»Zdravje« medijev v neki državi je ponavadi pokazatelj stanja svobode in oblasti v njej. To seveda ne pomeni, da gre za idealni vzorec razmerja med mediji in družbo oz. državljani. Zagotovo pa zahteva širše prepričanje o pomembnosti medijev, pomenu njihove neodvisnosti, odgovornosti, kreativnosti in raznovrstnosti ter o demokratičnem dialogu med javnostjo, mediji, vlado in drugimi političnimi dejavniki. Prepričanje v pomen takšnega dialoga je podlaga na kateri v Veliki Britaniji deluje organizacija Glas bralca in poslušalca Voice of the Listener and Viewer (VLV). VLV je leta 1983 ustanovila Jocelyn Hay, ki je za svoj prispevek k elektronskim medijem in civilni družbi prejela častni naziv C.B.E. VLV je najbolj ugledna organizacija v Veliki Britaniji, ki zastopa radijsko in televizijsko občinstvo kot državljane, kot uporabnike medijskih vsebin in tudi kot plačnike radijskih in televizijskih programov, saj ti plačajo približno štiri milijone ameriških dolarjev RTV prispevka na leto. Hkrati je VLV vodilni akter v Evropski zvezi poslušalcev in gledalcev (EURALVA), ki deluje že več kot deset let in si pri Svetu Evrope in organih Evropske unije prizadeva vplivati na medijsko politiko. Nazadnje se je angažiral na medijski konferenci v Liverpoolu septembra 2005, kjer je evropska komisija opravila zadnji širši krog posvetovanj o reviziji direktive Televizija brez meja.

VLV je prepričan, da je njegova največja moč v neodvisnosti od vlade, opozicijskih strank, komercialnih interesov in posameznih lobističnih skupin. Moč te nevladne organizacije je tudi v tem, kako poskuša povezati metode delovanja s svojimi vrednotami in prizadevanji - da bi neodvisni, kakovostni in raznovrstni mediji sodelovali pri razvoju kulture strpnosti in transparentnosti v družbi ter delovali v prid obveščenosti državljanov. Osnovno načelo organizacije Glas poslušalca in gledalca je strnjeno v dokumentu Načela skupine državljanov (The Principles of a Citizen Group), ki predstavlja del Smernic za promocijo udeležbe državljanov v radiotelevizijski dejavnosti (Guidelines for the Promotion of Citizen Participation in Broadcasting), pripravljenih za UNESCO pred dvema letoma.

Skupina državljanov je, skladno s temi dokumenti, »prepričana v pomembnost radijske in televizijske dejavnosti kot ponudnika vsebin, ki izobražujejo, obveščajo, razširjajo ideje in zagotavljajo razvedrilo, ter v to, da ta dejavnost predstavlja enega najbolj močnih vplivov na kulturo, jezik, politično življenje in vrednote v družbi«.

Pri zagonu in delovanju nevladne organizacije, ki želi predstavljati glas poslušalcev in gledalcev radiotelevizijskih programov, bi veljalo upoštevati nekaj nasvetov, kaj je koristno in kaj je lahko škodljivo.

1. Ne izgubite svoje kredibilnosti tako, da postanete mehanizem za individualne programske pritožbe ali predstavništvo za pritožbe na verskih, moralnih ali kulturnih osnovah. Potrebno se je izogniti usodi nekdanje Nacionalne organizacije gledalcev in poslušalcev v Veliki Britaniji, ki je bila zaradi vnetega boja proti nasilju, seksu in neprimernemu jeziku po televiziji prepovedana v nekaterih televizijskih hišah.
2. Bodite dejavni pri spodbujanju radijskih in televizijskih hiš, da vzpostavijo lastne jasne postopke za obravnavanje pripomb poslušalcev in gledalcev in da te postopke dosledno in učinkovito uresničujejo.
3. Ne postanite lobistična skupina za kateri koli radio ali televizijo, toda v pomembnih trenutkih, kot je sprejemanje zakonodaje, ustanovitev državnih organov na področju medijev ali sprejemanje vladnega ukrepa na področju javne radiotelevizije, kakršen je na primer prenova ustanovne listine BBC v Veliki Britaniji, posredujte in zagovarjajte ureditev in rešitve, ki zagotavljajo kvaliteto in raznolikost programov.
4. Uveljavljajte svoj vpliv na tiste, ki odločajo in zasnujte javno razpravo med medijskimi strokovnjaki in oblikovalci medijske politike, toda ne zanemarjajte baze vašega članstva po vsej državi, ki predstavlja podlago za kredibilnost vaše reprezentativne organizacije. Pripravljajte srečanja članov in debate o pomembnih temah, kot so novinarsko poročanje, otroški ali umetniški programi, digitalizacija programov in oglaševanje. Izkoristite tudi priložnosti za spoznavanje odgovornih v radijskih in televizijskih hišah in njihovih medijskih »zvezd«. Vse to je lahko del promocije »kulture soglasja« med elektronskimi mediji in občinstvom.
5. Prihajajte v javnost s pomembnimi pobudami, kakršen je na primer naš predlog za brezplačen satelitski servis za gledalce, ki bi pomenil ukinitev trenutnega monopola dobavitelja BSkyB, katerega ponudba temelji na mesečni naročnini 30-50 ameriških dolarjev. Argumente razvijte tako, da ne napadate komercialnega ponudnika, ampak da zagovarjate interese državljanov in plačnikov programov. Naj se pohvalim, da so kot delni odgovor na pritisk organizacije VLV (Glas poslušalca in gledalca) BBC in komercialni ponudniki nedavno predstavili načrt za brezplačni sistem ponudbe satelitskih programov.