Svet za radiodifuzijo je v sodelovanju s tričlansko delovno skupino v sestavi Mile Šetinc, dr. Sandra Bašić-Hrvatin in dr. Jože Vogrinc pripravil teze sprememb in dopolnitev Zakona o javnih glasilih. Na te teze so se s svojimi predlogi in pripombami odzvali vsi, ki jih te spremembe zadevajo: Združenje nekomercialnih radijskih postaj, Združenje kabelskih operaterjev, produkcijska hiša Pro Plus, ki ustvarja komercialna programa Pop TV in Gajba TV, javni zavod RTV Slovenija in Ministrstvo za kulturo RS.

V tekstu so najprej predstavljene predlagane spremembe in dopolnitve Zakona o javnih glasilih, nato pa odzivi prizadetih in zainteresiranih strani. Zaradi prostorskih omejitev predstavljamo samo tiste člene in samo tiste odstavke členov, v katerih so vnesene spremebe in dopolnitve. Za primerjavo je zato potrebno pogledati sedanji Zakon o javnih glasilih.

Prav tako predstavljamo samo odzive na določene spremembe zakona in nove predlagane spremembe, medtem ko so obrazložitve in pripombe zainteresiranih strani prav tako zaradi prostorskih omejitev izpuščene.

24. člen: novinar ni dolžan razkriti vira informacij, razen v primerih, ko to določa zakon (alternativna rešitev: določba se črta).

29. člen: pri RTV programih morajo biti objavljeni ime in priimek odgovornega urednika ali urednika programa oziroma avtorja oddaje, producent oddaje in datum produkcije (mesec in leto). Ime oziroma logotip RTV programa se mora objavljati najmanj enkrat na vsako uro oddajanja. Ponovitev oddaje mora biti jasno označena.

31. člen: odgovorni urednik RTV programa mora biti v rednem delovnem razmerju pri RTV organizaciji, ki ta program ustvarja, pripravlja in oddaja. Naloge odgovornega urednika RTV programa, ki traja manj kot 4 ure dnevno, se lahko opravljajo na podlagi pogodbe o delu.

39. člen: posamezna domača fizična ali pravna oseba ali skupina povezanih oseb ima lahko v osnovnem kapitalu oziroma premoženju podjetja, gospodarske družbe ali zavoda, ki izdaja dnevni tisk ali ustvarja, pripravlja in oddaja RTV program, največ 33% delež ali največ 33% upravljalskih pravic.

40. člen: izdajatelj dnevnega tiska ter fizične in pravne osebe ali skupina povezanih oseb, ki so lastniki oziroma solastniki izdajatelja dnevnega tiska, ne morejo ustanoviti lastne RTV organizacije ali ustvarjati, pripravljati in oddajati RTV programov niti imeti več kot 10% deleža ali več kot 10% upravljalskih pravic v drugem izdajatelju dnevnega tiska ali RTV organizacij.

42. člen: izdajatelj javnega glasila mora vsako leto najpozneje do konca februarja sporočiti Uradnemu listu Republike Slovenije podatke o virih financiranja, ime in priimek fizične osebe ter stalno prebivališče oziroma firmo in sedež pravne osebe, ki ima v lasti najmanj 10% kapitala oziroma najmanj 10% upravljalskih pravic (...).

Podatke iz prejšnjega odstavka mora izdajatelj javnega glasila v predpisanem roku poslati tudi Uradu za varstvo konkurence ter Svetu za radiodifuzijo Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: svet), kadar gre za RTV programe.

43. člen: za prevzem 10% ali več odstotkov lastninskega ali upravljalskega deleža druge RTV organizacije je potrebno predhodno soglasje sveta. Urad za varstvo konkurence izda odločbo, s katero razveljavi pogodbo, sklep ali drug akt, ki je v nasprotju z določbami 39. in 40. člena tega zakona in se nanaša na lastniške ali upravljalske deleže, ali če ugotovi, da svet ni dal soglasja k prevzemu lastniškega ali upravljalskega deleža.

1. Lokalni in komercialni RTV programi in programi interesnih skupin

44. člen: RTV organizacije po tem zakonu so podjetja, gospodarske družbe, samostojni podjetnik, študentske organizacije ali zavodi, društva ali ustanove (...).

Društvo ali ustanova lahko ustvarja, pripravlja in oddaja RTV program, če se 80% vsebin nanaša na registrirano dejavnost društva ali ustanove (program interesnih skupin).

45. člen: nacionalne in druge RTV programe, ki jih ustvarja javni zavod RTV Slovenija, ureja poseben zakon.

46. člen: lokalne, informativne, kulturno-umetniške in izobraževalne vsebine morajo obsegati najmanj 20% (25%) dnevnega programskega časa lokalnega radijskega programa oziroma 60% lokalnega televizijskega programa, lastna produkcija pa najmanj eno uro dnevnega programskega časa. Oglasi in druga plačana obvestila v časovnem obdobju ene ure RTV programa ne smejo presegati 12 minut.

46a. člen: RTV organizacija, ki ustvarja in oddaja lokalni RTV program, ustanovi programski svet. Programski svet mora imeti najmanj 3 člane, ki zastopajo interese lokalne skupnosti ter področji kulture in izobraževanja. Programski svet spremlja uresničevanje programske zasnove in programske sheme, seznanja odgovornega urednika s svojimi stališči in predlogi, daje mnenja k programski zasnovi oziroma programski shemi, predlaga spremembe programske zasnove ali programske sheme in opravlja druge naloge v skladu z zakonom in aktom o ustanovitvi sveta.

Variantni dodatek: akt o ustanovitvi programskega sveta ter njegove spremembe ali dopolnitve mora RTV organizacija poslati svetu v 15 dneh po sprejemu.

49. člen: videostrani (obvestila), teletekst in oglasi po tem zakonu ne štejejo za lastno produkcijo.

49a. člen: v komercialnih RTV programih mora lastna produkcija obsegati najmanj 20% tedenskega programskega časa, od tega polovico informativnih, izobraževalnih in kulturno-umetniških vsebin. V komercialnih televizijskih programih je treba predvajati dnevno najmanj eno uro informativnih, izobraževalnih in kulturno-umetniških vsebin lastne produkcije (med 18. in 23. uro). Skupen delež evropskih audiovizualnih del produkcije evropskega izvora (vključno s slovenskimi) v televizijskih programih mora obsegati najmanj 55% programskega časa tedensko.

Za lastno produkcijo po tem zakonu štejeta tudi koprodukcija in naročena produkcija, t.j. oddaja oziroma del programa, ki ga v imenu in na račun RTV organizacije - naročnika ustvari drug (neodvisen) RTV producent v Republiki Sloveniji. V delež lastne produkcije se lahko šteje samo prva ponovitev oddaje, vendar ne na isti dan.

49b. člen: omejitve oglaševanja in televizijskega nakupa iz 4., 5. in 6. odstavka 46. člena ne veljajo tudi za komercialne televizijske programe. Omejitve oglaševanja in televizijskega nakupa ne veljajo za televizijske programe, ki so namenjeni izključno neposredni ponudbi javnosti za prodajo, nakup ali najem proizvodov ali opravljanje storitev.

50. člen: ni dovoljeno predvajanje oddaj s pornografsko vsebino. Prepoved ne velja za plačljive programe.

50a. člen: RTV organizacije morajo vsako leto do 31. marca poslati Svetu za radiodifuzijo Republike Slovenije pisno poročilo o izvajanju prijavljene programske zasnove in okvirne programske sheme.

52. člen: v primeru, da je več prosilcev za isti radiofuzni kanal, ima prednost pri dodelitvi prostega kanala RTV organizacija, ki namerava oddajati:

• RTV Slovenija, če ga na območju ali delu območja, določenem z zakonom, ni mogoče sprejemati;
• lokalni RTV program, če na razpisanem območju še ne obstaja tak program;
• RTV program, v katerem je več lastne, domače in evropske produkcije. Svet pri oblikovanju predloga upošteva tudi:
• žanrsko in tematsko raznovrstnost programske ponudbe;
• zagotovilo, da je lokalna skupnost pripravljena sofinancirati lokalni RTV program ali infrastrukturo za njegovo oddajanje;
• pripravljenost prosilca, da uporabo radiofuznega kanala deli z drugo domačo RTV organizacijo (v nadaljnjem besedilu: souporaba).

52a. člen: v predlogu za dodelitev pravice uporabe radiodifuznega kanala Svet navede pogoje, ki jih mora RTV organizacija upoštevati pri ustvarjanju, pripravljanju in oddajanju programa, v skladu z zakonom, merili sveta in prijavljeno zvrstjo, programsko zasnovo, okvirno programsko shemo in načrtovanim trajanjem programa. Ti pogoji štejejo za sestavni del dovoljenja za radijsko postajo. Okvirna programska shema je načrt razdelitve dnevnega programskega časa po vsebinskih sklopih in času trajanja.

52b. člen: če je več prosilcev za isti radiodifuzni kanal, Svet predlaga souporabo kanala, kadar nobeden od prosilcev ne ponuja več kot 8 ur radijskega programa dnevno oziroma več kot 4 ure televizijskega programa dnevno.

Če namerava eden od prosilcev oddajati več ko 8 oziroma 4 ure, lahko Svet predlaga souporabo kanala le z njegovim soglasjem.

V primeru souporabe radiodifuznega kanala izda pristojni organi vsaki od RTV organizacij dovoljenje za radijsko postajo (na podlagi pogodbe o delitvi oddajnega časa). 52c. člen: če Svet ugotovi, da RTV organizacija krši zakon, določbe ratificiranih mednarodnih pogodb, merila Sveta ali pogoje iz 52a. člena, pisno opozori RTV organizacijo na kršitev iz prejšnjega odstavka ter ji določi rok za uskladitev programa z zakonom, mednarodno pogodbo, merili ali pogoji, določenimi v radijskem dovoljenju. Ta rok ne sme biti krajši od 1 meseca in ne daljši od 6 mesecev. Če v določenem roku RTV organizacija ne uskladi programa, svet predlaga začasen odvzem pravice uporabe radiodifuznega kanala, največ za 3 mesece.

Če tudi po poteku tega roka RTV organizacija svojega programa ne uskladi z zahtevami Sveta, in sicer najpozneje v 30 dneh po ponovnem oddajanju, Svet predlaga pristojnemu organu trajen odvzem prvice uporabe radiodifuznega kanala, v katerem mora navesti razloge za takšen ukrep.

Pristojni organ mora izdati odločbo o odvzemu dovoljenja za radijsko postajo v 30 dneh po prejemu predloga Sveta. Pritožba ne zadrži izvršitve odločbe.

52č. člen: če Svet ugotovi, da RTV organizacija kljub opozorilu iz 1. odstavka prejšnjega člena krši določbe zakona, ki urejajo predvajanje in obseg oglasov in drugih plačanih obvestil ali sponzoriranja, prepove objavljanje takšnih obvestil in oddaj, največ za 3 mesece. Sklep o prepovedi mora biti obrazložen.

V primeru ponovne kršitve Svet ponovno prepove oglaševanje ali pa predlaga začasen odvzem pravice uporabe radiodifuznega kanala.

V primeru ponavljajočih se kršitev predlaga Svet trajen odvzem pravice uporabe radiodifuznega kanala.

Na zahtevo Sveta mora RTV organizacija opozorilo Sveta objaviti v svojem programu. 56. člen: prijavi je potrebno priložiti dokazila o tem, da se programi razširjajo v skladu z drugim odstavkom prejšnjega člena, sklep programskega sveta o izbiri programov in podatke o imenovanju in sestavi programskega sveta.

57. člen (43a. člen): Ustanovitelj Sveta je Državni zbor. Člani Sveta ne morejo biti funkcionarji in zaposleni v državnih organih, poslanci, člani vodstev političnih strank in zaposleni v RTV organizacijah ter osebe, ki imajo v lasti 10 ali več odstotkov kapitala ali upravljalskih pravic v RTV organizaciji. Mandat predsednika in članov je pet let. Po izteku mandata so lahko ponovno imenovani.

Svet je pravna oseba javnega prava. Sredstva se zagotovijo iz državnega proračuna na predlog Sveta.

Svet ima pravico zahtevati od državnih organov, organov lokalnih skupnosti, RTV organizacij in kabelskih operaterjev informacije in gradiva, ki jih potrebuje za svoje delo. Državi zbor lahko odloči, da predsednik sveta opravlja svojo funkcijo poklicno.

58. člen (43b. člen): Svet opravlja zlasti tele naloge:

• določi podrobnejša merila za opredelitev lokalnih RTV programov in programov interesnih skupin;
• predlaga pristojnemu organu dodelitev radiodifuznega kanala in njegov začasni ali trajni odvzem;
• v sodelovanju z organom, pristojnim za upravljanje frekvenčnega prostora, določi načela razdelitve frekvenčnih pasov za radiodifuzijo in radiodifuznih kanalov;
• daje soglasje k spremembi zvrsti in bistveni spremembi prijavljene programske zasnove in okvirne programske sheme;
• daje soglasje k nakupu ali prevzemu 10 ali več odstotkov lastninskega deleža ali upravljalskih pravic;
• določi način zaščite otrok in mladine (50. člen);
• ima pravico vpogleda v delniške knjige in pravico zahtevati podatke od državnih organov, pristojih za registracijo izdajateljev RTV programov;
• obravnava pritožbe gledalcev oziroma. poslušalcev v zvezi s programom.

62. člen: dodatna prekinitev je dovoljena samo, če je trajanje filma vsaj dvajset minut daljše od dveh ali več 45-minutnih obdobij.

68. člen: RTV organizacija v Republiki Sloveniji sme izjemoma, brez prevoda v slovenski jezik:

• oddajati dele programov lastne produkcije, ki so namenjeni tujcem v Republiki Sloveniji;
• oddajati dele programov, ki so namenjeni jezikovnemu izobraževanju.

68a. člen: določbe o zaščiti otrok in mladine, prepovedi pornografije, oglaševanju in sponzoriranju se uporabljajo tudi za RTV programe RTV Slovenija, če poseben zakon ne določa drugače.

Kazenske določbe: poglavje bo treba dopolniti in določiti kazni za prekršek za kršitve materialnih določb. Prehodne in končne določbe: če z zakonom ni drugače določeno, opravlja naloge pristojnega organa po tem zakonu ministrstvo za kulturo.

Dodati nov 96A. člen: Z dnem, ko Slovenija postane polnopravna članica Evropske unije, prenehajo veljati omejitve lastniškega ali upravljalskega deleža iz 5. odstavka 39. člena tega zakona za države članice Evropske unije.

Nov člen: RTV organizacije morajo najpozneje v enem letu po uveljavitvi zakona uskladiti obseg lastne produkcije z zakonom, najpozneje v 3 letih pa zagotoviti skupno 55% lastne domače produkcije in oddaj evropskega izvora.

Nov člen: RTV organizacije, ki oddajajo lokalne RTV programe, morajo najpozneje v 1 letu po uveljavitvi zakona uskladiti delež lokalnih vsebin z zakonom.

Delež oglasov v komercialnih TV programih mora RTV organizacija uskladiti z zakonom najpozneje v 3 mesecih po uveljavitvi zakona.

RTV Slovenija ni neposredno regulirana z zakonom o javnih glasilih (ampak z zakonom o RTV), vendar pa je tele pripombe:

24. člen: v šestem odstavku se za besedo kazensko doda besedilo: »in odškodninsko«.

39. člen: v prvem odstavku se za besedo zavoda črta besedilo »... ki izdaja dnevni tisk ali ustvarja, pripravlja ali oddaja RTV program...« in se ga nadomesti z besedilom »...ki je registriran za izdajo dnevnega tiska ali za opravljanje radijske ali televizijske dejavnosti...«

Drugi odstavek se črta in se nadomesti z besedilom: »Omejitev iz prejšnjega odstavka ne velja za pravno osebo, ki je registrirana za opravljanje radijske ali televizijske dejavnosti ali izdajanja tiska, katero ustanovi študentska organizacija ali samoupravna narodna skupnost.«

45. člen: prvi odstavek se spremeni in se glasi: »Nacionalne in druge programe, ki jih ustvarja javni zavod RTV Slovenija, ureja poseben zakon.« Drugi odstavek se črta.

46. člen: besedilo tega člena naj ostane nespremenjeno.

Predlagamo, da se dodatno opredeli, kaj je nekomercialni program.

49. člen: prvi odstavek se spremeni in se glasi: »Lokalni nekomercialni RTV program se lahko oddaja za območje ene ali več lokalnih skupnosti največ do polovice ozemlja Republike Slovenije oziroma največ za 1/3 prebivalstva Republike Slovenije.«

52. člen: besedilo prve alinee tega člena se črta.

52a. člen: k predlaganemu 52a. členu se dodata nova odstavka, ki se glasita:

»Obveznosti iz prejšnjega odstavka ne veljajo za RTV Slovenija.« Ter nov odstavek, ki se glasi: »Pravica uporabe radiodifuznega kanala ni prenosljiva na drugo organizacijo oziroma frekvence se ne more dati v najem drugi organizaciji.«

56. člen: doda se nov odstavek, ki se glasi: »Kabelski operater mora v skladu z zakonom omogočiti izvajalcu javnih telekomunikacijskih storitev dostop do vseh priključkov ter mu v zvezi s tem mesečno posredovati evidenco vseh priključkov.«

58. člen: besedilo tretje alinee tega člena naj ostane nespremenjeno in naj se glasi: »Spremlja skladnost lokalnih nekomercialnih in komercialnih RTV programov z zakonom in z mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Slovenijo.«

V prehodnih in končnih odločbah se doda nov člen, ki se glasi:

»RTV organizatorji morajo najkasneje v 6 mesecih po uveljavitvi Zakona uskladiti delovanje v skladu z določilom 52a. člena.«

Generalne pripombe RTV Slovenija so:

»1. Zakon o javnih glasilih ima pomanjkljivo urejene kazenske določbe, zato predlagamo, da se za določila, ki urejajo obveznosti, določijo tudi kazenske sankcije.

2. Skozi ves tekst se vleče nova oznaka 'lokalni in komercialni RTV programi', kakor da lokalni ne bi mogli biti komercialni. To je povsem v opreki z vsemi evropskimi dokumenti, kjer se ukvarjajo zlasti z lokalnimi komercialnimi programi, ki so med najbolj donosnimi in najbolj nevarnimi, kar zadeva koncentracijo medijev. (Pravkar so v Avstriji uvedli lokalne radijske frekvence, ki so, seveda - komercialne).

Pri nas želijo nekateri lokalne medije (RTV) očitno diferencirati tako, da bi bili kar vsepovprek deležni bonusov (iz RTV naročnine plačanih uslug za RTV signale), kar je nesprejemljivo in je potrebno vztrajati na diferenciaciji tudi na lokalni ravni.«

Produkcija Plus, d.o.o., produkcijska hiša, ki ustvarja programa Pop TV in Gajba TV, je poslala tele pripombe in predloge:

42. člen: predlagamo črtanje drugega odstavka predloga.

43. člen: predlagamo spremembo 4. in 5. člena oziroma natančnejšo opredelitev postopka in razloge za zavrnitev soglasja.

49a. člen: 1. odstavek: predlagamo, da se beseda ›lastna‹ nadomesti z besedo ›slovenska‹, da se beseda ›polovica‹ nadomesti z besedo ›četrtina‹ ter da se za besedo ›izobraževalnih‹ doda beseda ›razvedrilnih‹.

2. odstavek: predlagamo, da se za besedo ›izobraževalnih‹ doda besedo ›razvedrilnih‹ ter da se beseda ›lastne‹ nadomesti z besedo ›slovenske‹. Prav tako naj se časovni okvir črta ali pa vsaj poveča, npr. med 12. in 23. uro.

3. odstavek: kvota naj se črta in naj bo priporočilne narave - v skladu z Direktivo EU.

4. odstavek: besedo ›lastna‹ naj nadomesti beseda ›slovenska‹. Na koncu naj se pred piko doda besedilo »... ali v državi članici EU.«

5. odstavek: beseda ›lastna‹ naj se nadomesti z besedo ›slovenska‹.

Dodaten predlog: v tekst naj se doda določba, ki bo dovoljevala skupno naročilo več RTV organizacij. Doda naj se določba, s katero bo opredeljena mreža TV postaj oziroma nacionalni programi, s tem bodo izenačene pravice in obveznosti treh de facto nacionalnih programov.

49b. člen: predlagamo črtanje omejitve 12 minut - za to ni podlage v nobenem aktu EU - in pa zvišanje kvote na 20%, kot je, npr., v Nemčiji. Prav tako je treba dodati določilo, da se sporočila glede svojega programa ne vštevajo v ta čas (direktiva EU).

52c. člen: predlagamo natančnejšo opredelitev tega člena.

52č. člen: ta člen omejuje kršitve iz prejšnjega člena na izključno kršitve glede dovoljenosti oglaševanja.

Obstoječi 61. člen: treba ga je popraviti in uskladiti z direktivo, saj je očitno napačno preveden. 20 minut se namreč nanaša na čas med posamezno oddajo, ne pa na celoten čas. Taka je namreč tudi dikcija Direktive, kot tudi praksa v drugi državah, kjer kmalu po pričetku oddaje dajo reklamni blok, čeprav je bil le-ta komaj nekaj minut pred začetkom oddaje.

Končne določbe: zaradi razlogov, pojasnjenih že v delu o evropski produkciji, je zahteva po uveljavitvi te določbe v treh letih neprimerna. Prav tako predlagamo, da se čas, v katerem je potrebno uskladiti delež oglasov (v 3 mesecih), podaljša vsaj na 1 leto - razlog so letne pogodbe z oglaševalci, ki bi jih v primeru trimesečne uskladitve lahko kršili.

Končno mnenje Pro Plusa:

»Predlagamo, da v Sloveniji sprejmemo zakon, ki bo primerljiv z zakoni modernih držav in v skladu z akti EU. Vendar pa opozarjamo, da bo to mogoče le ob sočasni spremembi Zakona o RTV Slovenija. Akti EU, ki jih Svet navaja kot osnovo za predlog, so bili sestavljeni v dejanskih razmerah in zakonodaji, ki ureja položaj nacionalne oziroma javne TV postaje v evropskih državah - t.j. absolutna ali delna prepoved in večje zahteve in omejitve glede vsebine programa.

Če bi se spremenil le Zakon o javnih glasilih, Zakon o RTV Slovenija pa bi ostal nespremenjen, bi to pomenilo propad komercialnih TV postaj v nekaj letih, tega pa si država verjetno ne želi. Če bi za komercialno TV postajo veljale enake ali strožje zahteve glede vsebine in strukture programa, medtem ko nacionalna TV že postaja podobna komercialni (zmanjševanje časa, namenjenega kulturi, izobraževanju ipd.) ob nenehnem pokrivanju njihove nekontrolirane izgube ter pobiranju nemajhne RTV naročnine, bi dejansko pomenil propad komercialnih TV postaj. Če namerava vlada predlagati spremembo Zakona o javnih glasilih, mora predlagati tudi spremembo Zakona o RTV Slovenija - drugače pač ne bo dosežen namen sprememb, ki je uskladitev in modernizacija zakona tako, da bo primerljiv z drugimi evropskimi zakoni.«

Gospodarsko interesno združenje nekomercialnih radijskih postaj Slovenije je imelo tele pripombe (odlomki):

»Ocenjujemo, da ni utemeljenih razlogov za spremembo naziva lokalni nekomercialni radijski programi in preimenovanje v lokalni, ker prav oznaka nekomercialni ločuje značaj lokalnih postaj po Sloveniji.«

»Prav tako se ne strinjamo s preohlapno trditvijo, da lokalni radijski programi težko dosegajo predpisano kvoto 40% nekomercialnih vsebin (...).«

»Izhajajoč iz priznavanja dopolnjevanja nacionalnega radijskega programa je potrebno opredeliti, da lahko radijska postaja prenaša določene informativne oddaje Radia Slovenija, in to brezplačno.

Predvsem gre za Dogodke in odmeve ob 15.00 in radijski dnevnik ob 19.00. Iz istega naslova se mora opredeliti pravica za pridobivanje dela prihodka iz RTV naročnine. (...)« »Presenečeni smo, ko v 46a. členu najdemo poglavje o ustanovitvi programskega sveta RTV organizacije, v katerega naj bi svoje predstavnike imenovala lokalna skupnost skupaj z lokalnimi kulturnimi in izobraževalnimi ustanovami. (...) Programski sveti bi pomenili ogrožanje nekomercialnosti, samostojnosti, neodvisnosti in s tem tudi objektivnosti poročanja. (...)«

»V 52. členu so našteti prosilci, ki imajo prednost pri dodelitvi prostega kanala. Prepričani smo, da bi morali med prednostne prosilce prišteti tudi nekomercialne lokalne programe, ki imajo status nacionalnega programa za zamejske Slovence (...). Tako bi morali opredeliti oziroma rangirati radijske postaje tudi glede na njihov geografski položaj - določiti njihov obmejni status.«

»Ob tako zastavljenih spremembah zakonodaje obstaja resna nevarnost, da bodo lokalne in regionalne nekomercialne radijske postaje začele programsko hirati in propadati, namen pobudnika za spremembe pa bi verjetno moral (in je morda celo želel) biti nasproten.«

Združenje kabelskih operaterjev Slovenije je na svoji seji 11. septembra 1997 sprejelo pobudo za spremembo tehle členov:

2. člen: opredelitev, da javna glasila niso programi, ki se oddajajo preko kabelsko razdelilnih omrežij z manj kot 100 priključki, povzroča velike probleme kabelskim operaterjem in omogoča nelegalno distribuiranje posameznih programov. Tehnično danes ni težko zgraditi sistema za nekaj najbolj zanimivih programov za posamezni blok ali skupino hiš. Vendar bi se to izvajalo (in tudi se) na »črno«, v nasprotju s predpisi o gradnji objektov, brez znanega lastnika upravljalca in vzdrževalca. Ker poznamo tehnologijo gradnje omrežij in distribucije programov, predlagamo, da se število priključkov zmanjša na največ 10.

53. člen: predlagamo, da se 53. člen spremeni tako, da določa obveznost prenašanja nacionalnih radijskih in televizijskih programov, ostalih nekodiranih programov pa v skladu s programsko politiko kabelskega operaterja, v okviru tehničnih možnosti in le v primeru zagotovitve sredstev za vključitev v omrežje in pokrivanje sorazmernega dela stroškov prenašanja.

Ministrstvo za kulturo je poslalo tele pripombe k predlaganim spremembam in dopolnitvam Zakona o javnih glasilih:

29. člen: predlagamo, da se v četrtem odstavku beseda ›avtorja‹ nadomesti z besedami ›avtorjev in izvajalcev‹.

39. člen: menimo, da predlagana dopolnitev 1. odstavka tega člena zahteva predhodno definiranje pojma ›povezane osebe‹ v posebnem členu, saj se pojem pojavlja tudi v drugih členih.

42. člen: menimo, da je potrebno med osebe, katerim izdajatelj javnega glasila pošilja zahtevane podatke, uvrstiti tudi Ministrstvo za kulturo RS.

43. člen: menimo, da je potrebno v novem 4. odstavku dodati tudi potrebno soglasje Ministrstva za kulturo RS.

45. člen: novi tretji odstavek tega člena poleg nacionalnih programov RTV, ki jih ustvarja RTVS, uvaja t.i. ›in druge RTV programe‹. Določba je nejasna in zahteva, da jo predlagatelj precizira.

46. člen: v tretjem odstavku gre za zavestno zmanjšanje zahtev glede deleža informativnih, kulturno-umetniških in izobraževalnih vsebin v lokalnih radijskih programih in hkratno povečanje deleža istih vsebin pri lokalnih TV programih. Obveznost ustvarjanja lastne produkcije je v predlogu sploh črtana. Menimo, da bi bile morebitne tovrstne odločitve brez izdelave natančnih predhodnih analiz prenagljene.

49. člen: črtanje lastne produkcije lokalnih RTV organizacij je vprašljivo in zahteva dodatno utemeljitev. S črtanjem postane nesmiselna tudi vsebina tretjega odstavka, ki govori o lastni produkciji.

49a. člen: menimo, da bi bilo treba predlog dopolniti z utemeljitvijo, zakaj ravno 20% tedenskega programskega časa (kar je bistveno manj od določenega nacionalnega standarda (50%), ki velja za RTVS).

50. člen: menimo, da je treba pojem ›plačljivi programi‹ definirati posebej. 50a. člen: menimo, da bi morale RTV organizacije poročilo o izvajanju programske zasnove/sheme poslati tudi Ministrstvu za kulturo.

52. člen: v načelu se strinjamo s postavljenimi kriteriji, vendar menimo, da bi moral biti kriterij ›RTV program, v katerem je več lastne, domače (predlagamo izraz slovenske) in evropske produkcije‹ zapisan na 1. oz. vsaj na 2. mestu.

Menimo, da je treba natančno definirati pojem ›politično neodvisen RTV program‹. V predzadnjem odstavku, ki govori o mnenju, ki ga mora pridobiti SRRS pred pripravo predloga, je potrebno tudi mnenje Ministrstva za kulturo.

52a. člen: v prvem odstavku je sporna formulacija ›svet navede programske pogoje‹. Menimo, da bi lahko šlo v takšnem primeru za konkretno vmešavanje države v vsebino programov, kar se ne zdi dopustno.

52c. člen: v členu je zamegljeno vprašanje razmejitve pristojnosti med državnimi organi.

52č. člen: v 2. odstavku je kot osnova za predlog odvzema pravice uporabe radiodifuznega kanala naveden kriterij ›v primeru ponavljajočih se kršitev‹, ki je preohlapen.

57. člen: predlagamo, da bi v okviru skupine članov SRRS, ki jih predlaga Vlada RS, določili, da dva predlaga minister, pristojen za kulturo, dva pa minister, pristojen za telekomunikacije.

58. člen: menimo, da s črtanjem druge alinee nastane pravna praznina; ni več jasno, kdo nadzoruje dejavnost RTV organizacij in kabelskih operaterjev v Republiki Sloveniji. Predlagamo, da v peti alinei SRRS predlaga odvzem v soglasju z ministrstvom za kulturo.

62. člen: predlagamo, da se v 1. odstavku izpustita besedi ›in dokumentarcev‹. Iz 2. odstavka so verjetno pomotoma izpadle kulturno-umetniške oddaje. Predlagamo, da se določi dolžina 45 minut. Predlagamo, da se 2. odstavek spremeni tako, da se glasi: ›Poročila in druge informativne oddaje, ki niso daljše od 30 minut, se ne smejo prekinjati z oglasi.‹ Predlagamo, da se za 2. odstavkom doda nov - tretji - odstavek, ki se glasi: ›Kulturne oddaje, razen oddaj iz 1. odstavka tega člena, izobraževalne, dokumentarne in otroške oddaje ter prenosi verskih obredov se ne smejo prekinjati z oglasi.‹

68. člen: prva alinea 2. odstavka dovoljuje razloge za predvajanje brez prevoda v slovenski jezik. Menimo, da so razlogi preohlapni, zlasti formulacija ›iz objektivnih razlogov‹.

96a. člen: v primeru uveljavitve tega člena se postavi vprašanje enakopravnosti domačih in tujih oseb.

Ministrstvo za kulturo je na koncu dodalo posebno opozorilo, v katerem pravi: »Ministrstvo je med pričujoče pripombe v tej fazi zajelo le nekatere pripombe na načelni ravni. Zavedamo se nujnosti, da se glede posameznih med njimi odpre tudi širša razprava.

Predlagamo, da se predlagatelj do njih opredeli, pri tem pa upošteva, da ministrstvo pripravlja natančnejše pripombe tudi k nekaterim členom zakona, ki se jih predlagatelj ni dotaknil.«