gromke tišine, ki jo izvajamo maja, na Mednarodni dan svobode medijev, in za katero bi želeli, da postane mednarodna ali vsaj regionalna. Naj za pet minut novinarji utihnejo, izklopijo svoje računalnike, mikrofone in kamere ter opozorijo na velike probleme v svojem poklicu. Vsem je lažje, ko vedo, da niso sami in da obstaja širša solidarnost, ni pa slabo tudi, da delodajalci spoznajo, da so povezave trde in podpora vzajemna.

Novinarji smo odvisni od delodajalcev
Na Hrvaškem smo v začetku devetdesetih doživeli in preživeli evforijo boja za medijske svoboščine. Danes vemo, da je to samo del cele zgodbe, morda celo manjši. Novinarji v tranzicijskih državah so še vedno zelo odvisni - če ne od politike, pa od svojih lastnikov in delodajalcev. Neodvisnost jim zagotavlja edino organiziranost, solidarnost, obveščenost o dosežkih boja za delovne in socialne pravice zunaj njihove regije in vpliv na oblikovanje zakonov, ki te pravice urejajo. Na Hrvaškem smo v primerjavi z ostalimi v regiji naredili precej, zato bi radi svoje izkušnje prenesli na vse tiste, ki še niso začeli resnejšega boja za svoje pravice, nasvete in pomoč pa išcemo pri tistih, ki so k sreči že skoraj pozabili, kako težko je živeti v nenehnem strahu za obstoj.

Mislim, da je poleg natančnih rezultatov o številu članov, podružnic in podpisanih dokumentih najpomembnejše, kar smo naredili, ustvarjanje zavesti pri novinarjih o nujnosti boja za zaščito delavskih pravic. Ni namreč takšnih lastnikov ali države, ki bi jih dala sama od sebe, zato je združevanje okrog osrednjega novinarskega sindikata, razvoj visoke avtonomije, solidarnost in odgovornost v sindikalnih podružnicah ter nacionalna kolektivna pogodba pogoj za začetek uravnoteženja tržnih in delavsko-socialnih pozicij z razvitim svetom. Ter za dokončno izumiranje delodajalcev z začetka mojega teksta.

izpis

 S O R O D N E   T E M E

socialni položaj novinarjev

Medijska preža
Jernej Rovšek
Zahteva, da se preveri in zagotovi integriteta tudi v medijski industriji
Blaž Zgaga
Izobčene vrednote
Saša Banjanac Lubej
Z ustanovitvijo medijskih zadrug do delovnih mest po svoji meri
Alma M. Sedlar
Mehanizmi zatiranja novinarske sindikalne dejavnosti
Grega Repovž
Gibanje 99 odstotkov ima sporočilo tudi za novinarje
Stefano Lusa
Čas tranzicije brez premisleka o novi vlogi novinarstva
Igor Mekina
Društvo novinarjev Slovenije: kaj je za pokazati v zadnjih 20 letih?
Kaja Jakopič
Razvid propadlih medijev
Igor Vobič
Pavperizacija spletnih novinarjev v Sloveniji
Gorazd Kovačič
Je razlog za razredno zmedenost novinarjev v izobrazbi?
Nikolai Jeffs, Andrej Pavlišič
Neprofitno novinarstvo financirati iz javnih virov
Majda Juvan
Včasih je radijski novinar moral biti tam, kjer se kaj dogaja
Boštjan Nedoh
Kako stavkati brez materialnih posledic?
Saša Banjanac Lubej
Maltretiranje bralcev z resnico
Sonja Merljak Zdovc
O prihodnosti novinarstva, če ta sploh obstaja
Brankica Petković
Prispevek k razpravi o novinarstvu
Gojko Bervar
Nova oblast in mediji – Kaj se je spremenilo?
Sonja Merljak Zdovc
Novinar kot človek
Gorazd Kovačič
Štrajk v treh slikah
Viktor Ivančić
Devet točk proti raziskovalnemu novinarstvu[1]
Gojko Bervar
Na črnem seznamu
Sonja Merljak Zdovc
Novinarska zbornica
Gordan Malić
Hrvaška: Sodni dan neodvisnega časopisnega založništva
Luka Osolnik
Pristop pa tak!
Gojko Bervar
Veliki mediji so zdavnaj izgubili dušo
Igor Vobič
Konvergenca v novinarstvu: integracija uredništev v časopisnih hišah Delo in Žurnal
Bojan Dobovšek, Jure Škrbec
Novinarji in korupcija
Boštjan Nedoh
Medijska reprezentacija delovnega ljudstva
Rok Praprotnik
Resnica o vlogi novinarjev v aferi Patria
Ranka Ivelja
Časopisi zahtevajo transparentnost in odgovorno ravnanje od drugih, kaj pa glede tega naredijo sami?
Saša Panić
Feral Tribune: Ugasnil forum kritične javnosti
Gojko Bervar
Združevanje ali cepljenje novinarskih moči
Simón Tecco
Krivična in nevarna demonizacija novinarjev – Odgovor na članek Marte Gregorčič
Neva Nahtigal
Problemi s socialno, pravno in profesionalno varnostjo novinarjev v jugovzhodni Evropi
Iztok Jurančič
Dninarstvo na novinarskem trgu delovne sile
Nika Susman
Francija: Mediji na Sarko(1) pogon. Konec neodvisnega novinarstva?
Sonja Merljak Zdovc
Novinarstvo, ki se bere kot roman
Martin Tomažin
Čedalje manj redno zaposlenih v medijih
Brankica Petković
Njihova svoboda, naša pravica
Lana Zdravković
Študentski radijski postaji – neprilagojeni in potrebni
Jani Sever
Ni medijskih lastnikov brez političnih interesov. Vprašajte odgovorne urednike.
Iztok Jurančič
Tehnologije obvladovanja slovenskih medijev v letih 2006–2007
Venčeslav Japelj
Prevzem Primorskih novic
Klavdija Figelj
Kje so pristali novinarji?
Predlog ureditve poklicne avtonomije v kolektivni pogodbi za poklicne novinarje
Boris Vezjak
Poskusi ideologizacije in politično motiviran novinarski suspenz
Jasmina Potokar Rant
Novinarske usode: Delo preko avtorskih pogodb
Tomaž Zaniuk
Radio Študent: Despotizem 1996–2006?
Neva Nahtigal
Kolektivna pogodba za vse novinarje
Igor Drakulič
Svobodni novinarji: kako urediti svoj status?
Brankica Petković
Kadrovski vrtiljak
Neva Nahtigal
Novinarska avtonomija utopljena v kozarcu piva, temnega
Igor Drakulič
Evropska konferenca svobodnih novinarjev: Položaj se slabša
Iztok Jurančič
Pogajanja o novinarski kolektivni pogodbi
Igor Drakulič
Svobodni novinarji podpisali škodljive pogodbe
Jasmina Potokar Rant
Avtorske pravice v pogodbah med mediji in novinarji
Klara Škrinjar
Samostojni in svobodni novinarji v primorskih lokalnih medijih
Brankica Petković
Novinarska stavka – znanilka novega vala medijske tranzicije?
Rina Klinar
Delodajalec – tako odveč a hkrati potreben?
Neva Nahtigal
Zakaj so stavkali novinarji?
Igor Drakulič
(Ne)samostojni in (ne)svobodni?
Neva Nahtigal, Uroš Škerl
Novinarski večer o stavki
Jaka Repanšek
Bo prenovljeni kolektivni pogodbi za novinarje uspelo?
Sandra Bašić-Hrvatin
Kako WAZ pritiska na novinarje v jugovzhodni Evropi?
Neva Nahtigal
Prenova kolektivne pogodbe za novinarje
Jaka Repanšek
Varovanje avtorskih pravic v kolektivni pogodbi: kako se miš spreminja v mačko
Jaka Repanšek
Avtorske pogodbe zaposlenih v medijih
Sonja Merljak
Piarovci so dodatna ovira na poti do informacij
Gašper Lubej
Ustanovljena sekcija samostojnih in svobodnih novinarjev
Neva Nahtigal
Tehnologija zahteva dodatno zaščito avtorskih pravic
Iztok Jurančič
Novinarski sindikat pred izzivi priprave nove kolektivne pogodbe
Grega Repovž
Leto 2003 – leto medijskega preloma
Sonja Merljak
Je izobraževanje novinarjev v interesu medijskih hiš?
Bogdan Jugovič
Izobraževanje je za novinarje nuja
Polona Bahun
Novinarji - odvečna delovna sila?
Matjaž Pikalo
Kdo bo še pisal?
Gašper Lubej
Ko novinarji delajo brez pogodb in zavarovanja
Neva Nahtigal
Samostojni novinarji so ranljiva skupina delavcev v Evropi
Rajko Gerič
Postali smo javni uslužbenci
Tatjana Pirc
Bodimo uslužbenci javnosti
Ljuba Babič Košir
Vsi na isti veji
Simona Zatler
Vsak je lahko novinar
Hannu-Pekka Laiho
Samostojni novinarji na Finskem
Barbara Bizjak
Stavka na Delu
Mateja Hrastar
Kratek premislek o statusu svobodnjaka
Dejan Pušenjak
Izgubljene novinarjeve utopije
Marinka Boljkovac-Borković
Profesionalna solidarnost je temelj zaščite novinarjev
Brankica Petković
Ko pridejo hudi časi
Novinarski večeri
11.10.2004
Wolfgang Soergel, Simona Rakuša, Edi Pucer, Igor Drakulić
Zakaj novinarska stavka?
05.12.2002
Serge Halimi, Rastko Močnik
Novinarji – čigavi psi čuvaji?
03.10.2002
Arne König, Alenka Burja
Samostojno novinarstvo – stvar izbire ali nuje?
17.03.1998
Aidan White, Marjan Sedmak
Novinarji vseh dežel, združite se!
Omizja
12.10.2006
Brankica Petković, Marko Prpič, Rajko Gerič, Darja Zgonc, Jože Vogrinc, Tomaž Perovič, Roman Kuhar, Jani Sever, Ahmed Pašić, Mitja Blažič, Ksenija H. Vidmar, Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić, Iztok Jurančič, Lou Lichtenberg, Granville Williams, Božo Zorko, Branko Grims, Rina Klinar
Mediji za državljane
15.03.2004
Jure Apih, Miran Lesjak, Melita Forstnerič-Hajnšek, Grega Repovž, Iztok Jurančič, Peter Nikolič, Sašo Gazdić, Janez Damjan
S kapitalom nad novinarstvo
mediji in pravo
Medijska preža
Sandra Bašić-Hrvatin
Slovenija: En korak naprej, dva nazaj*
Zrinjka Peruško
Kaj je bilo narobe z reformami medijev v postsocialistični Evropi?*
Snežana Trpevska
Razdrobljenost trga v jugovzhodni Evropi in degradacija profesionalnega novinarstva*
Jovanka Matić
Novinarji kot gibalo reform medijev*
Tarik Jusić
Bosna in Hercegovina: Med stagnacijo in tranzicijo*
Judit Bayer
Nauki medijskih reform v srednji in vzhodni Evropi: Vsaka družba ima tak medijski sistem, kot si ga zasluži*
Paolo Mancini
Reforme medijev ne nastanejo v praznem prostoru*
Guillermo Mastrini
Napredne vlade in mediji v Južni Ameriki*
Rodrigo Gómez García
Reforme medijev v Latinski Ameriki: med dekomodifikacijo in marketizacijo javnih komunikacijskih politik*
Larbi Chouikha
Mediji v ogledalu »tunizijske pomladi«: reforme, ki jih je težko izpeljati*
Justin Schlosberg
Reforma lastništva medijev v Veliki Britaniji: kako naprej?*
Brankica Petković
Zakaj primerjati reforme medijskih sistemov?
Gorazd Kovačič
Kaj so mediji za Janšo in Pahorja?
Andrej Pavlišič
Mediji ne delujejo v praznem prostoru
Domen Savič
Zapiranje pašnika: spletna cenzura doma in po svetu
Tomaž Gregorc
Onemogočanje avtonomnih digitalnih praks – »trda plat« zgodbe
Brankica Petković
Človekove pravice in mediji
Andreja Tratnik
»Na tisoče Madžarov pije to sranje s ponosom, celo s predanostjo«
Zoran Medved
Prihodnost ali pogreb javne RTV?
Gregor Strojin
Javnost sodnih postopkov v zadevi Patria
Andreja Tratnik
Kdo naj presodi, ali naj se od novinarja zahteva razkritje vira?
Brankica Petković
Slaba vest evropske medijske politike
Renata Šribar
Regulacija avdiovizualnih medijev: kompleksnost in izmuzljivost potencialno spornih vsebin
Tanja Kerševan-Smokvina
Evropsko orodje za merjenje neodvisnosti regulatorjev
Toby Mendel
Uvrstitev Slovenije v mednarodni raziskavi o dostopu do informacij javnega značaja
Saša Banjanac Lubej
Inšpektorat za delo novinarjem odgovarja na svoji spletni strani
Sandra Bašić-Hrvatin
Kako je privatizacija medijev omogočila privatizacijo politike
Gorazd Kovačič
Polom reforme medijske zakonodaje
Andreja Tratnik
Korak naprej pri varovanju pravice novinarjev do nerazkritja vira informacij
Lenart J. Kučić
Jezdeci medijske apokalipse
Blaž Zgaga
Po stopnji svobode medijev Evropa razdeljena na dva dela
Jernej Rovšek
Čas za soglasje o samoregulacijski obliki medijske industrije
Sandra Bašić-Hrvatin
Kriza časopisne industrije je posledica napačnih odločitev lastnikov
Lana Zdravković
Sprejemanje medijske zakonodaje: In temu pravite javna razprava?
Rina Klinar
Lokalni mediji v Sloveniji: nacionalna mreža, medijske regije ali umiranje na obroke?
Jasna Babić
Osnutek zakona o medijih: Bluz slovenskih glasbenikov
Renata Šribar
Zaščita otrok pred spornimi vsebinami v osnutku zakona o medijih: nadaljevanje regulacijske stihije
Sandra Bašić-Hrvatin, Marko Milosavljević
Slovenskih medijskih 20 let: Quid pro quo
Gojko Bervar
Nova oblast in mediji – Kaj se je spremenilo?
Brankica Petković
Slovenija: Boljša medijska zastopanost legitimna težnja 200.000 ljudi
Sandra Bašić-Hrvatin
Vztrajati pri vsebini in načinu sprejemanja medijskih zakonov
Roman Kuhar
V imenu družine potvarjajo podatke
Nina Zidar Klemenčič
Dva primera, množica stališč, problem nerešen
Andraž Teršek
Pasti in spodrsljaji svobode izražanja[1]
Andrej Stopar
Rusija: »V tem primeru ste nas prehiteli!«
Jernej Rovšek
Posledica spremenjene sestave Ustavnega sodišča?
Jure Aleksič
Mozaik neke gangrene
Andreja Tratnik
Evropsko sodišče za človekove pravice o nedopustnosti političnih pritiskov na medije
Ustavno sodišče
Del odločbe Ustavnega sodišča v primeru Prijatelj proti Mladini[1]
Ciril Ribičič, Marija Krisper Kramberger
Prijatelj proti Mladini: Zastraševalni učinek obsodbe Mladine
Iztok Jurančič
Kanarčki v rudniku demokracije
Zoran Medved
Novi zakon o RTV Slovenija: Potrebujemo popolnoma nov koncept
Peter Lah
Pluralizem medijev: predmet arbitrarnih ocen ali empiričnih meritev?
Tadej Praprotnik
Nizozemska: Učinkovit sistem zaščite otrok pred škodljivimi medijskimi vsebinami
Sonja Merljak Zdovc
Novinarska zbornica
Tomaž Klipšteter
(Ne)občutljivost medijev za varstvo zasebnosti
Ranka Ivelja
Pasti »konkretizacije in personalizacije« incesta
Brankica Petković
Narobe
William Gore
Nesprejemljivost predlogov za vseevropski sistem urejanja medijske odgovornosti(1)
Daphne Koene
Na Nizozemskem vsak dan bolj cenimo dobro delovanje tiskovnega sveta(1)
Marko Milosavljević
Razsodba delovnega sodišča odpira možnosti za odpuščanje neposlušnih novinarjev
Bojan Dobovšek, Jure Škrbec
Novinarji in korupcija
Goran Novković
Kje so meje pravice? Kje so meje molka?
Jože Vogrinc
Spremenimo informativne medije v javna glasila!(1)
Nataša Pirc Musar
Pravica vedeti – Prvi mednarodno zavezujoči akt na področju dostopa do javnih informacij na svetu
Toby Mendel
Ali sprejeta konvencija izpolnjuje pričakovanja?
Helen Darbishire
Prepoznavanje pravice
Simona Zatler
Ali je učinkovita regulacija sploh možna?
Tanja Kerševan-Smokvina
Direktiva kot preskus za medijske politike držav članic EU
Renata Šribar
Protiregulacijski kompleks bo med pripravo novele zakona o medijih gotovo še živ
Marko Milosavljević
Napake, iz katerih bi se (že) morali kaj naučiti
Nika Susman
Francija: Usoda javne televizije odvisna od dobičkov komercialne tekmice
Renata Šribar
Ko mediji premikajo meje v prid pornokapitala
Mateja Boldin
Sistem koregulacije na preizkušnji
Renata Šribar
Različno branje zakona izgovor za neukrepanje
Renata Šribar
Kdo je pristojen za ukrepanje, če oglaševanje vsiljuje porno seksualnost otrokom?
Miran Lesjak
Človekove pravice zatirane države in nemočnih gospodarskih družb
Cene Grčar
Hudobni mediji in uboga država: ali lahko državni organi zahtevajo objavo popravka?
Janez Markeš
Zakon, ki popravlja mnenja
Jernej Rovšek
Od pravice do popravka do medijskega sveta
Barbara Verdnik
»Tožena stranka redno objavlja članke ...«
Sandra Bašić-Hrvatin
Kakšen javni medij potrebujejo državljanke in državljani Slovenije?
Sandra Bašić-Hrvatin, Iztok Jurančič, Brankica Petković, Grega Repovž, Jernej Rovšek, Špela Stare, Matej Šurc, Blaž Zgaga, Društvo novinarjev Slovenije, Sindikat novinarjev Slovenije
Za prenovo medijske politike
Ian Mayes
Samoregulacija informativnih medijev: pot do novega razmerja z bralci
Ian Mayes
Dejstva v zadevi
Ian Mayes
Po navedbah vira
Slavko Vizovišek
Guardianov zgled in slovenska realnost
Viktor Ivančić
1996: Kako je bil obrekovan Feral Tribune
Jernej Rovšek
Pot do zaupanja vrednega regulatorja medijev
Jernej Rovšek, Brankica Petković
Ali je v primeru Stres proti POP TV medijski inšpektor prevzel vlogo sodišča?
Ivan Pal
Več prijav inšpektorju za medije
Neva Nahtigal
Problemi s socialno, pravno in profesionalno varnostjo novinarjev v jugovzhodni Evropi
Iztok Jurančič
Dninarstvo na novinarskem trgu delovne sile
Sandra Bašić-Hrvatin
Politika razvoja radia in televizije v Sloveniji – Tiranija status quo
Sandra Bašić-Hrvatin
Paralelni svetovi
Iztok Jurančič
Pravna zaščita kaznovanih novinarjev – Novinarji kot postranska škoda?
Jože Vogrinc
Medijska politika kot demokratura
Renata Šribar
Mobitel, WTF?
Blaž Zgaga
Pismo o cenzuri: v tujini objavljeno, doma cenzurirano
Boris Vezjak
Še vedno neutemeljen disciplinski ukrep proti novinarju
Matej Šurc
Peticija – da nam ne bo žal za to, česar nismo storili
Brankica Petković
Njihova svoboda, naša pravica
Mateja Boldin
Vsebine za odrasle, promocija za otroke
Zoran Medved
Zakaj je zahteva po uravnoteženosti javne televizije neutemeljena?
Iztok Jurančič
Tehnologije obvladovanja slovenskih medijev v letih 2006–2007
Barbara Verdnik
Primorske novice – Plen političnih in ekonomskih interesov
Klavdija Figelj
Kje so pristali novinarji?
Predlog ureditve poklicne avtonomije v kolektivni pogodbi za poklicne novinarje
Sandra Bašić-Hrvatin
V Sloveniji brez javne razprave o novi medijski direktivi
Renata Šribar
Škodljive vsebine na mobilnih telefonih
Hans-Martin Tillack
Ali uradniki EU pretepajo pse?
Mediji za državljane – Priporočila
Jasmina Potokar Rant
Novinarske usode: Delo preko avtorskih pogodb
Sandra Bašić-Hrvatin
Po razpisu za subvencije medijem: Uravnoteženi in komunikativni
Andrew Taussig
Organizirajte Glas poslušalca in gledalca
Boris Vezjak
Dedemokratizacija Slovenije pod krinko demokratizacije RTV Slovenija
Neva Nahtigal
Kdaj oddaje za Rome na RTV Slovenija?
Maja Bogataj Jančič, Maja Lubarda
Licence Creative Commons tudi v Sloveniji
Jasmina Potokar Rant
Avtorske pravice v pogodbah med mediji in novinarji
Jernej Rovšek, Sandra Bašić-Hrvatin, Brankica Petković
Kakšen sklad za medije?
Špela Stare
O subvencijah za medije naj ne odloča komisija
Gorazd Perenič
Na poti od odprtega k preglednemu javnemu sektorju
Nataša Pirc Musar
Zakonske novosti in dostop do informacij za novinarje
Pavel Gantar
Lahkotnost sprememb v dostopu do informacij javnega značaja
Jernej Rovšek
Neskladje glede zakona o dostopu do informacij javnega značaja
Lenart J. Kučić, Aljaž Marn
Proti terorizmu z nadzorom državljanov
Aljaž Marn
Kronologija sprejemanja evropske direktive o hrambi telekomunikacijskih podatkov
Aljaž Marn
Iniciativa "Hramba prometnih podatkov ni rešitev!"
Saša Bojc
Napad na novinarski vir
Brankica Petković
Ministri evropskih držav o medijski politiki
Jaka Repanšek
Bo prenovljeni kolektivni pogodbi za novinarje uspelo?
Miha Trampuž
Varstvo avtorskih pravic v predlogu dopolnitev in sprememb kolektivne pogodbe
Živa Humer, Mojca Sušnik
Politika enakih možnosti žensk in moških brez medijske pozornosti
Jernej Rovšek
Nihalo se je od svobode izražanja obrnilo v prid varstvu zasebnosti
Janez Tekavc
Odškodninska odgovornost novinarja
Jernej Rovšek
Pravica do popravka ali odgovora v medijih – Primer Vladislava Stresa
Lucija Bošnik
Poročanje medijev s sodišč
Urška Prepeluh
Procesni labirint do informacij javnega značaja
Urška Prepeluh
Dostop do javnih informacij pri organih EU
Jaka Repanšek
Pravni okvir avdiovizualne industrije v EU
Sandra Bašić-Hrvatin
Delo in izbrisani: kdo »zlorablja« medijski prostor?
Jaka Repanšek
Varovanje avtorskih pravic v kolektivni pogodbi: kako se miš spreminja v mačko
Jaka Repanšek
Kraja avtorskih del: avtorji lajajo, karavana gre dalje
Jaka Repanšek
Avtorske pogodbe zaposlenih v medijih
Renata Šribar
Ta lahki predmet manipulacije: oblast in regulacija pornografije
Melita Zajc
Mediji in avdiovizualna politika v strateških dokumentih ministrstva za kulturo
Rina Klinar
Medijska raznolikost v nacionalnem programu za kulturo 2004-2007
Brankica Petković
Razpršenost lastništva in raznolikost vsebin
Gojko Bervar
Velika Britanija: Prenova pritožne komisije za tisk?
Alison Harcourt
Regulacija medijskega lastništva - slepa ulica EU
Gojko Bervar
V zapor zaradi klevete?
Gojko Bervar
Mediji vzbudijo strah, politiki zahtevajo višje kazni
Rok Kajzer
Klevetanje in praksa Novinarskega častnega razsodišča
Neva Nahtigal
»Obrekovalci« pred Evropskim sodiščem
Sandra Bašić-Hrvatin
Zakon o RTVS za 20. ali 21. stoletje?
Miro Petek
Velika Britanija: Lastništvo zagotavlja neodvisnost Guardiana
Karol Jakubowicz
Zavrnite predloge o politični delitvi javne radiotelevizije!
Serge Halimi
Nova cenzura
Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić
Medijska koncentracija v Sloveniji
Sonja Merljak
Interni etični kodeksi v medijih
Dušan Rebolj
Nianse nasilja: ulovimo in ubijmo Billyja Raya Cyrusa!
Milada Mirković
Sprejet zakon o dostopu do informacij javnega značaja
Jernej Rovšek
Ali zakon o dostopu do informacij res ni pomemben za novinarje?
Saša Banjanac Lubej
Novinarji so za direktorje kakor delavci v tovarni
Sonja Merljak
Piarovci so dodatna ovira na poti do informacij
Gorazd Kovačič
Nato: »Zaustavite levico!«
Gal Kirn, Ana Jereb
Nato: Vidni in nevidni pritiski
Sandra Bašić-Hrvatin
Nato: Civilna družba proti državi
Renata Šribar
Pornografija: Po protipornografskemu ukrepu medijskega inšpektorja
Ian Mayes
Naš cilj je biti odgovoren časopis
Gašper Lubej
Svoboda tiska ogrožena povsod po svetu
Judit Bayer
Madžarska: Položaj medijev po volitvah 2002
Jaka Repanšek
Je moje res tvoje?
Neva Nahtigal
Tehnologija zahteva dodatno zaščito avtorskih pravic
Urša Chitrakar
Ko javna osebnost laže
Marko Milosavljević
Zakaj je dobro, da je ukinjena avtorizacija intervjuja
Jernej Rovšek
Je to zakonska podlaga za bolj odprto javno upravo?
Milada Mirković
Pomanjkljivosti predloga zakona o dostopu do informacij javnega značaja
Boris Vezjak
Primer Petek: simptom zloma medijske avtonomije
Brankica Petković
Kaj smejo početi novinarji?
Lucija Bošnik
Svoboda tiska v rokah policije
Suzana Žilič-Fišer
Velika Britanija
Polemike o novi medijski zakonodaji
Rajko Gerič
Postali smo javni uslužbenci
Tatjana Pirc
Bodimo uslužbenci javnosti
Jaka Repanšek
Konkurenčna klavzula v novinarskem poklicu
Saša Banjanac Lubej
Vpis v razvid medijev
Gorazd Kovačič
Pronatovski napadi na demokratični pluralizem
Ksenija Horvat
Josri Fouda
Nikoli se ne bom vključil v propagandno vojno
Senko Pličanič
Ustavna pravica doslej neuresničena
Milada Mirković
Zakon bi moral veljati za vse državne organe
Simona Zatler
Vsak je lahko novinar
Jaka Repanšek
Konkurenčna prepoved v novinarskem poklicu
Saša Banjanac Lubej
Medijski inšpektor - one man band
Aldo Milohnić
Oglaševalska pornografija na Kanalu A in POP TV
Karina Cunder
Delo po novem restriktivno pri oglaševanju vročih linij
Borut Zajc
Prikrito oglaševanje je zloraba medijev
Nika Deu
Spoštujemo zakonodajo
Rastko Močnik
Svoboda izražanja kot farsa
Darijan Košir
Delo ni zaprt medij
Simona Zatler
Kako zagotoviti dostop do medijev
Igor Ž. Žagar
Pet minut za (novinarski) suspenz
Maja Breznik
Kulturni krogi
Simona Zatler, Sandra Bašić-Hrvatin
Programski deleži po novi medijski zakonodaji
Marjan Moškon
Žagajo mar avtorji vejo, na kateri sedijo?
Špela Mežnar
Parodija je dopustna predelava tujega avtorskega dela
Brane Maselj
Pooblastila državi, omejitve medijem
Boris Bergant
Izrazito politični zakon
Rina Klinar, Irma Benko
Več vprašanj kot odgovorov
Aleš Gaube
Dopolnila za lažji spanec
Sandra Bašić-Hrvatin
Past prekomerne regulacije
Špela Šipek
Ko država prikriva informacije, jo lahko tožimo
Matjaž Jarc
Paranoja o državnem nadzoru nad mediji
Peter Jančič
Ozka zakonska ureditev dostopa do informacij
Rina Klinar
Naj lokalni radio ugasne?
Marjan Moškon
Zatreti lokalne programe je lahko
Dejan Jelovac
To bo konec Radia Študent
Petra Oseli
Prodajajo šampon v informativnih oddajah
Tanja Kerševan-Smokvina
Oglasi na televizijah po pravilih
Branko Čakarmiš
Samoregulativni korak slovenskih televizij
Cene Grčar
Beseda velja
Druga in tretja obravnava zakona o medijih
Bojan Golčar
Radio Marš naj bo!
Matevž Krivic
Lastniški poseg v uredniško politiko?
Simona Zatler
Uredniška neodvisnost in ugovor vesti
Aleš Gaube
Novinarski ceh na preži
Gojko Bervar
Novinarska zaščita ali jarem
Marjan Moškon
Onemogočiti lokalne televizije?
Simona Zatler
Brez sodne prakse, brez politične volje
Tomaž Ranc
Nadzorovani novinarji
Rainer Reichert
Nadzor zasebnih pogovorov
Boris Rašeta
Novinarjem so v Tuđmanovem obdobju redno prisluškovali
Jaka Repanšek, Simona Zatler
Intervjuvanec lahko preverja le natančnost
Boris Čibej
Želja po umiku ostrih izjav
Lidija Koman Perenič
Odškodninske tožbe naraščajo
Renata Šribar
Oglaševanje »vročih linij«
Igor Mekina
Daleč od brezhibnosti
Tatjana Mandić
Nadzorovanje in kaznovanje novinarjev
Gabor Holmai
Državni uradniki morajo prenesti kritiko
Senad Pećanin
Skrivanje za zasebnimi tožbami
Zlatan Karabegović
Razkrivanje nepravilnosti je brez odmeva
Matjaž Gerl
Za pravice gledalca
Tanja Kerševan-Smokvina
Kako prehiteti daljinca
Alexander Scheuer
Televizija čez državne meje
Simona Zatler
Pravica medijev in javnosti
Gojko Bervar
Izgubljena bitka za soglasje
Nadire Mater
Srečna sem, da sem obtožena
Rajko Muršič
Ženska in mati, Cerkev in podgana
Za svobodo umetniškega izražanja in proti represiji
Milka Pance
Konkurenčna prepoved in svoboda dela
Matjaž Jarc
Zlati rez
Borut Mehle
Poti slovenske medijske zakonodaje
Zoran Medved
Vrnitev k abecedi
Milada Mirković
(Ne)dostopnost javnih informacij
Stojan Zdolšek
Brez vrtoglavih odškodnin
Barbara Kelbl
Država proti novinarju
Na začetku je bil Zakon
Edicija MediaWatch
Jernej Rovšek
Zasebno in javno v medijih
Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić, Brankica Petković
Medijsko lastništvo
Sandra Bašić-Hrvatin, Marko Milosavljević
Medijska politika v Sloveniji v devetdesetih
Matevž Krivic, Simona Zatler
Svoboda tiska in pravice posameznika
Novinarski večeri
29.05.2003
Snježana Milivojević, Dejan Anastasijević
Srbski mediji po atentatu
28.01.1999
Alexandre Lévy
Novinarji brez meja
18.12.1998
Vesna Alaburić, Stojan Zdolšek
Pod udarom zakona
23.06.1998
Andras Sajo, Sandra Bašić-Hrvatin
Sedma sila na povodcu
18.02.1998
Jochen Frowein, Igor Mekina
Kako prerezati globoko grlo?
Omizja
29.03.2011
Sandor Orban, Attila Mong, Sandra Bašić Hrvatin, Grega Repovž, Marko Milosavljević, Vojko Stopar, Zdenko Duka, Gordana Vilović
Pasti medijske regulacije in očitki o političnem obvladovanja medijev – Madžarska, Slovenija, Hrvaška, podobnosti in razlike
22.04.2008
Zdenka Čebašek Travnik, Uroš Slak, Alma M. Sedlar, Elizabeta Zorman, Zoran Pavlovič, Liana Kalčina, Brankica Petković, Kristina Plavšak Krajnc
Omizje: Poročanje medijev o otrocih
29.09.2007
Snježana Milivojević, Snežana Trpevska, Sandra Bašić-Hrvatin, Vildana Selimbegović, Milka Tadić, Brankica Petković, Drago Hedl, Željko Bodrožić, Peter Preston, Jani Sever, Aleksandar Damovski, Stjepan Malović, Vanja Sutlić, Mehmed Agović, Dragoljub Vuković, Dubravka Valić Nedeljković, Mirko Štular, Saša Banjanac Lubej
Omizje: Oblike politične instrumentalizacije in klientelizma v medijih v državah jugovzhodne Evrope – primer držav nekdanje Jugoslavije
03.04.2007
Venčeslav Japelj, Barbara Verdnik, Peter Kolšek, Veso Stojanov, Simona Rakuša
Omizje: Tehnologija obvladovanja medijev v Sloveniji
25.11.2002
Aidan White, Ian Mayes, Grega Repovž, Peter Jančič, Gojko Bervar
Samoregulacija in odgovornost medijev
27.02.2002
Aljoša Pečan Gruden, Senko Pličanič, Alja Brglez, Marjan Antončič, Špela Šipek
Dostop do informacij javnega značaja
24.09.2001
Božidar Zorko, Irma Benko, Marjan Moškon, Bojan Veselinovič, Bojan Petan, Goran Novkovič, Marko Milosavljević
Država in mediji v Sloveniji
15.02.2001
Božidar Zorko, Rudolf Moge, Sandra Bašić-Hrvatin, Matevž Krivic, Janez Čadež, Gojko Bervar, Cene Grčar, Rosvita Pesek, Peter Jančič
Zakon o medijih v slepi ulici - Kakšen izhod obeta nov predlog, pripravljen v novi vladi?
zakon o medijih
Medijska preža
Sandra Bašić-Hrvatin
Slovenija: En korak naprej, dva nazaj*
Zrinjka Peruško
Kaj je bilo narobe z reformami medijev v postsocialistični Evropi?*
Snežana Trpevska
Razdrobljenost trga v jugovzhodni Evropi in degradacija profesionalnega novinarstva*
Jovanka Matić
Novinarji kot gibalo reform medijev*
Tarik Jusić
Bosna in Hercegovina: Med stagnacijo in tranzicijo*
Judit Bayer
Nauki medijskih reform v srednji in vzhodni Evropi: Vsaka družba ima tak medijski sistem, kot si ga zasluži*
Paolo Mancini
Reforme medijev ne nastanejo v praznem prostoru*
Guillermo Mastrini
Napredne vlade in mediji v Južni Ameriki*
Rodrigo Gómez García
Reforme medijev v Latinski Ameriki: med dekomodifikacijo in marketizacijo javnih komunikacijskih politik*
Larbi Chouikha
Mediji v ogledalu »tunizijske pomladi«: reforme, ki jih je težko izpeljati*
Justin Schlosberg
Reforma lastništva medijev v Veliki Britaniji: kako naprej?*
Brankica Petković
Zakaj primerjati reforme medijskih sistemov?
Gorazd Kovačič
Kaj so mediji za Janšo in Pahorja?
Andrej Pavlišič
Mediji ne delujejo v praznem prostoru
Domen Savič
Zapiranje pašnika: spletna cenzura doma in po svetu
Tomaž Gregorc
Onemogočanje avtonomnih digitalnih praks – »trda plat« zgodbe
Renata Šribar
Regulacija avdiovizualnih medijev: kompleksnost in izmuzljivost potencialno spornih vsebin
Sandra Bašić-Hrvatin
Kako je privatizacija medijev omogočila privatizacijo politike
Brankica Petković
Konferenca Evropske komisije o svobodi medijev v državah Zahodnega Balkana in Turčiji
Gorazd Kovačič
Polom reforme medijske zakonodaje
Judit Bayer
Madžarska medijska reforma – diktat politične večine
Lenart J. Kučić
Jezdeci medijske apokalipse
Jernej Rovšek
Čas za soglasje o samoregulacijski obliki medijske industrije
Sandra Bašić-Hrvatin
Kriza časopisne industrije je posledica napačnih odločitev lastnikov
Lana Zdravković
Sprejemanje medijske zakonodaje: In temu pravite javna razprava?
Rina Klinar
Lokalni mediji v Sloveniji: nacionalna mreža, medijske regije ali umiranje na obroke?
Jasna Babić
Osnutek zakona o medijih: Bluz slovenskih glasbenikov
Renata Šribar
Zaščita otrok pred spornimi vsebinami v osnutku zakona o medijih: nadaljevanje regulacijske stihije
Gojko Bervar
Nova oblast in mediji – Kaj se je spremenilo?
Brankica Petković
Slovenija: Boljša medijska zastopanost legitimna težnja 200.000 ljudi
Sandra Bašić-Hrvatin
Vztrajati pri vsebini in načinu sprejemanja medijskih zakonov
Roman Kuhar
V imenu družine potvarjajo podatke
Iztok Jurančič
Kanarčki v rudniku demokracije
Zoran Medved
Novi zakon o RTV Slovenija: Potrebujemo popolnoma nov koncept
Peter Lah
Pluralizem medijev: predmet arbitrarnih ocen ali empiričnih meritev?
Simona Zatler
Ali je učinkovita regulacija sploh možna?
Renata Šribar
Protiregulacijski kompleks bo med pripravo novele zakona o medijih gotovo še živ
Marko Milosavljević
Napake, iz katerih bi se (že) morali kaj naučiti
Renata Šribar
Ko mediji premikajo meje v prid pornokapitala
Mateja Boldin
Sistem koregulacije na preizkušnji
Renata Šribar
Različno branje zakona izgovor za neukrepanje
Renata Šribar
Kdo je pristojen za ukrepanje, če oglaševanje vsiljuje porno seksualnost otrokom?
Miran Lesjak
Človekove pravice zatirane države in nemočnih gospodarskih družb
Cene Grčar
Hudobni mediji in uboga država: ali lahko državni organi zahtevajo objavo popravka?
Janez Markeš
Zakon, ki popravlja mnenja
Jernej Rovšek
Od pravice do popravka do medijskega sveta
Barbara Verdnik
»Tožena stranka redno objavlja članke ...«
Sandra Bašić-Hrvatin
Kakšen javni medij potrebujejo državljanke in državljani Slovenije?
Sandra Bašić-Hrvatin, Iztok Jurančič, Brankica Petković, Grega Repovž, Jernej Rovšek, Špela Stare, Matej Šurc, Blaž Zgaga, Društvo novinarjev Slovenije, Sindikat novinarjev Slovenije
Za prenovo medijske politike
Jernej Rovšek
Pot do zaupanja vrednega regulatorja medijev
Jernej Rovšek, Brankica Petković
Ali je v primeru Stres proti POP TV medijski inšpektor prevzel vlogo sodišča?
Ivan Pal
Več prijav inšpektorju za medije
Sandra Bašić-Hrvatin
Politika razvoja radia in televizije v Sloveniji – Tiranija status quo
Brankica Petković
Njihova svoboda, naša pravica
Mediji za državljane – Priporočila
Brankica Petković, Jernej Rovšek, Sandra Bašić-Hrvatin
Sporna določila o financiranju programskih vsebin
Predlog amandmajev Mirovnega inštituta na člene o proračunskih sredstvih za medije
Predlog Mirovnega inštituta za spremembo člena o zaščiti otrok in mladoletnikov
Renata Šribar
Zaščita otrok in mladoletnikov v noveli zakona o medijih
Renata Šribar
Predlog Renate Šribar in koordinacije nevladnih organizacij za spremembo člena o zaščiti otrok in mladoletnikov
Jurij Žurej
Reguliranje medijskih vsebin za odrasle
Jernej Rovšek
Kaj je na medijskem področju mogoče urejati z zakonom?
Marta Gregorčič
Novi zakon o medijih: žrtve o žrtvah
Sandra Bašić-Hrvatin
Ali snovalci medijske politike razlikujejo pluralnost, različnost in raznolikost medijev?
Boris Vezjak
Dedemokratizacija Slovenije pod krinko demokratizacije RTV Slovenija
Neva Nahtigal
Kdaj oddaje za Rome na RTV Slovenija?
Maja Bogataj Jančič, Maja Lubarda
Licence Creative Commons tudi v Sloveniji
Jernej Rovšek, Sandra Bašić-Hrvatin, Brankica Petković
Kakšen sklad za medije?
Špela Stare
O subvencijah za medije naj ne odloča komisija
Gorazd Perenič
Na poti od odprtega k preglednemu javnemu sektorju
Nataša Pirc Musar
Zakonske novosti in dostop do informacij za novinarje
Pavel Gantar
Lahkotnost sprememb v dostopu do informacij javnega značaja
Jernej Rovšek
Neskladje glede zakona o dostopu do informacij javnega značaja
Lenart J. Kučić, Aljaž Marn
Proti terorizmu z nadzorom državljanov
Aljaž Marn
Kronologija sprejemanja evropske direktive o hrambi telekomunikacijskih podatkov
Aljaž Marn
Iniciativa "Hramba prometnih podatkov ni rešitev!"
Marko Milosavljević
Novinar Zmago Jelinčič – Plemeniti
Sandra Bašić-Hrvatin
Delničarji pomembnejši od bralcev
Brankica Petković
Dodatna politizacija in državni nadzor nad RTV Slovenija
Gojko Bervar
Kdaj omdusman na javni radioteleviziji?
Brankica Petković
Nova vlada – nova medijska politika
Jaka Repanšek
Pravni okvir avdiovizualne industrije v EU
Renata Šribar
Ta lahki predmet manipulacije: oblast in regulacija pornografije
Melita Zajc
Mediji in avdiovizualna politika v strateških dokumentih ministrstva za kulturo
Rina Klinar
Medijska raznolikost v nacionalnem programu za kulturo 2004-2007
Brankica Petković
Razpršenost lastništva in raznolikost vsebin
Sandra Bašić-Hrvatin
Zakon o RTVS za 20. ali 21. stoletje?
Karol Jakubowicz
Zavrnite predloge o politični delitvi javne radiotelevizije!
Sandra Bašić-Hrvatin
Nato: Civilna družba proti državi
Judit Bayer
Madžarska: Položaj medijev po volitvah 2002
Suzana Žilič-Fišer
Velika Britanija
Polemike o novi medijski zakonodaji
Simona Zatler
Vsak je lahko novinar
Saša Banjanac Lubej
Medijski inšpektor - one man band
Karina Cunder
Delo po novem restriktivno pri oglaševanju vročih linij
Nika Deu
Spoštujemo zakonodajo
Simona Zatler
Kako zagotoviti dostop do medijev
Simona Zatler, Sandra Bašić-Hrvatin
Programski deleži po novi medijski zakonodaji
Brane Maselj
Pooblastila državi, omejitve medijem
Boris Bergant
Izrazito politični zakon
Rina Klinar, Irma Benko
Več vprašanj kot odgovorov
Aleš Gaube
Dopolnila za lažji spanec
Sandra Bašić-Hrvatin
Past prekomerne regulacije
Matjaž Jarc
Paranoja o državnem nadzoru nad mediji
Peter Jančič
Ozka zakonska ureditev dostopa do informacij
Rina Klinar
Naj lokalni radio ugasne?
Marjan Moškon
Zatreti lokalne programe je lahko
Dejan Jelovac
To bo konec Radia Študent
Druga in tretja obravnava zakona o medijih
Aleš Gaube
Umakniti slab predlog zakona o medijih
Matevž Krivic
Lastniški poseg v uredniško politiko?
Simona Zatler
Uredniška neodvisnost in ugovor vesti
Aleš Gaube
Novinarski ceh na preži
Gojko Bervar
Novinarska zaščita ali jarem
Marjan Moškon
Onemogočiti lokalne televizije?
Gojko Bervar
Izgubljena bitka za soglasje
Matjaž Jarc
Zlati rez
Borut Mehle
Poti slovenske medijske zakonodaje
Zoran Medved
Vrnitev k abecedi
Na začetku je bil Zakon
Edicija MediaWatch
Jernej Rovšek
Zasebno in javno v medijih
Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić, Brankica Petković
Medijsko lastništvo
Sandra Bašić-Hrvatin, Marko Milosavljević
Medijska politika v Sloveniji v devetdesetih
Matevž Krivic, Simona Zatler
Svoboda tiska in pravice posameznika
Novinarski večeri
29.05.2003
Snježana Milivojević, Dejan Anastasijević
Srbski mediji po atentatu
Omizja
24.09.2001
Božidar Zorko, Irma Benko, Marjan Moškon, Bojan Veselinovič, Bojan Petan, Goran Novkovič, Marko Milosavljević
Država in mediji v Sloveniji
15.02.2001
Božidar Zorko, Rudolf Moge, Sandra Bašić-Hrvatin, Matevž Krivic, Janez Čadež, Gojko Bervar, Cene Grčar, Rosvita Pesek, Peter Jančič
Zakon o medijih v slepi ulici - Kakšen izhod obeta nov predlog, pripravljen v novi vladi?
mediji v svetu
Medijska preža
Munkhmandakh Myagmar
So novinarji pobudniki in aktivni udeleženci gibanj za reformo medijev?*
Guillermo Mastrini
Napredne vlade in mediji v Južni Ameriki*
Rodrigo Gómez García
Reforme medijev v Latinski Ameriki: med dekomodifikacijo in marketizacijo javnih komunikacijskih politik*
Larbi Chouikha
Mediji v ogledalu »tunizijske pomladi«: reforme, ki jih je težko izpeljati*
Brankica Petković
Zakaj primerjati reforme medijskih sistemov?
Pia Majbritt Jansen
Danska javna radiotelevizija – primerjalna zgodba o uspehu
Boris Čibej
Združene države Amerike: Predsedniške volitve v medijih kot športni spektakel
Mirt Komel
Združene države Amerike: No, You Kant
Boris Čibej
Združene države Amerike: Lisičje novinarstvo
Karmen Šterk
Združene države Amerike: Yes we Kant
Sonja Merljak Zdovc
»Upam, da mu ne bo uspelo«
Boris Čibej
Združene države Amerike: Kako so propadli časopisi
Gorazd Kovačič
Zunanjepolitično ali svetovno novinarstvo?
Jože Vogrinc
Ostanek sveta: kolateralna škoda poročevalskih rutin
Dare Pejić, Neža Prah
Izbor je odvisen od tega, kaj ponujajo agencije
Sonja Zdovc
Nagrada Saharov sudanskemu borcu za človekove pravice
Gojko Bervar
Radijsko tekmovanje Prix Europa 2007
John Pilger
Svoboda pa prihodnjič
Marko Jenšterle
Venezuela: Napoved odvzema frekvence nastarejši zasebni televiziji
Sonja Merljak
Novinarske usode: Jana Schneider, brezdomka
Goran Ivanović
Informacija je v ospredju demokratičnega komuniciranja
Neva Nahtigal, Nena Skopljanac, Martina Valdetara
Desetletje za vključitev Romov (2005–2015)
Borut Osonkar
Altermondializem v Le Monde diplomatique
Marta Gregorčič
Zakaj je Le Monde diplomatique v slovenščini bolj političen od francoskega originala?
Mitja Svete
Pomanjkanje koncepta
Gal Kirn
Celostranske podobe avtomobilov v altermondialnem časopisu?
Martín Becerra, Guillermo Mastrini
Koncentracija medijskega lastništva
Dušan Rebolj
Orwell se obrača v grobu
Gojko Bervar
Mediji in manjšine, Slovenija in Velika Britanija
Ksenja Hahonina
Ukrajina Oranžni preobrat
Brankica Petković, Helmut Peissl
Monopoli premaknejo medije v desno
Mojca Planšak
Skupnostni mediji v Evropi
Maruša Krese
Najboljše, kar lahko da radio
Saša Banjanac Lubej
Avantura, imenovana osrednja Azija
Saša Bojc
Napad na novinarski vir
Metka Dedakovič
4. svetovni vrh o medijih za otroke in mladostnike
Saša Bojc
Danski Media Watch
Ignatius Haryanto
Indonezija: Iz avtokracije v vojni kapitalizem
Dušan Rebolj
South Park: Egiptovski skakači in svete krave
Alenka Kotnik
Makedonija: Konflikt in mediji
Saša Bojc
Novinarstvo: smrtonosno polje
Gojko Bervar
Slovaški Press Watch
Sonja Merljak
Dve postaji za medijske informacije
Nika Susman
Le Monde vrača udarec
Sandra Bašić-Hrvatin, Suzana Žilič-Fišer
Velika Britanija: Huttonova preiskava – javni servis na zatožni klopi
Sonja Merljak
ZDA: Američani o aferi BBC
Neva Nahtigal
Irak: Politični in vojaški interesi teptajo svobodo tiska
Zorana Baković
Kitajska: Resnica v rdeči preobleki
Tanja Taštanoska
Italija: Gasparrijev zakon grožnja demokraciji
Aleksej Simonov
Rusija: Posebnosti ruskega lova na race
Nika Susman
V 80 časopisih okoli sveta
Saša Panić
Mediji in gibanje za globalno pravičnost
Marta Gregorčič
Fuck media. Be the media!
Ignacio Ramonet
Za svobodne medije*
Saša Panić
Mainstream in alternativni mediji v Veliki Britaniji
Shivani Chaudhry
Svetovni socialni forum, kot ga je nekdo občutil
Bibliowwwgrafija
Renata Šribar
Ta lahki predmet manipulacije: oblast in regulacija pornografije
Lucija Bošnik
Nepal: Novinarji med maoisti in oblastjo
Matjaž Manček
Brazilija: Državni in korporativni interesi zapirajo medijski prostor
Alison Harcourt
Regulacija medijskega lastništva - slepa ulica EU
Suzana Lovec, Katja Šeruga
Koncentracija medijskega lastništva v Evropi, ZDA in globalno
Catherine Guichard
Francija: Mediji proti vojni
Jean-Pierre Tailleur
Francija: Korektnost, omadeževana z dezinformacijami
Miro Petek
Velika Britanija: Lastništvo zagotavlja neodvisnost Guardiana
Saša Bojc
ZDA: Lokalne televizije – na poti k nepomembnosti
Uroš Urbas
ZDA: Tudi smešenje predsednika je del demokracije
Jasminka Dedić
Hrvaška: Tisk o diskriminaciji Romov
Ksenija Horvat
John Simpson: Poročila z nikogaršnje zemlje – Poročanje o svetu (1)
Suzana Žilič-Fišer
Velika Britanija: Channel 4 kot model javne komercialne televizije
Gojko Bervar
Novinarska etika v arabskih državah: tako daleč, a tako znano
Petar Luković
Srbija: Polemika o soočenju s pretklostjo – Kdo bi še kopal po dreku?
Veran Matić
Srbija: Mediji in »zdravljenje« družbe – nerealna pričakovanja
Gašper Lubej
Svoboda tiska ogrožena povsod po svetu
Lucija Bošnik
Islam v zahodnih medijih
Poul Erik Nielsen
Danska državna televizijska služba na prodaj
Suzana Žilič-Fišer
Urad za komunikacije – nov medijski regulator v Veliki Britaniji
Petra Oseli
Nove socialne dimenzije televizije
Judit Bayer
Madžarska: Položaj medijev po volitvah 2002
Uroš Urbas
Nemčija: Süddeutsche Zeitung – globoko v rdečih številkah
Kaja Jakopič
Lahko si hkrati patriot in novinar
Suzana Žilič-Fišer
Velika Britanija
Polemike o novi medijski zakonodaji
Barbara Šurk
Bližnji vzhod
Tudi medijska vojna
Sonja Merljak
ZDA
Patritotizem ameriških medijev
Herta Toth
Madžarska
Ženske v volilni kampanji
Georgios N. Papadakis
Grčija
Mediji brez manjšin
Natalia Angheli
Moldova
Etnična razpoka med mediji
Maria Yaneva
Bolgarija
Romi osovraženi tudi ko so bogati
Gordana Vilović
Hrvaška
Manjšine in novinarska etika
Marta Palics
Vojvodina
Izgubljen ugled manjšinskih medijev
Ksenija Horvat
Josri Fouda
Nikoli se ne bom vključil v propagandno vojno
Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić
Pošast hodi po Evropi
Horst Röper
Nemčija - V nenehnem sporu z uradom za varstvo konkurence
Uroš Urbas
Avstrija - WAZ od Krone Zeitunga zahteva distanco od Haiderja
Velislava Popova
WAZ osvojil bolgarski časopisni trg
Boris Rašeta
Štirinajst časopisov in distribucijska hiša
Dragan Novaković
WAZ v Beogradu
Sebastian Reinfeldt
Avstrija - Haider uničuje demokracijo
Sonja Merljak
ZDA - Navodila urednikom za uporabo novinarjev
Uroš Urbas
Nemčija - Kirchov medijski koncern se ruši
Saša Bojc
ZDA - Pritiski oglaševalcev na lokalne televizije
Suzana Žilič-Fišer
Velika Britanija - Nastaja enotni urad za komunikacije
Hannu-Pekka Laiho
Samostojni novinarji na Finskem
Sonja Merljak
Lahko ubijete novinarja, a dobili boste na grbo štirideset novih
Marko Prpič
Zgodovina radiotelevizije v Veliki Britaniji
Lucija Bošnik
Novinarji proti Miloševiću
Vlasta Jeseničnik
Afganistan v naših domovih
Gojko Bervar
Kako deluje nemški tiskovni svet?
Mojca Lorenčič
Slovenski tisk poroča o problemih, ameriški o ljudeh
Saša Bojc
Pri Fairu se sprašujejo, kaj sploh je terorizem
Lucija Bošnik
Digitalna sinergija že, kaj pa kakovostno novinarstvo?
Goran Ivanović
Vpliv ameriškega skupnostnega radia
Špela Mežnar
Parodija je dopustna predelava tujega avtorskega dela
Nadire Mater
Odpustili 3000 medijskih delavcev
Mojca Širok
Nadzorovana neodvisnost
Bernard Nežmah
Naravni spoj med novinarji in oligarhi
Lucija Bošnik
Ameriški mediji – tempirana bomba?
Lucija Bošnik
Novinarji, sodobni gladiatorji
Gašper Lubej
Subvencije medijem v Evropi
Lucija Bošnik
Cene novinarske resnice
Novinarski večeri
25.10.2002
Jean McCollister, Marcel Štefančič jr.
Amerika - koraki k miru ali k vojni ?
04.06.2002
Barbara Šurk, Jure Eržen
Bližnjevzhodna (tudi) medijska vojna
13.05.2002
Rafael Marques
Angola: Ko je cena neodvisnosti tudi življenje
10.05.2002
Josri Fouda
Al Džezira – arabski CNN?
29.10.1999
Nadire Mater
Polnočni ekspres
Omizja
25.11.2002
Aidan White, Ian Mayes, Grega Repovž, Peter Jančič, Gojko Bervar
Samoregulacija in odgovornost medijev
mediji v vzhodni in jugovzhodni Evropi
Medijska preža
Zrinjka Peruško
Kaj je bilo narobe z reformami medijev v postsocialistični Evropi?*
Snežana Trpevska
Razdrobljenost trga v jugovzhodni Evropi in degradacija profesionalnega novinarstva*
Jovanka Matić
Novinarji kot gibalo reform medijev*
Tarik Jusić
Bosna in Hercegovina: Med stagnacijo in tranzicijo*
Judit Bayer
Nauki medijskih reform v srednji in vzhodni Evropi: Vsaka družba ima tak medijski sistem, kot si ga zasluži*
Brankica Petković
Zakaj primerjati reforme medijskih sistemov?
Saša Banjanac Lubej
Grški vstop na televizijski trg v Sloveniji: Nafta, ladjedelništvo, šport in mediji
Biljana Žikić
S skuterji do televizije:TV Pink Si – TV3 Pink – TV3 Medias
Rastko Močnik
Kaj je vse pomenil izraz »civilna družba«?
Lucio Magri
Revolucija na Zahodu*
Gojko Bervar
Morda smo imeli srečo: nauk posnemanja modelov samoregulacije v državah nekdanje Jugoslavije
Nikolai Jeffs, Andrej Pavlišič
Komunikacijski modeli mirovnih gibanj v bivši Jugoslaviji: avtentični in spregledani
Tanja Petrović
Tako evropsko
Goran Ivanović
Hrvaška televizija in očitki korupcije
Snježana Milivojević
Srbija: Prvo in zadnje poročilo o medijih in korupciji
Ana Frank
Turčija: Mediji kot žrtev zgodovinskih notranjepolitičnih bojev
Goran Ivanović
Ali je WAZ izgubil sapo na Balkanu?
Janez Polajnar
Vse dobro o mrtvih ljudeh, vse slabo o mrtvih državah
[1]
Goran Ivanović
»Krezubi trozubac« danes: kje so pristale tri nekdanje mladinske radijske postaje iz Ljubljane, Zagreba in Beograda?
Zoran Pusić
O sodbah, pričah in krivcih
[1]
Sandra Bašić-Hrvatin
Kronika napadov na hrvaške novinarje
Jovana Mihajlović Trbovc
»Jugosfera« pod televizijo Pink: od pozabe problematične preteklosti do povezovanja v potrošništvu in zabavi
Ines Kuburović
Slovenski mediji o volitvah v Bosni in Hercegovini: Utrjevanje podobe brezperspektivne države
Saša Banjanac Lubej
Maltretiranje bralcev z resnico
Tanja Petrović
Strokovnjaki brez spomina: Slovenija in »zahodni Balkan«
Ivan Čolović
Kaj bi Srbija v Evropi?[1]
Marko Zajc, Janez Polajnar
»Noseč to zapadno kulturo doli na slovanski jug«
Andrej Stopar
Rusija: »V tem primeru ste nas prehiteli!«
Gordan Malić
Hrvaška: Sodni dan neodvisnega časopisnega založništva
Stipe Ćurković
Hrvaška: Mediji, javnost in študentska zasedba fakultet
Kaja Jakopič
Hrvaška: Novinarji kot tarče
Saša Banjanac Lubej
Odgovornost novinarjev v vojni v nekdanji Jugoslaviji – Lustracija, sojenje ali pozaba
Viktor Ivančić
Hrvaška in Slovenija: Nacionalistična jugonostalgija
Sanja Prelević
Fikser – desna roka tujemu novinarju
Saša Panić
Feral Tribune: Ugasnil forum kritične javnosti
Saša Panić
Na silo izgnani s tako imenovanega medijskega trga
Predrag Lucić
Laku moć, voljena Hrvatska
Viktor Ivančić
1996: Kako je bil obrekovan Feral Tribune
Senad Pećanin
Bosna in Hercegovina: Klientelizem in mediji
Snežana Trpevska
Makedonija: Največje televizijske postaje v službi političnih obračunov
Milka Tadić Mijović
Črna gora: Mediji brez distance do vladajočih krogov
Lana Zdravković
Ante Gavranović: Medijska obratnica – Novi čitatelji traže drugačije novine
Boris Čibej
Demokratične čistke
Neva Nahtigal, Nena Skopljanac, Martina Valdetara
Desetletje za vključitev Romov (2005–2015)
Brankica Petković
Raznovrstnost tiskovnih svetov v Evropi
Lana Zdravković
O televiziji v srednji in vzhodni Evropi
Lana Zdravković
Link, revija za razvoj elektronskih medijev
Ksenja Hahonina
Ukrajina Oranžni preobrat
Toni Gabrić
ZaMirZINE
Saša Bojc
Poročilo Mednarodnega tiskovnega inštituta (IPI)
Dušan Rebolj
Mrtvi ilegalci in preplašeni ostali
Regionalna konferenca o koncentraciji lastništva v medijih
Mojca Planšak
FM@dia Forum 2004
Saša Banjanac Lubej
Dopisniki kot bojevniki za nove slovenske trge
Sanja Prelević
O Črni gori črno …
Vlasta Jeseničnik
Rusija: Laž in resnica o Beslanu
Ksenja Hahonina
Rusija: Od Nord Osta do Beslana
Ksenja Hahonina
Rusija: Primer informacijskega boja – poročanje o številu prebivalcev Čečenije
Sandra Bašić-Hrvatin
Kako WAZ pritiska na novinarje v jugovzhodni Evropi?
Boris Čibej
Rusija: Ponarejeni intervjuji in črni novinarski PR1
Dušan Rebolj
Tuji lastniki medijev v srednji in vzhodni Evropi
Saša Bojc
Regulacija medijskega lastništva v državah vzhodne Evrope
Petar Luković
Srbija: Polemika o soočenju s pretklostjo – Kdo bi še kopal po dreku?
Veran Matić
Srbija: Mediji in »zdravljenje« družbe – nerealna pričakovanja
Beata Klimkiewicz
Poljska
Od liberalizacije do stroge regulacije
Velislava Popova
WAZ osvojil bolgarski časopisni trg
Boris Rašeta
Štirinajst časopisov in distribucijska hiša
Dragan Novaković
WAZ v Beogradu
Petar Luković
Srbija - Povedati fašistu, da je fašist
Snježana Milivojević
Srbija - Molk ne zabriše preteklosti
Aleksandra Maček
Makedonija - Mediji kot "varuhi nacije"
Saša Banjanac Lubej
Hrvaška, Srbija - Konec ilegalnega uvoza tiska
Jasmina Popović
Ko novinarji čistijo stranišča
Zoya Dimitrova
Bolgarija - Preiskovalni novinarji, združite se
Gašper Lubej
Makedonija
Profesionalizem zamenjala etnična lojalnost
Ranko Vujović
Črna gora
Kako medije izmakniti državnem nadzoru
Goran Ivanović
Hrvaška
Nevihta nad Latinico
Tamara Spaić
Seksgate na srbski način
Ahmed Burić
Čigavo je Oslobođenje?
Lucija Bošnik
Novinarji, sodobni gladiatorji
Beata Klimkiewicz
Biti državen ali ne?
Peter Bajomi-Lazar
Cena za državno podporo
Kaja Jakopič, Saša Banjanac Lubej
V etru Nove Evrope
Jan Moláček, Petr Kopecky
Svet in generalni direktor – generatorja krize
Danail Danov
Upor na nacionalnem radiu
Damir Matković
HRT ostaja gospodar medijskega prostora
Peter Bajomi-Lazar
Državna televizija na kolenih
Tadej Labernik
Ukinitev sedanje Radiotelevizije BiH
Ahmed Burić
Reformo diktira mednarodna skupnost
Saša Andonovski
Predlog medijskega zakona kot skrivnost
Denis Latin
Soočenja okrog konkretnih problemov
Snježana Milivojević
Bila je to najbolj umazana kampanja doslej
Milan Milošević
Napovedi so bile točne
Beata Klimkiewicz
Neškodljiva parodija
Gordana Suša
Skozi gozd do nove televizije Srbija
Laszlo Seres, Barbara Bizjak
So javni mediji sredstvo vladanja?
Lucija Bošnik
Načrtno potiskanje v kaos
Snježana Milivojević
Kako uničiti javnost
Sandra Bašić-Hrvatin
Dosje o represiji
Ognjen Tvrtković
Analiza pisanja beograjske Politike
Remzi Lani
Pismo koordinatorju Pakta stabilnosti
Boris Rašeta
Kaj bo z državnimi mediji na Hrvaškem?
Beata Klimkiewicz
Medijski imperij Radio Maryja
Arturas Mankevicius
Ugled in uspeh gresta skupaj
Boris Rašeta
Brutalna akumulacija kapitala
Tatjana Mandić
Nadzorovanje in kaznovanje novinarjev
Gabor Holmai
Državni uradniki morajo prenesti kritiko
Senad Pećanin
Skrivanje za zasebnimi tožbami
Zlatan Karabegović
Razkrivanje nepravilnosti je brez odmeva
Sandra Bašić-Hrvatin
The Baltic Media Monitor
Hrvaške parlamentarne volitve 2000 - monitoring televizije
Dragan Bisenić
Kriza neodvisnega novinarstva v Srbiji
Vladan Mićunović
»Jeklena« kontrola državnih medijev
Miklós Sükösd
Največ tujega lastništva
Petio Zekov
Waz narekuje pravila bolgarskega časopisnega trga
Milan Šmid
Preizkusni poligon za deregulacijo medijev
German Filkov
Elektronski »bum« v makedonskih medijih
Alexandre Lévy
Smrt neodvisnega informiranja v Srbiji
Dragiša Drašković
Slovenija v očeh srbskih medijev
Brankica Petković
Komu vasi lepo gorijo?
Snježana Milivojević
Politično življenje Srbije v informativnih medijih
Sandra Bašić-Hrvatin
Hard-Core politika in X-rated mediji
Sandra Bašić-Hrvatin
»No Story, Sorry.«
Brankica Petković
Šola profesionalne solidarnosti
Sandra Bašić-Hrvatin
Republika
Veran Matić
Moč in smisel mreže sorodnih medijev
Edicija MediaWatch
Mitja Velikonja
Titostalgija
Novinarski večeri
22.10.2003
Ilinka Todorovski, Aleksander Stanković, Bruno Lopandić
Hrvaška in Slovenija v medijskem ogledalu
29.05.2003
Snježana Milivojević, Dejan Anastasijević
Srbski mediji po atentatu
19.06.2000
Jacek Žakowski, Tomaž Gerden
Vzhodno od "raja"?
18.04.2000
Veton Surroi, Jurij Gustinčič
Kosovo: so se za to borili?
17.02.2000
Velibor Čović, Uroš Lipušček
Dober večer, gospod predsednik
23.04.1999
Anna Zarkova, Mojca Širok
Kaj hoče ženska
10.11.1998
Senad Pećanin, Jani Sever
Politika z drugačnimi sredstvi
30.01.1998
Milka Tadić, Blerim Shala, Blanka Doberšek
Smrt velike Srbije
14.05.1997
Aleksandar Tijanić, Mišo Alkalaj
Novinarstvo in nacionalni interes