N O V O S T I
O   M E D I A W A T C H
R E V I J A   M E D I J S K A   P R E Ž A
E D I C I J A   M E D I A W A T C H
o   e d i c i j i
s e z n a m
 
Marko Zajc, Janez Polajnar
Naši in vaši
 
Tanja Petrović
Dolga pot domov
 
Brankica Petković, Marko Prpič, Neva Nahtigal, Sandra Bašić-Hrvatin
Spremljanje in vrednotenje medijev
 
Mitja Velikonja
Titostalgija
 
Sandra Bašić-Hrvatin, Brankica Petković
In temu pravite medijski trg?
 
Brankica Petković, Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić, Iztok Jurančič, Marko Prpič, Roman Kuhar
Mediji za državljane
 
Mitja Velikonja
Evroza
 
Jernej Rovšek
Zasebno in javno v medijih
 
Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić, Brankica Petković
Medijsko lastništvo
 
Roman Kuhar
Medijske podobe homoseksualnosti
 
Dragan Petrovec
Mediji in nasilje
 
Majda Hrženjak, Ksenija H. Vidmar, Zalka Drglin, Valerija Vendramin, Jerca Legan
Njena (re)kreacija
 
Gojko Bervar
Svoboda neodgovornosti
 
Sandra Bašić-Hrvatin
Državni ali javni servis
 
Marjeta Doupona Horvat, Jef Verschueren, Igor Ž. Žagar
Pragmatika legitimizacije - ponatis
 
Sandra Bašić-Hrvatin, Marko Milosavljević
Medijska politika v Sloveniji v devetdesetih
 
Breda Luthar, Tonči Kuzmanić, Srečo Dragoš, Mitja Velikonja, Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić
Mit o zmagi levice
 
Matevž Krivic, Simona Zatler
Svoboda tiska in pravice posameznika
 
Karmen Erjavec, Sandra Bašić-Hrvatin, Barbara Kelbl
Mi o Romih
 
Tonči Kuzmanić
Bitja s pol strešice
 
Darren Purcell
Slovenska država na internetu
 
Breda Luthar
Politika teletabloidov
 
Marjeta Doupona Horvat, Jef Verschueren, Igor Ž. Žagar
Pragmatika legitimizacije
 
u r e d n i š t v o
S P R E M L J A N J E   N E S T R P N O S T I
N O V I N A R S K I   V E Č E R I
O M I Z J A
M E D I J S K O   S O D E L O V A N J E
T E M E
A V T O R J I
P O V E Z A V E

Jernej Rovšek
Zasebno in javno v medijih
Pravna ureditev in praksa v Sloveniji
Vsebino te knjige je mogoče razdeliti na tri vsebinske sklope. V prvem predstavljam uveljavljanje ene od pomembnih človekovih pravic, ki je bila v Sloveniji dolgo zanemarjena – pravice dostopa do informacij javnega značaja. Ta pravica je bila dolgo le deklaracija v 39. členu Ustave RS iz leta 1991, brez pravih možnosti uresničevanja v praksi, ker ni bilo zakona, ki bi predpisal vsebino in način uveljavljanja te pravice. Večletno prizadevanje varuha je pripeljalo do sprejema zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ) v letu 2003. To pa ni pomenilo konca težav pri uveljavljanju te pomembne državljanske in politične pravice. Pri seznanjanju javnosti s to pravico in z načini njenega uveljavljanja smo šele na začetku, predvsem pa je treba izboljšati mehanizme za njeno uveljavljanje. Novinarji so možnosti, ki jim jih ta zakon ponuja, spoznali šele po njegovi uveljavitvi. Pred tem so mislili, da jim zadošča pomanjkljiva določba zakona o medijih, ki ima sicer krajše roke, vendar ne omogoča uveljavljanje pravice dostopa do zahtevanih javnih informacij v formalnem upravnem in sodnem postopku. Za medije, ki sporočajo takšne informacije javnosti, bo ZDIJZ še bolj uporaben, ko bodo skrajšani roki za dostop in zagotovljen dovolj učinkovit in hiter pritožbeni postopek.

Drug del je posvečen pravici do zasebnosti in mehanizmom njenega varstva, kadar vanjo neupravičeno ali čezmerno posegajo mediji. Varstvu te pravice se daje večji poudarek v konkurenci s pravico do svobode izražanja šele v zadnjem času. To dokazujejo nekatere odločitve Sodišča za človekove pravice Sveta Evrope, predvsem sodba v zadevi monaške princese Caroline. Posebni del širše pravice do zasebnosti je varstvo osebnih podatkov, ki dobiva tudi v besedilu evropske ustavne listine vlogo posebne človekove pravice. V Sloveniji je varstvo osebnih podatkov zanemarjeno področje tako glede zakonske ureditve kot mehanizmov za njegovo varovanje. Od načela, da je na tem področju prepovedano vse, kar ni izrecno (z zakonom) dovoljeno, moramo preiti na bolj elastično zakonsko in nadzorno ureditev. V mislih imam ureditev, ki bi omogočala tehtanje med to pravico in drugimi legitimnimi pravicami, med katerimi sta tudi pravica do izražanja in pravica dostopa do informacij javnega značaja.

V tretjem delu poskušam prikazati mehanizme samoregulacije in samonadzora novinarskega dela ter ponovno oživiti predlog za ustanovitev tiskovnega sveta v Sloveniji. Mehanizmov medijske odgovornosti, kot jih imenuje Claude-Jean Bertrand, je v svetu zelo veliko. Na novinarskih dnevih v Ankaranu novembra 2004 jih je sam naštel osemdeset in pri tem poudaril, da spisek še ni dokončen. Podrobneje predstavljam le tiste modele medijske odgovornosti, ki so bližji načinu dela, ki ga najbolje poznam: neformalnemu in izvensodnemu (ombudsmanskemu) varstvu pravic posameznikov. To so zlasti tiskovni sveti in medijski ombudsmani. Prvi so kolektivni in večpartitno sestavljeni organi, ki poleg predstavnikov novinarskih združenj običajno vključujejo tudi predstavnike javnosti oz. civilne družbe. Tiskovni ombudsmani pa so monokratični organi, kar pomeni, da jih pooseblja nosilec funkcije in sodijo med tako imenovane neprave ali kvazi ombudsmane zasebnega sektorja. Menim, da potrebuje Slovenija tiskovni svet kot organ samoregulacije in samonadzora, ki bi vključeval tudi predstavnike javnosti. Drugače kakor obstoječe novinarsko častno razsodišče (NČR), bi takšen tiskovni svet obravnaval tudi ravnanje medijev, ne le posameznih novinarjev. V Sloveniji so doslej novinarske organizacije, društvo in sindikat, brez prepričljivih razlogov nasprotovale ustanovitvi takšnega tiskovnega sveta. Bojijo se, da bi se po predstavnikih javnosti v obravnavo njihovega dela "vtihotapila" politika. Obdobje po novinarski stavki jeseni 2004 povečuje možnosti, da bi tudi pri nas dobili takšen organ, če bo v vrstah novinarjev prevladalo spoznanje, da je, ob vseh napetostih v razmerju do politike in lastnikov, tudi zanje bolje, če imajo v javnosti zaveznika.

izpis

/edicija/seznam/16/mediawatch16.pdf (504 kb)

download Acrobat reader

 S O R O D N E   T E M E

Edicija MediaWatch
Jernej Rovšek
Zasebno in javno v medijih
Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić, Brankica Petković
Medijsko lastništvo
dostop do javnih informacij
Medijska preža
Marko Milosavljević, Tanja Kerševan Smokvina
Vpliv digitalizacije na medije v Sloveniji
Lana Zdravković
Ali iščete kaj določenega?
Brankica Petković
Človekove pravice in mediji
Toby Mendel
Uvrstitev Slovenije v mednarodni raziskavi o dostopu do informacij javnega značaja
Saša Banjanac Lubej
Inšpektorat za delo novinarjem odgovarja na svoji spletni strani
Jožica Dorniž
Lokalne novice bodo ljudi vedno zanimale
Goran Novković
Kje so meje pravice? Kje so meje molka?
Nataša Pirc Musar
Pravica vedeti – Prvi mednarodno zavezujoči akt na področju dostopa do javnih informacij na svetu
Toby Mendel
Ali sprejeta konvencija izpolnjuje pričakovanja?
Helen Darbishire
Prepoznavanje pravice
Lana Zdravković
Čigavo predsedovanje? Tako kot Kafkov Grad je slovensko predsedovanje za »navadnega« človeka oddaljeni in nevidni koncentrat EU oblasti in mesto zbiranja EU oblastnikov, ki so oddaljeni in nevidni – Prava politika se dogaja in bi se morala dogajati v javnem prostoru med vsem nami, profesionalni nosilci političnega etstablišmenta pa javni prostor krčijo in se ga otepajo
Andrew Taussig
Organizirajte Glas poslušalca in gledalca
Gorazd Perenič
Na poti od odprtega k preglednemu javnemu sektorju
Nataša Pirc Musar
Zakonske novosti in dostop do informacij za novinarje
Pavel Gantar
Lahkotnost sprememb v dostopu do informacij javnega značaja
Jernej Rovšek
Neskladje glede zakona o dostopu do informacij javnega značaja
Lucija Bošnik
Poročanje medijev s sodišč
Urška Prepeluh
Procesni labirint do informacij javnega značaja
Jernej Rovšek
Spremeniti sistem varstva osebnih podatkov v Sloveniji
Urška Prepeluh
Dostop do javnih informacij pri organih EU
Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić
Medijska koncentracija v Sloveniji
Milada Mirković
Sprejet zakon o dostopu do informacij javnega značaja
Jernej Rovšek
Ali zakon o dostopu do informacij res ni pomemben za novinarje?
Saša Banjanac Lubej
Novinarji so za direktorje kakor delavci v tovarni
Sonja Merljak
Piarovci so dodatna ovira na poti do informacij
Jernej Rovšek
Je to zakonska podlaga za bolj odprto javno upravo?
Milada Mirković
Pomanjkljivosti predloga zakona o dostopu do informacij javnega značaja
Senko Pličanič
Ustavna pravica doslej neuresničena
Milada Mirković
Zakon bi moral veljati za vse državne organe
Igor Ž. Žagar
Pet minut za (novinarski) suspenz
Špela Šipek
Ko država prikriva informacije, jo lahko tožimo
Peter Jančič
Ozka zakonska ureditev dostopa do informacij
Barbara Kelbl
Reporterji brez meja
Milada Mirković
(Ne)dostopnost javnih informacij
Saša Banjanac Lubej
Zaupniki, strokovnjaki ali preusmerjevalci klicev?
Edicija MediaWatch
Jernej Rovšek
Zasebno in javno v medijih
Novinarski večeri
29.05.2003
Snježana Milivojević, Dejan Anastasijević
Srbski mediji po atentatu
18.12.1998
Vesna Alaburić, Stojan Zdolšek
Pod udarom zakona
18.02.1998
Jochen Frowein, Igor Mekina
Kako prerezati globoko grlo?
Omizja
14.12.2004
Gregor Virant, Pavel Gantar, Nataša Pirc-Musar, Jernej Rovšek, Urška Prepeluh, Senka Š. Vrbica, Grega Repovž, Borut Mekina
So informacije javnega značaje res dostopne?
27.02.2002
Aljoša Pečan Gruden, Senko Pličanič, Alja Brglez, Marjan Antončič, Špela Šipek
Dostop do informacij javnega značaja
novinarji in mediji na sodiščih
Medijska preža
Andreja Tratnik
»Na tisoče Madžarov pije to sranje s ponosom, celo s predanostjo«
Ana Frank
Turčija: Mediji kot žrtev zgodovinskih notranjepolitičnih bojev
Gregor Strojin
Javnost sodnih postopkov v zadevi Patria
Sandra Bašić-Hrvatin
Kronika napadov na hrvaške novinarje
Nina Zidar Klemenčič
Dva primera, množica stališč, problem nerešen
Andraž Teršek
Pasti in spodrsljaji svobode izražanja[1]
Jure Aleksič
Mozaik neke gangrene
Andreja Tratnik
Evropsko sodišče za človekove pravice o nedopustnosti političnih pritiskov na medije
Ustavno sodišče
Del odločbe Ustavnega sodišča v primeru Prijatelj proti Mladini[1]
Ciril Ribičič, Marija Krisper Kramberger
Prijatelj proti Mladini: Zastraševalni učinek obsodbe Mladine
Marko Milosavljević
Razsodba delovnega sodišča odpira možnosti za odpuščanje neposlušnih novinarjev
Barbara Verdnik
»Tožena stranka redno objavlja članke ...«
Viktor Ivančić
1996: Kako je bil obrekovan Feral Tribune
Hans-Martin Tillack
Ali uradniki EU pretepajo pse?
Gojko Bervar
V zapor zaradi klevete?
Gojko Bervar
Mediji vzbudijo strah, politiki zahtevajo višje kazni
Rok Kajzer
Klevetanje in praksa Novinarskega častnega razsodišča
Neva Nahtigal
»Obrekovalci« pred Evropskim sodiščem
Ian Mayes
Naš cilj je biti odgovoren časopis
Boris Vezjak
Primer Petek: simptom zloma medijske avtonomije
Brankica Petković
Kaj smejo početi novinarji?
Bojan Golčar
Radio Marš naj bo!
Bojan Golčar
Zakaj si univerza lasti Radio Marš?
Lidija Koman Perenič
Odškodninske tožbe naraščajo
Igor Mekina
Daleč od brezhibnosti
Tatjana Mandić
Nadzorovanje in kaznovanje novinarjev
Gabor Holmai
Državni uradniki morajo prenesti kritiko
Senad Pećanin
Skrivanje za zasebnimi tožbami
Zlatan Karabegović
Razkrivanje nepravilnosti je brez odmeva
Nadire Mater
Srečna sem, da sem obtožena
Stojan Zdolšek
Brez vrtoglavih odškodnin
Barbara Kelbl
Država proti novinarju
Edicija MediaWatch
Jernej Rovšek
Zasebno in javno v medijih
Novinarski večeri
18.12.1998
Vesna Alaburić, Stojan Zdolšek
Pod udarom zakona