N O V O S T I
O   M E D I A W A T C H
R E V I J A   M E D I J S K A   P R E Ž A
o   r e v i j i
s e z n a m
junij 2013
december 2012
junij 2012
december 2011
maj 2011
december 2010
maj 2010
december 2009
maj 2009
december 2008
maj 2008
december 2007
maj 2007
december 2006
maj 2006
november 2005
maj 2005
november 2004
marec / april 2004
oktober 2003
uvodnik
analize medijskega poročanja
kleveta v medijih
javna radiotelevizija
medijska vzgoja
medijska politika
medijski pregled
radijske postaje v sloveniji
delovno pravo in mediji
medijsko lastništvo
vojna v iraku
mediji v svetu
recenzije in prikazi
seminarji in obvestila
ekskrementi
fotografija
marec 2003
december 2002
poletje 2002
zima 2002
poletje / jesen 2001
pomlad 2001
zima 2001
poletje-jesen 2000
pomlad 2000
jesen 1999 / zima 2000
poletje 1999
pomlad 1999
zima 1999
poletje 1998
pomlad 1998
zima 1998
u r e d n i š t v o
E D I C I J A   M E D I A W A T C H
S P R E M L J A N J E   N E S T R P N O S T I
N O V I N A R S K I   V E Č E R I
O M I Z J A
M E D I J S K O   S O D E L O V A N J E
T E M E
A V T O R J I
P O V E Z A V E

Renata Šribar
Ta lahki predmet manipulacije: oblast in regulacija pornografije
Avtentična razlaga opredeljuje »pornografijo« iz 1. odstavka 84. člena ZMED z njenimi skrajnimi oblikami (»pornografija, kot je zoofilija, nekrofilija, pedofilija, sadomazohizem, sadizem, posilstvo in druge vsebine odvratnosti in nasilja v pornografiji«). Tako je iz tega zakonskega fragmenta izključena najbolj pogosta oblika pornografije.
Leto, ki se je začelo s ponovno ovadbo policiji in prijavo ministrstvu za kulturo zakoncev Mihič (v navezi s Hočevarjevimi) zaradi pornografskga programa ribniškega R-kanala in odzivom višjega inšpektorja za medije, se je nadaljevalo s povnanjanjem teme, tj. z javnim govorom o pornografiji in njenem reguliranju.1 Kratko sezono javnega diskurza je brez načrtnega angažmaja družboslovne, humanistične in pravne stroke bliskovito in udarno zaključila politična instanca. Tako strateško učinkovito, da mediji niso niti začeli brskati po detajlih, ki nakazujejo prikrito realnost. V parlamentu je bil 18. 6. 2003 sprejet Školjčev predlog avtentične razlage 1. in 3. odstavka 84. člena zakona o medijih (ZMED), ki govori o zaščiti otrok in mladoletnikov pred škodljivimi televizijskimi vsebinami.2 Prvi odstavek obravnavanega člena prepoveduje predvajanje prizorov neupravičenega in pretiranega nasilja, pornografije ali drugih oddaj, ki bi lahko resno škodovale duševnemu, moralnemu ali telesnemu razvoju otrok in mladoletnikov. Avtentična razlaga opredeljuje »pornografijo« iz 1. odstavka 84. člena ZMED z njenimi skrajnimi oblikami (»pornografija, kot je zoofilija, nekrofilija, pedofilija, sadomazohizem, sadizem, posilstvo in druge vsebine odvratnosti in nasilja v pornografiji«). Tako je iz tega zakonskega fragmenta izključena najbolj pogosta oblika pornografije. 3 Tretji odstavek obravnavanega člena ZMED dovoljuje predvajanje programskih vsebin, ki vsebujejo prizore nasilja in erotike v omejenem terminu med 24. in 5. uro zjutraj. Avtentična razlaga natančneje opredeljuje terminsko omejeno dovoljene vsebine, o katerih govori ta odstavek, kot programske vsebine, ki lahko škodijo duševnemu, moralnemu ali telesnemu razvoju otrok in mladoletnikov.4 84. člen ZMED po avtentični razlagi vladajoče oblike pornografije potemtakem ne obravnava oziroma jo implicitno uvršča pod erotiko. Avtentična razlaga, namesto da bi definirala pojem pornografije in določila instanco razsojanja v mejnih primerih, povečuje pomenske nejasnosti, ki so, kot rečeno, v nekaterih primerih mogoče. S to potezo postaja 84. člen zakona ZMED nekonsistenten in nelegitimen in ter neučinkovit glede na svoj izvorni namen.

Posledice manipulativne politične odločitve so že na delu
Svet za radiodifuzijo je 2. 7. 2003 sklenil »Dogovor glede predvajanja vsebin, ki niso primerne za otroke in mladoletnike« s petimi izdajatelji televizijskih programov; gre za tako opredeljeni samoregulacijski dokument, ki »nadgrajuje zakonska določila«5 v smislu zastavljanja smernic za zaščito otrok in mladoletnih. Druga točka dogovora govori o tem, da naj bodo nasilne ali erotične vsebine označene s simboloma kroga (neprimerno za otroke do 15. leta) in trikotnika (primeren ogled v spremstvu staršev). Tekst eksplicitno navaja, da so med vsebinami, za katere se v zvezi z zaščito otrok in mladoletnih priporoča spremstvo staršev - in so torej pogojno dostopne za otroke in mladoletne do 15. leta starosti brez časovne omejitve na čas po 24. uri (gl. prvo točko dogovora) -, tudi take, ki vsebujejo elemente nasilja in erotične prizore. Prav ista terminologija, torej »prizori nasilja in erotike«, pa se uporablja v 3. odstavku 84. člena ZMED, ki vsebine, vključujoče erotične prizore, dopušča le po 24. uri. Nekonsistentnost dogovora z zakonom se kaže znotraj dogovora samega, saj peta točka, ki govori o napovednikih, opozarja na zakonsko časovno omejeno prikazovanje (od 24. do 5. ure) »nasilnih in erotičnih« odlomkov. Svobodnjaška6 interpretacija zakona se z avtentične razlage širi na sistem označevanja televizijskih vsebin. Dvakrat navrženi laissez faire je najbolj očitno in po pričakovanju proslavil A-kanal s predvajanjem erotičnega filma Žigolo pred 12. uro ponoči.7

Resumé
Opisano »rešitev« problema regulacije pornografije je poleg - po našem mnenju v veliki meri zavedenih poslank in poslancev, medijev in javnosti, spremljalo še nekaj zanimivih vzporednih pojavov. Iniciatorjem dogajanja v zvezi z regulacijo pornografije so grozili, ni pa bil ovržen niti sum materialnega oškodovanja zaradi javnega angažmaja v zvezi s pornografijo. Enega med njimi je ovadil okrajni državni tožilec, ker je javno - sicer resda okorno - izjavil nekaj,8 kar lahko dokumentira. Generalna državna tožilka Zdenka Cerar je po pisanju Dela9 na Komisiji za peticije in pritožbe izjavila, da tožilec v primeru ovadbe proti R-Kanalu 10 ni ukrepal, ker v Kazenskem zakoniku pornografska vsebina ni definirana in ker ni bil ugotovljen naklep. Izjava je ostala netematizirana, kljub temu da kazenski zakoniki evropskih držav večinoma ne definirajo pornografije, a so hkrati veliko bolj izdelano in uporabljeno orodje za uveljavljanje reda na področju pornografije, kot je naš zakonik.11 Generalna tožilka je ponudila tudi izhodišče za razpravo o relaciji med naklepom in škodo, ki jo lahko povzroči pornografija; žal ga ni izrabil nihče od bolj poklicanih. Po sprejetju sporne avtentične razlage v DZ RS in naznanil o sistemu označevanja so v medijih, z izjemo mariborskega Večera, pometli problematično zadevo reguliranja pornografije pod preprogo. Tudi javno pismo ministrstvu za kulturo, ki opozarja na vprašljivo strokovnost le-tega pri soudeležbi v procesih reguliranja pornografije (s poudarkom na podpori avtentični razlagi 84. člena ZMED) in ki ga je podpisalo pet uglednih nevladnih organizacij12 in nekatere posameznice, je naletelo na zelo skromen medijski odziv. Z opisane perspektive je argument pravice do svobodnega izražanja, ki ga uporabljajo zagovorniki in zagovornice liberalističnega odnosa do pornografije, še manj utemeljen, saj je očitno, da je njihov diskurz dominanten.

Perspektive: avtentično oplajanje z evropskimi viri
Zdi se, da vztrajanje pri spoštovanju zakona, vsaj v primeru regulacije pornografije, postaja stvar marginalne pozicije in simptom nemoči. Zaenkrat je črka zakona v rokah tistih, ki nočejo brati.13 Vprašanje samoregulacije in udeležbe države v procesih upravljanja s pornografijo kljub nekaterim nasprotnim težnjam in netočnim argumentacijam14 ostaja odprto. V dokumentih EU, vključno s Svetom EU, se tema samoregulacije z namenom zaščite otrok in mladoletnih dosledno prepleta z navajanje nuje po uporabi in razvoju tehnoloških sredstev za filtriranje škodljivih programskih vsebin.15 Napotilo,16 da je staršem treba omogočiti tehnološko upravljanje z dostopnostjo televizijskih programov, je nastalo na podlagi oxfordske raziskave, ki jo je naročila Evropska komisija. Po izsledkih omenjene raziskave je artikuliral resolucijo tudi Evropski parlament.17 Poleg uporabe tehnologije v sistemih samoregulacije se evropske države soočajo z nujnostjo nadzorovanja le-tega. Nizozemski sistem samoregulacije je bil velikokrat navajan kot vzorčni, a je bil zaradi neučinkovitosti18 v legislaturni prenovi; zakon o medijih določa, da televizije ne smejo predvajati programov, ki bi lahko resno škodovale otrokom in mladoletnim; pod določenimi pogoji so dovoljene izjeme; minister za izobraževanje, kulturo in znanost lahko pooblasti določeno organizacijo, ki postavlja pravila klasifikacije in jo nadzoruje. Ustanovljen je bil inštitut (NICAM) za nadzor nad označevanjem avdiovizualnih medijev s poenotenimi kriteriji za vse avdiovizualne medije, v katerem so tudi predstavniki oblasti.19 V Franciji je označevanje v pristojnosti Commission de Classification des Euvres Cinématographiques, ki je pod nadzorom ministrstva za kulturo. V skladu s sistemom označevanja glede na starost otrok in mladoletnih je predpisan tudi okvirni čas predvajanja na televiziji. Vlada izdaja dekrete o potrditvi programov in obveznostih javnih televizijskih družb glede izogibanja vulgarnosti.20 Regulirano oziroma vsaj delno s strani države nadzorovano samoregulacijo imajo tudi Nemčija (federalno ustanovljeno telo Kommission für Jugendmedienschutz ima pravico posega, kjer samoregulacija ne deluje oziroma ne deluje v skladu zastavljenimi pravili),21 Švedska (Statens Biografbyrĺ), Španija (filmska klasifikacija poteka pod nadzorom ministrstva za kulturo), Danska (starostne restrikcije določi medijski svet, ki ga izvoli ministrstvo za kulturo),22 Finska (Odbor za razvrščanje filmov, čigar direktorja imenuje minister za kulturo)23, Italija (zaščita otrok in mladine pred škodljivimi televizijskimi vsebinami je prav tako pod vladnim nadzorom skozi osem cenzorskih odborov, ki ocenjujejo TV oddaje)24 … Zanimivo bi bilo na primerih urejanja pornografije in drugih reprezentacij seksualnosti po posameznih državah preveriti, koliko je opredeljevanje filmov in drugih televizijskih oddaj glede na kriterij potencialne škode za otroke in mladoletne dejansko odvisno od organizacijskih oblik institucij, ki kategorizirajo in nadzorujejo. Joachim von Gottberg, direktor nemške FSF, volunterskega samoregulativnega telesa televizijske industrije (Freiwillige Selbstkontrolle Fernsehen), meni, da so bolj pomembne kultura, tradicija, vloga mladosti in vrednote, ki jih družba pripozna za svoje. Ni nujno, da več poseganja države v regulacijo pornografije pomeni večje zatiranje popredstavitev seksualnosti nasploh, kot radi namigujejo zagovorniki liberalističnega odnosa do pornografije. Čeprav je naš zakon v tem smislu neroden (3. odstavek govori o prizorih erotike in ne o erotiki kot žanru in s tem zadeva tudi umetniške filme), pa to ne pomeni, da ga je potrebno kršiti, dokler obstaja. Vsekakor je bolj modro ukrepati na aktualnih odprtih področjih in se spoprijeti - če že ne z revizijo avtentične razlage 84. člena in dogovora o predvajanju za otroke in mladoletne neprimernih vsebin - z vprašanjem ustanovitve strokovnih teles za označevanje in nadzor. Čaka pa nas tudi preizpraševanje možnosti ukrepanja v primerih kršitve 84. člena ZMED (četudi razumljenega skozi sporno avtentično razlago).

1 O tem smo pisali v Medijski preži, 16, 2003, str. 21.
2 Avtentično razlago je še prej potrdil in kot je bilo posredovano medijem - delno tudi preoblikoval Odbor za kulturo, šolstvo, mladino, znanost in šport.
3 22. člen Direktive št. 9736/EC Evropskega parlamenta in Sveta (tj. TV-direktiva), ki je pravni vir 84. člena ZMED, med vsebinami, ki lahko resno škodijo otrokom in mladoletnim, navaja pornografijo brez zoževanj na njene podžanre.
4 Delo, 19. 6. 2003, str .2 ( Marko Jakopec, DZ o Triglavskem narodnem parku in medijskem zakonu).
5 Gl. projekt »Označevanje programskih vsebin« Sveta za radiodifuzijo.
6 Druga plat svobodnjaštva je seveda brezobzirna avtoritarnost, ki se v našem primeru izkazuje z manipulacijo medijev in javnosti - torej netransparentnostjo delovanja predstavnic in predstavnikov oblasti zaradi sprege z industrijo - ter onemogočanjem javne artikulacije strokovnih argumentov vprid striktni regulaciji pornografije.
7 Ameriški film Žigolo je bil predvajan 19. 7. 2003 ob 22. uri 20 minut. Vključeval je pogoste in ponavljajoče se sekvence implicitnih in napol eksplicitnih spolnih aktov, pri čemer je bila zgodba bolj obrobnega pomena.
8 Mihiču so grozili telefonsko in pisno, Hočevarjevim so zažgali hišo. 28.maja okrožni državni tožilec Bojan Šobar ovadi Mihiča, ker je na POP TV v oddaji Trenja izjavil, da tožilec laže. Ta Mihičeva izjava se je nanašala na dve protislovni Šobarjevi izjavi o isti stvari, namreč, da R-Kanal predvaja pornografijo oziroma, kot je pojasnil naknadno, zgolj erotiko.
9 Delo, 7. 5. 2003, str. 2. (Prispevek pod naslovom Zakon o medijih in določba o predvajanju pornografije)
10 Mihičevi in Hočevarjevi 4. 1. 2003 podajo ovadbo suma kaznivega dejanja po 187. členu Kazenskega zakonika proti R-kanalu na lokalni policijski postaji; ker je bila ovržena, Mihič odda pritožbo Komisiji za peticije in pritožbe DZ RS.
11 Sex on Screen; the Parameters of the Permissible. 9th EPRA Meeting. Vevey, 6. in 7. maj 1999.
12 Mirovni inštitut, zanj Brankica Petkovič; Društvo za uveljavljanje enakosti in pluralnosti Vita Activa, zanj Mojca Dobnikar; Društvo Ženska svetovalnica, zanj Dora Meden, Naravni začetki, Združenje za informiranje, svobodno izbiro in podporo na področju nosečnosti, poroda in starševstva, zanj Irena Šimnovec; Združenje proti spolnemu zlorabljanju, Ljubljana, zanj Katja Bašič.
13 Na tem mestu se je prav ironično spomniti na morebitni samozagovor političnih instanc, ki so botrovale avtentični razlagi, češ da meje med pornografijo in erotiko niso določljive, oziroma da so povsem subjektivne narave - in da gre lahko tudi zgolj za vprašanje terminologije (npr. soft porno se včasih enači z erotiko). Ne le da pornografski žanr loči in obvladuje produkcijska in konzumentska praksa, tudi vsa referenčna sociološka literatura vključuje definicijo pornografije in tudi erotike. Četudi definicije niso vedno enotne, pa imajo skupne značilnosti, vsekakor pa so stvar konsenza določenega kulturnega okolja.
14 V odgovoru ministrstva za kulturo na omenjeno odprto pismo lahko preberemo: »Po našem mnenju je sistem samoregulativnega urejanja določenih vprašanj tudi v EU obravnavan kot zaželena oblika izpolnjevanja zakonskih določil, brez dodatnih ukrepov vlad ali ministrstev, saj dviguje demokratične standarde v družbi. V dokumentih Sveta Evrope je kot takšen način urejanja na področju pornografije izpostavljen primer Nizozemske.« MK, št. pisma 006-706/2002, 4. 8. 2003.
15 Svet EU, Priporočilo z dne 24 sept. 1998 O razvoju konkurenčnosti evropskih avdiovizualne in informacijske storitvene industrije s promoviranjem nacionalnih okvirov, usmerjenih k doseganju primerljivih in učinkovitih nivojev zaščite otrok in mladoletnih ter človekovega dostojanstva (98/560/EC), gl. Official Journal of the European Communities, L 270, str. 48.
16 Evalvacijsko poročilo Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu o aplikaciji priporočila Sveta o zaščiti otrok in mladoletnih ter človekovega dostojanstva, z dne 27. 2. 2001 (COM (2001) 106 final). Gl. http://europa.eu.int/eur-lex/en/com/cnc/2001/com2001_0106en01.pdf
17 A5-0258/2000; gl. prej navedeno domačo stran, str. 11.
18 l. Joachim von Gottberg, A Patchwork Approach or a Common Solution?, http://www.fsf.de/berlin2003/Joachim_von_Gottberg_engl.pdf
19 http://www.kijkwijzer.nl/engels/ekijkwijzer.html
20 http://www.legifrance.gouv.fr
21 Joachim von Gottberg, ibid.
22 Ibid.
23 http://www.vet.fi/english/board.html
24 Po Media Awareness Network.

izpis

Alenka Kotnik

Sizifove muke sofinanciranja medijev
Skupno so lani na razpisu za sofinanciranje programskih vsebin v medijih podelili čez 126 milijonov tolarjev - Subvencije za ustvarjanje programov in razvoj infrastrukture so dobili tako rekoč vsi, ki so zanje zaprosili
Pri ustvarjanju programov in razvoju tehnične infrastrukture mediji lahko ministrstvo za kulturo zaprosijo za finančno pomoč. Z Zakonom o medijih je namreč le-to zavezano k podeljevanju subvencij iz sredstev državnega proračuna. Kakšni projekti se na tovrstne razpise lahko prijavijo in koliko sredstev dobijo? Kakšna so merila za dodeljevanje finančne pomoči in kdo o tem odloča? In ker sklad za avdiovizualne medije že obstaja, preostalim medijem pa se po zakonu tudi deli pomoč, katero vrzel bi, če sploh, potemtakem zapolnil zloglasni predlog ustanovitve še enega sklada za medije? Pri subvencijah na področju medijev gre za dva razpisa, ki sta se končala v začetku julija. Prvi razpis predvideva pomoč pri ustvarjanju programskih vsebin in razvoju tehnične infrastrukture (ki je predvidena v 4. členu Zakona o medijih), drugi razpis pa še dodatno omogoča sredstva televizijskim igranim, dokumentarnim in podobnim programom; to je razpis za avdiovizualne medije (na podlagi 110. člena Zakona o medijih). Na javne razpise ministrstva za kulturo, katerih sredstva izvirajo iz državnega proračuna, je bilo lani prijavljenih 93 projektov, letos pa je na ministrstvo prispelo skorajda 151 popolnih vlog. Svet za medije (ki se oblikuje vsako leto znova, v njem pa sedijo predstavniki medijev, producentov, operaterjev, strokovnjaki ter predstavnik ministrstva za kulturo) na podlagi meril in kriterijev, kot so izvirnost, kvaliteta, aktualnost avtorskega pristopa, pomen za slovensko kulturo in jezik ter uveljavljanje produkcije v tujini odloči, komu in koliko sredstev bo dodelilo ministrstvo.

Trinajst milijonov za Trafiko
Skupno so lani na razpisu za sofinanciranje programskih vsebin podelili čez 126 milijonov - prijavljeni so prosili za nekaj čez 276 milijonov -, iz česar je razvidno, da so projekti dobili relativno visok delež sredstev. Na razpisu za avdiovizualne medije pa je ministrstvo razdelilo skoraj 97 milijonov. Subvencije za ustvarjanje programov in razvoj infrastrukture so torej dobili tako rekoč vsi, ki so zanje zaprosili. Najverjetneje zaradi relativno nizkega števila prijavljenih. Med njimi pa so bili s strani države izdatno financirani tudi projekti, kot je denimo Trafika (skoraj 13 milijonov tolarjev od zaprošenih 29 milijonov) in sporni propagandni Evro, Nato kviz na RGL-u (736.078 tolarjev, kar je tudi vsota, za katero je RGL zaprosil). Omenjamo ju namreč zato, ker naj bi bila sredstva iz razpisa namenjena »razvoju slovenske medijske krajine«, financirani projekti pa so izbrani tudi na podlagi kriterija »pomen projekta za razvoj slovenske kulture in slovenskega jezika« (cit. Uredba o izvedbi rednega letnega javnega razpisa za sofinanciranje ustvarjanja programskih vsebin in razvoja tehnične infrastrukture na področju medijev). Tako se na seznamu odobrenih sredstev skupaj znajdejo projekti, kot so Popovi zdravniki (en milijon), Romskih 60 (nekaj manj kot tri milijone), Radijska oddaja Filmanija (slab poldrugi milijon), Zenit (2 milijona) in, denimo, Kako smo so se Slovenci osamosvajali (5,6 milijona). Svet oz. strokovna služba je sicer zavrnila projekt Pod eno streho, v katerem je družba POP TV, d. o. o., zaprosila za 78 milijonov, zastavlja pa se vprašanje, zakaj se pomoč namenja projektom brez kakršne koli kulturne koristi, posledično pa jo zmanjkuje za druge. Projekt Trafika je namreč iz proračunske malhe dobil največji delež izmed vseh prijavljenih vsebin, več sta dobila le projekta programskih vsebin namenjenih gluhim (malo manj kot 14 milijonov) in slepim in slabovidnim državljanom (nekaj čez 15 milijonov). Zgodba s Trafiko pa se še nadaljuje.

Letos pol manj denarja
V letošnjem razpisu je ustvarjanju programskih vsebin in razvoju tehnične infrastrukture namenjenega bistveno manj denarja. Skupaj borih (v primerjavi z lansko vsoto 126 milijonov) 69 milijonov tolarjev. Zakaj? »Ker so sredstva omejena, nekaj lanskih izplačil pa je šlo že iz letošnjega proračuna, ker je vlada lani ustavila izplačila, pogodbe pa so nas kljub temu obvezovale,« pojasnjuje Marko Jenšterle, svetovalec vlade in tajnik Sveta za medije. Če poenostavimo: denarja je manj, ker so morali plačati tudi zgrešene projekte. Poleg tega vlada krši še lastne zakone. Republika Slovenija naj bi namreč po 149. členu Zakona o medijih za razpis ustvarjanja programskih vsebin zagotovila najmanj 300 milijonov tolarjev na leto. Po besedah Marka Jenšterleta je »realna vsota desetkrat manjša. Svet za medije je na svojih sejah že dvakrat opozoril ministrico za kulturo na neizpolnjevanje zakona in zahteval, da opozorilo prenese tudi predsedniku vlade.« Enaka zgodba se ponovi na drugem razpisu - za avdiovizualne medije. Tudi tu je letošnja vsota nižja (lani je bilo podeljenih 96 milijonov, letos je predvidenih sredstev za 56 milijonov). »Proračunska postavka je letos nižja, ker se je izplačilo lanskega razpisa ‘zajedlo’ v letošnjo postavko,« pojasnjuje svetovalec ministrice na ministrstvu za kulturo Tone Frelih. Ne izpolnjuje pa se še en člen Zakona o medijih. V njem je namreč pod 110. členom zapisana ustanovitev Sklada za avdiovizualne medije, v katerega naj bi se stekala sredstva s treh naslovov: proračuna, pristojbine izdajateljev radijskih in televizijskih programov (107. člen Zmed) ter odstotka pristojbine operaterjev (112. člen Zmed). Po besedah Toneta Freliha so se v sklad v lanskem in letošnjem letu stekla zgolj sredstva iz državnega proračuna, »ostali vplačniki pa svojih zakonskih obveznosti še ne izvršujejo«. Sankcije? Ni jih ...

Boljša nediskriminatorna pomoč medijem
Subvencioniranje oz. finančna pomoč medijem, o kateri je bilo v zadnjem času toliko napisanega, torej nekako že obstaja. Sredstva deli ministrstvo za kulturo, včasih so merila in odločitve strokovne komisije res malce čudna, pomoč pa razdeljena nespretno. A vendar so denar lani dobili skorajda vsi, ki so se prijavili. Leta 2002 so bile na razpisu za ustvarjanje programov in razvoj tehnične infrastrukture tako zavrnjene le tri prošnje, letos pa kar 41 projektov. Tuje države, ki ustanavljajo medijske sklade in tako v obliki neposredne pomoči sofinancirajo medije, le-to izvajajo zunaj ministrstev. Zadnje pobude za ustanovitev sklada za medije pa se utemeljujejo tudi na potrebi medijev za razvoj tehnološke infrastrukture. Kljub temu, da natanko taka pomoč že obstaja - sredstva so zakonsko utemeljena -, pa denarja ni. Poleg tega zgledi iz tujine kažejo, da je podeljevanje direktne finančne pomoči medijem za zagotavljanje, kot jo predlagatelji radi poimenujejo, »pluralnosti«, neučinkovito. Oziroma, kot piše Marko Milosavljevič, se evropske države, »ko razmišljajo o pomoči množičnim medijem, večinoma najprej odločijo za nediskriminatorno pomoč in šele nato za neposredne subvencije«.1 Sklad za medije je namreč »oblika diskriminatorne pomoči, ki jo prejmejo le nekateri. Največ držav raje ponuja nediskriminatorno pomoč, namenjeno vsemu množičnemu tisku. Ta se ne kaže v neposrednem državnem (so)financiranju ali pomoči, temveč v posredni obliki«2, denimo v obliki znižanja davkov, cen poštnih storitev ali oprostitve dajatev pri nakupu tehnične opreme. Pomoči pa so deležni vsi množični mediji in države se tako izognejo barantanju. Katero vrzel bi torej zapolnil sklad za medije, ko pa so določene oblike finančne pomoči že zagotovljene? In kako naj bi novi sklad deloval, če pa imajo že obstoječi težave s pridobivanjem sredstev, četudi so ta zakonsko predpisana, plačniki pa kljub temu svojih obveznosti ne izpolnjujejo?

1 Marko Milosavljevič, Obupno na pamet. V: Sobotna priloga Dela, 19. 7. 2003.
2 Prav tam.

izpis

Mediji in avdiovizualna kultura v osnutku nacionalnega kulturnega programa 2004-2007
Osnutek nacionalnega kulturnega programa, ki ga je julija strokovni javnosti predstavilo ministrstvo za kulturo, vsebuje tudi poglavje o medijih in avdiovizualno kulturo. Objavljamo to poglavje.
Splošna cilja:


I. Cilj: Kakovostno in količinsko povečati slovensko AV produkcijo, njeno promocijo in distribucijo doma in v tujini ter zagotoviti njeno zaščito, in sicer do leta 2008 za 50%.
Osnovni pogoj za napredek avdiovizualnega področja je celovita in koherentna povezanost vseh subjektov, ki v njem delujejo. Pri tem je bolj kot vprašanje institucionalne povezanosti pomembno vprašanje vsebinske razmejitve in koordinacije nalog, ki jih opravljajo posamezni subjekti ( Filmski sklad, Filmski studio Viba film, Slovenska kinoteka, Slovenski filmski arhiv). Avdiovizualna kultura se odraža tudi v zahtevnosti uporabnikov avdiovizualne kulture. Da bi se ti standardi dvignili, bo potrebno poskrbeti za širitev prikazovalske in distribucijske mreže, ki je namenjena kvalitetni kinematografski ponudbi.

Ukrepi:
  • na podlagi nove zakonodaje preoblikovati sedanji Filmski sklad RS v Sklad za avdiovizualno kulturo in pridobitev dodatnih izvenproračunskih sredstev za spodbujanje produkcije in mednarodne koprodukcije AV del
  • dvig ravni slovenske AV kulture s stimuliranjem distribucije kakovostnih filmov in vzpostavitev mreže art kinov ( na podlagi zakona o »kulturnem tolarju«).


Kazalci:
  • večja produkcija slovenskih avdiovizualnih del in njihov povečan delež v avdiovizualnih medijih
  • pritegnitev mednarodnih produkcij in koprodukcij,
  • povečan delež kvalitetnih filmov v kinematografih.
  • povečano število kinematografov (v art-mreži), ki bodo v svoj avdiovizualni repertoar uvrščali kvalitetnejša dela.


II. Cilj: Ohranjanje medijskega pluralizma
Vprašanje medijskega pluralizma je v prvi vrsti vprašanje, kako - kljub nezadržnemu procesu koncentracije lastništva v medijih - zagotoviti čim bolj raznoliko ponudbo medijskih vsebin in čim večjo odprtost medijev za izražanje različnih mnenj in stališč. Programom posebnega pomena (lokalnim, regionalnim, študentskim ter nepridobitnim radijskim in televizijskim programom) je potrebno zagotoviti dodatno finančno podporo. Dokončno bo potrebno vzpostaviti celovit pregled nad slovensko medijsko krajino (razvid medijev, razvid novinarjev, razvid neodvisnih producentov, seznam kabelskih operaterjev) in učinkovit inšpekcijski nadzor.

Ukrepi:
  • priprava celovite strategije razvoja na področju medijev, celovit pregled nad medijsko krajino in tekoča medresorska komunikacija.
  • podpora iz AV sklada in iz sredstev za razširjanje programskih vsebin programom posebnega pomena in slovenskim avtorskim projektom
  • prednostna podpora projektom na področju »avdiovizualnega izobraževanja« in »medijske vzgoje«.


Kazalci:
  • preverjanje uresničevanja programskih vsebin in s tem ohranjanja pestrosti slovenske medijske krajine
  • povečan doseg občinstva slovenskih medijev
  • povečan doseg občinstva slovenskih in evropskih AV del v radiodifuznih programih
  • transparentnost, racionalnost in gospodarnost porabe javnih sredstev v medijih
  • število in obseg projektov na področju »avdiovizualnega izobraževanja« in »medijske vzgoje«.


Prioritete in ukrepi


1. Cilj: Usposobiti tehnično in organizacijsko bazo za snemanje slovenskih AV del in zagotoviti gospodarnost poslovanja.
Ukrep: Statusno preoblikovanje Javnega zavoda Filmski studio Viba film. Filmski studio Viba film že deluje kot tehnična baza za snemanje slovenskih filmov: zagotavlja scensko tehniko in gradbeno-scenski servis, zagotavlja filmsko snemalno tehniko in svetlobni park, zagotavlja prostorske kapacitete za snemanje v studiu. Investicija, s katero bo studiu zagotovljena vsa potrebna nepremična infrastruktura, bo predvidoma zaključena v letu 2005. Že v letu 2003 bi se studio moral preoblikovati iz javnega zavoda v gospodarsko družbo, katere ustanovitelj in lastnik bo Republika Slovenija.

Pričakovani učinki: S tem preoblikovanjem bodo zagotovljeni pogoji, da se bo studio obnašal kot tržni subjekt in da bo v čim večji meri nastopal tudi na tujem trgu, hkrati pa bo preko instrumenta lastništva zagotovljen tudi javni interes na področju kulture oziroma nacionalne kinematografije.

Kazalci:
  • rast slovenske produkcije AV del
  • rast števila mednarodnih koprodukcij
  • rast števila produkcij AV del tujih producentov v Sloveniji.


Čas in obremenitev proračuna: Predvidena sredstva za dokončanje investicije v nepremično opremo Filmskega studia Viba film 2003 558.000.000 SIT 2004 245.000.000 SIT 2005 150.000.000 SIT Poleg tega je za delovanje Vibe v letu 2003 z odločbo že določenih 158.750.000 SIT v letu 2003.

2. Cilj: Povečati mednarodno prepoznavnost in konkurenčnost Slovenije na področju filmskih produkcij in koprodukcij.
Ukrep: Ustanovitev Filmske »komisije« RS kot medresorskega povezovalnega organa. Namen filmske »komisije« ( odbora/ sveta), je promovirati in koordinirati lokacijsko, kadrovsko in tehnično ponudbo Slovenije kot prizorišča filmskih produkcij in koprodukcij.- Slovenija lahko zaradi relativne geografske majhnosti in pestrosti na svojem teritoriju ponudi najrazličnejše lokacijske možnosti.

Pričakovani učinki: Finančni učinek tuje produkcije ali postprodukcije na državno in lokalno gospodarstvo je zelo velik, dodati je treba turistično promocijski učinek, ki ga s takimi delovnimi obiski dobi država neposredno, posredno pa kot lokacija, kjer so nastajale mednarodne koprodukcije. Učinek se bo pokazal tudi v večji zaposlenosti slovenskih filmskih delavcev in uporabi ustrezne tehnike različnih ponudnikov, v povečani neposredni potrošnji, v povečanem DDV zaradi večje potrošnje in storilnosti, v večji prepoznavnosti Slovenije v svetu, ki bo koristila predvsem turističnemu gospodarstvu.

Kazalci:
  • število produkcij in koprodukcij
  • povečanje števila zaposlenih oziroma vključenih v projekte na filmskem področju.


Čas in obremenitev proračuna: 2003 10.000.000 2004 7.000.000 2005 5.000.000 2006 3.000.000 Proračunska sredstva se zmanjšujejo, ker se povečuje delež zunaj proračunskih prihodkov.

3. Cilj: Izboljšati pogoje izobraževanja in kulturne vzgoje na AV področju in na področju medijev.
Ukrep: Z medresorskim dogovorom (MŠZŠ) in ob podpori mednarodnih skladov (Media Plus) doseči boljši gmotni in strokovni položaj na področju izobraževanja kadrov, AV in medijske vzgoje zlasti v šolah. Ministrstvo za kulturo preko Filmskega sklada RS sofinancira tudi program AGRFT, ki je osrednja izobraževalna institucija na tem področju, vendar sedanje rešitve v zvezi s položajem akademije niso ustrezne. Z ministrstvom za šolstvo, znanost in šport bi bilo potrebno doseči dogovor o ustreznejši obliki financiranja (umetniških) akademij, ob asistenci mednarodnih izobraževalnih programov, zlasti v sklopu Medie Plus, Eurimage-a in drugih skladov, bi lahko omogočili normalne izobraževalne procese in ponovno spodbudili AV vzgojo v šolah, ki sedaj temelji zgolj na voluntarizmu posameznih zanesenjakov.

Pričakovani učinki: Pričakujemo, da bi se s tem ukrepom dvignila raven izobraževanja na AV področju, ki je izredno organizacijsko in finančno zahtevno, zapolnile vrzeli pri posameznih profilih kadrov na AV področju in povečalo število osnovnih in srednjih šol, na katerih načrtno skrbijo za AV vzgojo ( filmski in video krožki, šolske filmske predstave).

Kazalci:
  • število izšolanih strokovnih kadrov
  • povečan obseg porabljenih sredstev na študenta na AGRFT
  • povečanje števila vzgojnih oblik na šolah


Čas in obremenitev proračuna: Omenjene rešitve ne zahtevajo dodatnih obremenitev proračuna, ker bi se po grobi projekciji trenutno predvidena proračunska sredstva za leto 2004 z zagotovitvijo dodatnih izvenproračunskih virov na podlagi nove zakonodaje na AV področju lahko podvojila.

4. Cilj: Prilagoditev javne RTV novim razmeram
Javna RTV služba se mora prilagoditi novim razmeram na medijskem trgu in zahtevam pravnega reda Evropske unije. Opredeliti je potrebno nacionalni interes, ki bo vezan na programske vsebine, za njegovo uresničevanje pa je potrebno zagotoviti stabilen vir financiranja. Javna RTV sluľba mora pripravljati in razširjati programe, ki so v javnem interesu in sicer tako, da so vidni in slišni na celotnem ozemlju Slovenije.

Ukrep: Nove zakonske rešitve, ki bodo opredelile položaj in vlogo javne RTV Slovenija na podlagi 4.člena Zakona o medijih, v katerem je definiran javni interes na področju medijev.

Pričakovani učinki: Pričakujemo, da bo javna RTV dosledno uresničevala pravice državljanov Slovenije in Slovencev v zamejstvu in po svetu do javnega obveščanja in do obveščenosti, da bo ohranjala slovensko nacionalno in kulturno identiteto s programi, namenjenimi različnim ciljnim publikam (otroci, mladina, starostniki, ljudje s posebnimi potrebami), da bo zagotavljala raznolikost programov s programskimi vsebinami, namenjenimi razvoju kulturne ustvarjalnosti, izobraževanja in znanosti, ter da bo vzpodbujala kulturo dialoga.

Kazalci:
  • število ur predvajanja letno kulturnih in izobraževalnih programov
  • število ur predvajanja letno lastnega programa
  • število ur predvajanja letno slovenskih in evropskih AV del
  • število ur predvajanja del neodvisnih producentov


Čas in obremenitev proračuna: Ni predvidenih neposrednih obremenitev proračuna, ker bo predvidoma tudi novi zakon o financiranju RTV temeljil na neposrednih prispevkih prebivalstva in prihodkih od trženja.

izpis

Melita Zajc

Mediji in avdiovizualna politika v strateških dokumentih ministrstva za kulturo
Bolj bi morali upoštevati digitalizacijo produkcijskih in distribucijskih tehnologij ter posledice, ki jih ta prinaša tako za medije kot za avdiovizualno produkcijo in kinematografijo.
V osnutku analize stanja v medijih in avdivizualni kulturi in osnutku nacionalnega kulturnega programa 2004-2007 najdemo pomanjkljivosti v obravnavi radia in televizije, v delih, ki obravnavajo kinematografijo, pa manjkajo video in ostali segmenti avdiovizualne produkcije. Menim, da bi morali bolj upoštevati digitalizacijo produkcijskih in distribucijskih tehnologij ter posledice, ki jih ta prinaša tako za medije kot za avdiovizualno produkcijo in kinematografijo. Strokovna telesa ministrstva bi se morala bolj povezati z vsemi, ki vzpostavljajo sistemske okvire za delovanje novih distribucijskih in produkcijskih platform.

Zapostavljanje televizije in izpuščanje video produkcije
Če bi poljudno prikazali osnutek nacionalnega kulturnega programa za področje medijev in avdiovizualne kulture bi lahko rekli, da ta dokument medije razume skozi tisk, avdiovizualno kulturo pa skozi kinematografijo. To pomeni, da ima odlične temelje, vendar pa zapostavljanje televizije in izpuščanje video produkcije daje vtis, da so digitalni mediji in elektronske vsebine - torej nov razvojni cikel medijev in avdiovizualne kulture - stvar znanstvene fantastike. To seveda ni res, za velik del populacije so del vsakdanjega življenja, razlog, da jih ni v osnutku NKP pa je, kot dobro vemo, pomanjkanje sredstev oziroma strokovnjakov na MK, najbrž pa tudi posledica tega, da vsi zainteresirani po malem upajo, da jim bo odsotnost pravil prišla prav. Običajno imajo od tega korist zgolj najmočnejši, a ko bo to tudi za ta primer mogoče brez pogojnikov zapisati, bo prepozno. Korekcije pa bodo takrat zahtevale še več sredstev in več strokovnjakov.

Konstantni padec števila gledalcev RTVS
V strateških dokumentih ministrstva za kulturo, ki obravnavajo področje medijev in avdiovizualne kulture pogrešam podatke, ki nazorno pokažejo, da se konstantno veča delež tistih gledalk in gledalcev v Sloveniji, ki gledajo tuje televizijske postaje. Med temi tujimi televizijami prevladujejo tako nacionalni programi sosed, zlasti HTV, kot tudi specializirane postaje, kot sta CNN in MTV. Kaže torej, da slovenske televizijske postaje ne izkoriščajo vsega potenciala, torej bi bili najverjetneje lahko njihovi programi kulturno veliko bolj raznoliki kot dejansko so; na drugi strani pa je to tudi pokazatelj tega, čemur se z Nacionalnim kulturnim programom želimo izogniti, torej prevladi kulturnih dobrin tuje produkcije med kulturnimi uporabniki v Sloveniji. Druga ugotovitev je, da konstantno pada delež gledalk in gledalcev, ki gledajo prvi in drugi program TV Slovenija. V veliki večini evropskih držav je ugotovitev, da nacionalna televizija s svojimi programi ne dosega niti polovice občinstva, sprožila dvom v upravičenost, da prejema celoto televizijskega prispevka, ki ga to občinstvo plačuje. Pri tem seveda ne gre za komericalna merila, temveč nalogo države, da zagotovi ne le produkcijo kvalitetnih, raznolikih kulturnih in drugih vsebin, temveč tudi, da zagotovi pogoje za to, da te kvalitetne vsebine tudi dejansko dosežejo državljanke in državljane v čimvečjem obsegu. V nasprotnem primeru (brez občinstva) je investicija (plačevanje RTV prispevka) brez haska, ustvarjalni potenciali zaposlenih na RTVS in drugih ostajajo neizkoriščeni, občinstvo pa je prepuščeno komercialnim interesom, ali pač drugim (ne nacionalnim) ponudnikom kvalitetnih vsebin. S tem, ko nacionalna televizija izgublja večino svojega občinstva, pa je seveda ogrožen tudi temeljni, prvotni razlog obstoja in razvoja javnega radiodifuznega servisa - da s sistemom oddajnikov »pokrije« celoto ozemlja države in s tem zagotovi sprejem signala, torej svojega programa, celotni populaciji. Ta razlog (popolna dostopnost na celotnem teritoriju države), je tudi eden od argumentov za to, da evropske države vlagajo v digitalizacijo javnega radiodifuznega servisa - tema, ki tudi v Sloveniji že prihaja na dnevni red. Zaradi vsega navedenega mednarodno uveljavljeni standardi kvalitetne avdiovizualne produkcije ne ločujejo med kvaliteto in popularnostjo, temveč je šele njuna sinteza znak prave kvalitete programa javnega radiodifuznega servisa - ne kvalitetno ali popularno, temveč kvalitetno in popularno.

Deleži lastne produkcije
Za potrebe strateških dokumentov ministrstva za kulturo bi kazalo pridobiti konkretne podatke glede zastopanosti lastne produkcije v programih RTVS (kot to predpisuje Zakon o medijih), in ob tem opozoriti, da ni enotne metodologije za meritve. Na primer, interpretacija tega, kaj sodi pod oznako »lastne produkcije« je trenutno precej poljubna in podrejena želji po doseganju predpisanega deleža za vsako ceno. Nemara bi na tem mestu kazalo navesti tudi podatek o upadanju deleža lastne produkcije igranih oddaj in programov v okviru RTV Slovenija. Prav tako analiza ne omenja, da je bil leta 2002 prekinjen sporazum med RTV Slovenija in Filmskim skladom, ki je narekoval sodelovanje RTV Slovenija pri produkciji slovenskih celovečernih filmov v deležu do 20 odstotkov. Prekinitev je bila posledica dejstva, da je bilo leta 2001 s strani RTV Slovenija prekinjeno sleherno finančno sodelovanje pri projektih Filmskega sklada, tako da je delež RTV Slovenija z 20 odstotkov padel pod 5 odstotkov (op: ne gre za finančne vložke, temveč nudenje storitev). Prav tako je glede kulture na programih slovenskih televizij značilen podatek, da slovenski celovečerni film v njih nima posebnega mesta, prav tako ne kratki. Večinoma je slovenske filme predvajala RTV Slovenija, saj je pravice pridobila s sodelovanjem pri njihovi produkciji - le to pa, kot rečeno, od leta 2002 ni več samodejno zagotovljeno. Slovenske kratke in video filme je RTVS predvajala v okviru oddaje Terminal, ki pa je bila z junijem 2003 ukinjena in od takrat v programih RTVS tudi kratki filmi nimajo svojega posebnega mesta. To pa velja tudi za filme in video dela študentov AGRFTV, ki jih RTV Slovenija, čeravno sodeluje pri njihovem nastajanju, vrti poljubno, brez stalnega termina v programski shemi. Dela študentov videa na Likovni akademiji pa, odkar je ukinjen Terminal, ostajajo v celoti brez možnosti predvajanja v programih slovenskih televizij. Naj dodam, da je možnost predvajanja, torej javne prezentacije najboljša vzpodbuda za razvoj lastne, slovenske produkcije sodobnih avdiovizualnih vsebin, kar pa je strateškega pomena za razvoj slovenske avdiovizualne kulture.

Pomen video produkcije
Ko osnutki strateških dokumentov o medijih in avdiovizualni kulturi ministrstva za kulturo omenjajo kinematografijio, izpuščajo »področje avdiovizualnih del na nefilmskih nosilcih, analognih in digitalnih,« z argumentom, da je digitalna tehnika v Sloveniji »v začetni fazi in zato ne omogoča nobenih komparativnih analiz«. Navedba glede digitalne tehnike nezpodbitno drži, ne velja pa to za analogne nosilce. Video umetnost nastaja v Sloveniji od vpeljave magnetoskopa sredi šestdesetih let, ko so prve umetnine nastajale in bile predvajane v okvirih televizijskih programov takratne RTV Ljubljana, takrat še brez te oznake, kot glasbeni, plesni, baletni video. Kot samostojna ustvarjalna smer se video umetnost pojavi z nastopom prenosnih snemalnih naprav na začetku sedemdesetih let. Vrhunec doživi v letih 1983, 1985 in 1987 z organizacijo Video CD Festivala v Ljubljani. Festival je nastajal v koprodukciji med RTV Ljubljana in Cankarjevim domom, kot prvi zahtevnejši mednarodni projekt takrat novozgrajenega Cankarjevega doma. Posebnost festivala je bila ta, da so vabljeni video umetniki iz celega sveta imeli tekom festivala priložnost ustvarjanja novih del. Med temi deli so bila tudi taka, ki so zaznamovala domačo in svetovno video umetnost, na primer video S.He ameriškega umetnika Bila Seamana je uvrščen v zbirko Muzeja moderne umetnosti v New Yorku. Arhiv, ki je bil doslej na u-matic kasetah shranjen v arhivu Cankarjevega doma, je zaradi kvalitete hrambe (10-letni rok trajanja u-matic kaset) trenutno v procesu presnemavanja na bolj primeren Beta SP format na RTV Slovenija, postavlja pa se vprašanje, kdo je najprimernejši skrbnik tega arhiva, zlasti z vidika dostopnosti tega, nedvomno pomembnega dela nacionalne kulturne dediščine. Podobno bi pri ugotovitvi stanja na področju video produkcije morali upoštevati, da dejavnost varovanja dediščine na tem področju video ustvarjalnosti delno opravlja Sorosev center za sodobne umetnosti, ki je bil ustanovljen iz Sklada za odprto družbo. V tem okviru je nastal VIDEODOKUMENT, dokumentacijski projekt pregleda video umetnosti v slovenskem prostoru, ki zajema katalog s predstavitvijo avtorjev in njihovih del, zgoščenko z odlomki posameznih video del in knjigo esejev, ki podrobneje osvetljujejo različne vidike tega fenomena. Ko se razpravlja o finančnih potencialih na področju kinematografije se v celoti izpušča televizijo, čeprav so te tudi del stanja na področju filma, in to vsaj z vidika distribucije/prikazovanja. Zaradi aktualnih sprememb na področju kinematografije bi bilo namreč z razvojne perspektive koristno, da bi pri distribuciji in prikazovalcih vključili tudi vidik prikazovanja (slovenskih) filmov po televiziji. Televizija (radiodifuzna, kabelska) je resen uporabnik filmske produkcije (mnogo filmov nikoli ne pride v kino in so sploh predvajani samo na TV) in kot take bi kazalo obravnavati tudi televizijske postaje, ki delujejo na področju Slovenije. Prvič bi tako morebiti izboljšali položaj distributerjev kvalitetne art in/ali evropske produkcije, drugič pa je to mehanizem za uveljavitev interesov slovenskega filma tako doma kot v tujini. Seveda je to povezano z že omenjenim vidikom produkcije in iz tega izhajajočih pravic za predvajanje - na račun sodelovanja pri produkciji si je doslej RTVS samodejno pridobila tudi pravice za predvajanje slovenskih filmov, trenutno neurejena razmerja med FS in RTVS tudi tu puščajo situacijo povsem nedorečeno. Posledice so opazno negativne, na primer - med evropskimi javnimi televizijami, članicami EBU (npr. ZDF, DR…) vlada izjemno zanimanje za celovečerne filme iz novih držav članic EU, glede na trenutno stanje pa ni praktičnih možnosti, da bi to zanimanje izkoristili.

izpis

Rina Klinar

Medijska raznolikost v nacionalnem programu za kulturo 2004-2007
Posebno poglavje predstavlja višina sredstev, ki je potrebna za uresničevanje ciljev na področju medijev. Proračun za leto 2003 ne zagotavlja z zakonom o medijih predvidenih sredstev - najmanj 300 milijonov, pa tudi za leto 2004 je predvideno manj sredstev
V Sloveniji je po zadnjih podatkih 30 televizijskih in 81 radijskih programov. Pred 10 leti jih je bilo najmanj trikrat manj. Letos pa slabimo tudi 75 letnico nacionalnega radia in 45 letnico Televizije Slovenija, mineva pa tudi 50 let, ko se je oglasila prva lokalna radijska postaja. Pred dnevi pa je Svet za radiodifuzijo po dobrih 27 mesecih, odkar velja zakon o medijih oziroma po dobrih 15 mesecih, odkar so bile posredovane prve vloge, odločill o podelitvi prvih petih statusov regionalnih radijskih programov posebnega pomena. Radiodifuzni mediji so se v postopku lastninskega preoblikovanja lastninili med zadnjimi, po sprejemu zakona o javnih glasilih pa je začelo z delom veliko novih radijskih in televizijskih programov. Izdajatelji (ki so bili praviloma gospodarske družbe) so se zato kasneje vključili v GZS in še nimajo zadosti izkušenj skupnega nastopanja in uveljavljanja interesov. Zato morda ne preseneča, da se niso bolj aktivno vključili v javno razpravo o nacionalnem programu za kulturo 2004-2007. V tem programu mediji po mojem mnenju niso zadosti upoštevani, predvsem z vidika opredelitve različnih vrst medijev (tiskani, radiodifuzni, elektronski). Opredelitev v programu je pomembna tudi zaradi specifične vloge, ki jo imajo in jo bodo imeli na področju uporabe in ohranjanja slovenskega jezika, slovenske glasbe, na področju avtorskih pravic in tudi z vidika zagotovitve potrebnih sredstev. Glede na to, da je analiza zakona o medijih predvidena šele po 4 letih izvajanja zakona, torej v letu 2005, menim, da jo je potrebno narediti čimprej, vsekakor pa v letu 2004, da bi dobili tudi izhodišča za dopolnitev tega programa. Upoštevati je potrebno, da gre na področju medijev za kompleksno problematiko, kjer se srečujejo različni interesi dela, kapitala, države, civilne družbe in tudi politike.

Pomoč države največ potrebujejo lokalni radiodifuzni mediji
Če na medijskem področju kdo potrebuje podporo, so to predvsem lokalni in regionalni mediji, predvsem radiodifuzni, tudi v luči različnih stroškov, ki jih imajo v zvezi s pripravo programa (prednost univerzitetnih središč in s stroškovnega vidika tudi študentskega dela). Poleg tega bi bilo bilo dobro, da bi bilo ministrstvo za kulturo pobudnik analize o dodeljevanju sredstev različnim medijem iz proračunskih sredstev posameznih ministrstev. Na tej podlagi bi morda lahko predlagalo oblikovanje enega sklada za spodbujanje priprave programskih vsebin in razvoja tehnične infrastrukture na področju medijev. Ob tem bi bilo dobro na podlagi analize stanja na področju medijev, strategije razvoja in dosedanjih javnih razpisov oblikovati tudi dodatne kriterije za spodbujanja razvoja na področju tehnične infrastrutkrue in za delitev programskih sredstev: kaj želi država kot del EU pravzaprav podpirati - komercializacijo, pripravo različnih programskih vsebin v slovenskem jeziku, kulturno-umetniško ustvarjanje, pa tudi: izobraževanje, zdravje, varovanje okolja, varnost v najširšem pomenu besede, bralne navade, odpravljanje funkcionalne nepismenosti, manjšinsko politiko, politiko enakih možnosti, varstvo pri delu, etnološko in kulturno dediščina, vključevanje marginalnih skupin, sredstva za vzpodbujanje vsebin , ki prispevajo k regionalnemu razvoju itd.? Ob tem je nujno potrebno opredeliti tudi možne olajšave, subvencije in dotacije - komu in katere.

Kaj sploh je medijski pluralizem?
Pri spodbujanju in ohranjanju medijskega pluralizma bi kazalo najprej opredeliti, kaj sploh razumemo pod besedama medijski pluralizem, saj o tem veliko govorimo in si vsak predstavlja nekaj svojega. Ko govorimo o medijih, se z izrazom pluralizem razume predvsem lastniško oz. kapitalsko pluralnost (raznolikost). A raznolikost na medijskem področju lahko opazujemo z različnih zornih kotov:
  • kapitalska/lastniška (različni lastniki),
  • ustanoviteljska (kdo je ustanovitev medija: gospodarska družba, javni zavodi, drugi),
  • vsebinska (na primer pri radiodifuznih medijih programi in programi posebnega pomena),
  • po načinu razširjanja- tiskani, radiodifuzni (radijski, televizijski), elektronski mediji,
  • glede na območje pokrivanja: nacionalni, regionalni, lokalni,
  • glede na način posredovanja: s pomočjo oddajnikov in pretvornikov po zdraku, kabla, svetovnega spleta.
Pri opredelitvi, navedeni v osnutku nacionalnega kulturnega programa, da bodo imeli programi posebnega pomena (radijski in televizijski) ustrezno podporo, je potrebno konkretno opredeliti kakšno in iz katerih virov. Je to tudi zakonsko zagotovljeni vir iz 4. oziroma 149. člena, iz 82. člena ali kaj drugega. Prav tako ni jasno razvidna podpora tudi za druge namene, saj niso zagotovljena sredstva niti v višini z zakonom o medijih opredeljeni višini (149. člen, 2. točka - najmanj 300 milijonov SIT).

Strategija razvoja radiodifuznih medijev
Med cilji je nujno sistematično, celovito in stalno, ne pa dokončno, spremljanje medijske krajine , saj se le-ta stalno spreminja. Med ukrepi je zapisana priprava celovite strategije razvoja na področju medijev. Manjka pa konkretna opredelitev raznolikosti medijev. V okviru Sveta za radiodifuzijo že pripravljajo Strategijo razvoja na področju radijskih in televizijskih medijev, ki bo prav gotovo dobrodošla kot izhodišče za bodoča ravnanja državnih organov na tem področju. Torej, na katerih področjih načrtujemo strategijo razvoja (ali na področjih, kjer država z dodelejevanjem frekvenc (kot javne dobrine) pomembno vpliva, ali na vseh področjih (tudi tiskani, drugi mediji)? Tudi razmislek o spodbudah oziroma konkretni podpori ni odveč: stimuliranje zaposlovanja novinarjev, sredstva za delno pokrivanje stroškov distribucije, za pomoč pri pokrivanju stroškov za razširjanje na področju radiodifuzije, za investicijski razvoj (tehnični razvoj, začetne investicije v tehnologijo, drugo) itd. Med kazalci je omenjeno preverjanje uresničevanja programskih vsebin, a bi bilo bolje zapisati »delež programskih vsebin in kvot« (v skladu z zakonom o medijih). Pri tem bi bilo potrebno jasno navesti, kaj pomeni pestrost slovenske medijske krajine. Je to vsebinska, kapitalska, regionalna? Nedorečen je tudi kazalec povečan obseg občinstva, saj ni navedeno, s kom ga bomo primerjali, v katerih medijih? Kazalci bi bili lahko: delež spremljanja posameznih medijev, tiskani, radijski, televizijski, elektronski. Med kazalci, ki naj bi s pomočjo ukrepov nakazovali spodbujanje in ohranjanja medijskega pluralizma, so napisani tudi: transparentnost, racionalnost in gospodarnost porabe javnih sredstev v medijih. Pri tem ni popolnoma jasno, ali je mišljena s tem javna RTV hiša (katere vloga in pomen sta premalo jasno opredeljena) , ali tudi drugi mediji in katera javna sredstva so to (pridobljena na podlagi javnih razpisov, glede na ustanoviteljstvo, drugo?). Dejstvo je, da je večina izdajateljev radiodifuznih medijev gospodarskih družb, zato ni jasno, na kašen način, na podlagi katerih kriterijev in kdo bo presojal racionalnost, gospodarnost porabe javnih sredstev v medijih (na podlagi skupnih prihodkov, poslovnih prihodkov, skupnih odhodkovm, poslovnih odhodkov, stroški materiala in blaga, storitev, dela, amortizacija, odpisi, drugi poslovni odhodki) itd? Vsekakor pa presoja ni sporna. Na področju radiodifuznih medijev bi kazalo opredeliti minimalne tehnične, ekonomske in kadrovske standarde izdajateljev za delo na tem področju. Morda bi v tem okviru opredelili kot kazalec tudi enakomeren regionalni razvoj na področju medijev. Med kazalci, ki naj bi kazali uresničevanje cilja spodbujanje in ohranjanje medijskega pluralizma, so navedeni le kazalci na področju avdiovizualnih medijev in na 37. strani javne RTV, ne pa tudi ostali radiodifuznih medijev. Zato kaže med kazalce dodati še: delež poslušalcev, gledalcev, bralcev, število novinarjev ( po pogodbi o zaposlitvi, kot samostojnih novinarjev), obseg sredstev za oglaševanje, plačevanje avtorskih pravic, število medijev na nekem območju, delež slovenske glasbe, število kršitev itd. Posebno poglavje pa predstavlja višina sredstev, ki je potrebna za uresničevanje ciljev na področju medijev. Dejstvo je, da sprejeti proračun za leto 2003 ne zagotavlja z zakonom o medijih predvidenih sredstev iz 4. člena zakona - najmanj 300 milijonov, tudi za leto 2004 je predvideno manj (214,624.000 SIT), zato je potrebno storiti vse za zagotovitev z zakonom določenih sredstev najkasneje v letu 2004. Poleg tega bi bilo dobro opredeliti, koliko sredstev predstavljajo 3 % iz 82. člena zakona o medijih. Nacionalni program bo prav gotovo še deležen pozornosti, zato želim da se s predlogi in dopolnitvami oglasijo tudi drugi predstavniki izdajateljev tiskanim in drugih medijev.

izpis

Brankica Petković

Razpršenost lastništva in raznolikost vsebin
Nacionalni kulturni program mora imeti na področju medijev za cilj razviti regulacijske in druge mehanizme zagotavljanja razpršenosti medijskega lastništva in raznolikosti medijskih vsebin v Sloveniji.
V poglavju osnutka nacionalnega kulturnega programa 2004-2007, ki obravnava medije in avdiovizualno kulturo, bi cilj, ki zadeva javno RTV Slovenija, moral odražati potrebo po izboljšanju razmer, kar je v interesu tako javnosti kot tudi ustvarjalcev programov RTV Slovenija. Vendar bi bilo treba ta cilj, po mojem mnenju, definirati drugače, kot je v osnutku nacionalnega kulturnega programa. Ne gre namreč za nove razmere, kot piše v programu, pač pa za izboljšanje položaja, perspektive in vloge RTVS kot javnega radiodifuznega servisa.

Programi in viri državne pomoči medijem
Glede medijskega pluralizma bi se bilo potrebno zavedati, da gre za izraz, ki ga je zaradi pravilnega razumevanja potrebno natančneje oprediliti. Po mojem mnenju mora imeti nacionalni kulturni program na področju medijev cilj razviti regulacijske in druge mehanizme zagotavljanja razpršenosti medijskega lastništva in raznolikosti medijskih vsebin v Sloveniji. To sta dve komplementarni, a različni zadevi. V tujini za razpršenost lastništva/kapitala uporabljajo termin »media pluralism«, za raznolikost medijskih vsebin, tj. možnosti izbire in dostopa do raznoličnih medijskih vsebin, pa »media diversity«. V tem kontekstu bi bilo dobro v nacionalnem programu omeniti programe/vire državne pomoči oz. subvencij medijem, ki so že zapisani v zakonu o medijih. Minimalni ukrep bi moral biti izvajanje/uresničevanje členov veljavnega zakona, ki govorijo o obsegu in namenu te pomoči, lahko pa se navede tudi dodatni ukrep - da se po podrobni analizi medijskega lastništva in profila ponujenih medijskih vsebin preučijo in predlagajo novi modeli državne pomoči/subvencij (direktne in indirektne) za spodbujanje medijskega pluralizma (v obeh pomenih). Ko gre za dostopnost in pogoje za izobraževanje na področju izobraževanja kadrov, ugotavljam, da za razliko od drugih držav - tako zahodnih kot vzhodnih - v Sloveniji ne deluje niti eden medijski center oz. center, ki redno zagotavlja priložnosti za dodatno usposabljanje novinarjev in drugih medijskih delavcev, tj. seminarje, delavnice, tečaje za izpopolnjevanje poklicnih znanj in veščin. V tujini temu rečejo »mid-career training centers« ali samo »media training centers«. Res je, da te centre v tujini v dobri meri preživlja medijska industrija ali profesionalne organizacije, vendar menim, da spodbuda za zagon sorodne institucije s pomočjo javnih sredstev v našem primeru ne bi bila napačna, ker je v interesu družbe in »uporabnikov« medijev, da imajo novinarji/ustvarjalci medijskih vsebin dostop do izobraževanja in tudi izpopolnjevanja.

Položaj samostojnih novinarjev
Ko gre za položaj novinarjev, bi usmerila pozornost na izjemno pereče vprašanje položaja in statusa samostojnih in svobodnih novinarjev v Sloveniji. V sodelovanju s Sindikatom novinarjev izvaja Mirovni inštitut projekt, v okviru katerega preučujemo razmere, jih primerjamo z rešitvami v tujini, sprožamo javne razprave itn. Posebno nevzdržen je položaj in status tim. svobodnih novinarjev oz. honorarcev. Ta položaj in dejstvo, da politika zaposlovanja v medijih načrtno poriva številne novinarje v negotov in neurejen položaj honorarcev brez zavarovanja, socialnih in drugih pravic, kliče po ukrepanju. O tem je med javno razpravo govoril tudi predsednik Društva novinarjev Slovenije Grega Repovž, kjer se tudi soočajo s to problematiko. Državna politika bi morala ukrepati v smislu, da bi spodbudila uvedbo mehanizmov za zagotavljanje obveznega socialnega in zdravstvenega varstva za vse samostojne in svobodne novinarje, pri čem bi si breme delili delodajalci, samostojni oz. svobodni novinarji in tudi država (v določenem odstotku ali v obliki olajšav delodajalcem).

Več medijev manjšinam
Nujno potrebno je v nacionalnem kulturnem programu na področju medijev in avdiovizualne kulure med cilje ali vsaj med ukrepe v okviru cilja Spodbujanje medijskega pluralizma navesti spodbujanje dostopa etničnih in drugih manjšin do medijev (do ustanavljanja lastnih medijev in ustvarjanja v osrednjih medijih, predvsem javni RTVS). Ko gre za etnične manjšine, v mislih imam Rome in tudi t. i. nove manjšine iz držav nekdanje Jugoslavije. Menim, da se bodo kulturna, jezikovna in medijska politika morale hitreje in primerneje spoprijeti s tem vprašanjem.

izpis

 S O R O D N E   T E M E

mediji in pravo

Medijska preža
Sandra Bašić-Hrvatin
Slovenija: En korak naprej, dva nazaj*
Zrinjka Peruško
Kaj je bilo narobe z reformami medijev v postsocialistični Evropi?*
Snežana Trpevska
Razdrobljenost trga v jugovzhodni Evropi in degradacija profesionalnega novinarstva*
Jovanka Matić
Novinarji kot gibalo reform medijev*
Tarik Jusić
Bosna in Hercegovina: Med stagnacijo in tranzicijo*
Judit Bayer
Nauki medijskih reform v srednji in vzhodni Evropi: Vsaka družba ima tak medijski sistem, kot si ga zasluži*
Paolo Mancini
Reforme medijev ne nastanejo v praznem prostoru*
Guillermo Mastrini
Napredne vlade in mediji v Južni Ameriki*
Rodrigo Gómez García
Reforme medijev v Latinski Ameriki: med dekomodifikacijo in marketizacijo javnih komunikacijskih politik*
Larbi Chouikha
Mediji v ogledalu »tunizijske pomladi«: reforme, ki jih je težko izpeljati*
Justin Schlosberg
Reforma lastništva medijev v Veliki Britaniji: kako naprej?*
Brankica Petković
Zakaj primerjati reforme medijskih sistemov?
Gorazd Kovačič
Kaj so mediji za Janšo in Pahorja?
Andrej Pavlišič
Mediji ne delujejo v praznem prostoru
Domen Savič
Zapiranje pašnika: spletna cenzura doma in po svetu
Tomaž Gregorc
Onemogočanje avtonomnih digitalnih praks – »trda plat« zgodbe
Brankica Petković
Človekove pravice in mediji
Andreja Tratnik
»Na tisoče Madžarov pije to sranje s ponosom, celo s predanostjo«
Zoran Medved
Prihodnost ali pogreb javne RTV?
Gregor Strojin
Javnost sodnih postopkov v zadevi Patria
Andreja Tratnik
Kdo naj presodi, ali naj se od novinarja zahteva razkritje vira?
Brankica Petković
Slaba vest evropske medijske politike
Renata Šribar
Regulacija avdiovizualnih medijev: kompleksnost in izmuzljivost potencialno spornih vsebin
Tanja Kerševan-Smokvina
Evropsko orodje za merjenje neodvisnosti regulatorjev
Toby Mendel
Uvrstitev Slovenije v mednarodni raziskavi o dostopu do informacij javnega značaja
Saša Banjanac Lubej
Inšpektorat za delo novinarjem odgovarja na svoji spletni strani
Sandra Bašić-Hrvatin
Kako je privatizacija medijev omogočila privatizacijo politike
Gorazd Kovačič
Polom reforme medijske zakonodaje
Andreja Tratnik
Korak naprej pri varovanju pravice novinarjev do nerazkritja vira informacij
Lenart J. Kučić
Jezdeci medijske apokalipse
Blaž Zgaga
Po stopnji svobode medijev Evropa razdeljena na dva dela
Jernej Rovšek
Čas za soglasje o samoregulacijski obliki medijske industrije
Sandra Bašić-Hrvatin
Kriza časopisne industrije je posledica napačnih odločitev lastnikov
Lana Zdravković
Sprejemanje medijske zakonodaje: In temu pravite javna razprava?
Rina Klinar
Lokalni mediji v Sloveniji: nacionalna mreža, medijske regije ali umiranje na obroke?
Jasna Babić
Osnutek zakona o medijih: Bluz slovenskih glasbenikov
Renata Šribar
Zaščita otrok pred spornimi vsebinami v osnutku zakona o medijih: nadaljevanje regulacijske stihije
Sandra Bašić-Hrvatin, Marko Milosavljević
Slovenskih medijskih 20 let: Quid pro quo
Gojko Bervar
Nova oblast in mediji – Kaj se je spremenilo?
Brankica Petković
Slovenija: Boljša medijska zastopanost legitimna težnja 200.000 ljudi
Sandra Bašić-Hrvatin
Vztrajati pri vsebini in načinu sprejemanja medijskih zakonov
Roman Kuhar
V imenu družine potvarjajo podatke
Nina Zidar Klemenčič
Dva primera, množica stališč, problem nerešen
Andraž Teršek
Pasti in spodrsljaji svobode izražanja[1]
Andrej Stopar
Rusija: »V tem primeru ste nas prehiteli!«
Jernej Rovšek
Posledica spremenjene sestave Ustavnega sodišča?
Jure Aleksič
Mozaik neke gangrene
Andreja Tratnik
Evropsko sodišče za človekove pravice o nedopustnosti političnih pritiskov na medije
Ustavno sodišče
Del odločbe Ustavnega sodišča v primeru Prijatelj proti Mladini[1]
Ciril Ribičič, Marija Krisper Kramberger
Prijatelj proti Mladini: Zastraševalni učinek obsodbe Mladine
Iztok Jurančič
Kanarčki v rudniku demokracije
Zoran Medved
Novi zakon o RTV Slovenija: Potrebujemo popolnoma nov koncept
Peter Lah
Pluralizem medijev: predmet arbitrarnih ocen ali empiričnih meritev?
Tadej Praprotnik
Nizozemska: Učinkovit sistem zaščite otrok pred škodljivimi medijskimi vsebinami
Sonja Merljak Zdovc
Novinarska zbornica
Tomaž Klipšteter
(Ne)občutljivost medijev za varstvo zasebnosti
Ranka Ivelja
Pasti »konkretizacije in personalizacije« incesta
Brankica Petković
Narobe
William Gore
Nesprejemljivost predlogov za vseevropski sistem urejanja medijske odgovornosti(1)
Daphne Koene
Na Nizozemskem vsak dan bolj cenimo dobro delovanje tiskovnega sveta(1)
Marko Milosavljević
Razsodba delovnega sodišča odpira možnosti za odpuščanje neposlušnih novinarjev
Bojan Dobovšek, Jure Škrbec
Novinarji in korupcija
Goran Novković
Kje so meje pravice? Kje so meje molka?
Jože Vogrinc
Spremenimo informativne medije v javna glasila!(1)
Nataša Pirc Musar
Pravica vedeti – Prvi mednarodno zavezujoči akt na področju dostopa do javnih informacij na svetu
Toby Mendel
Ali sprejeta konvencija izpolnjuje pričakovanja?
Helen Darbishire
Prepoznavanje pravice
Simona Zatler
Ali je učinkovita regulacija sploh možna?
Tanja Kerševan-Smokvina
Direktiva kot preskus za medijske politike držav članic EU
Renata Šribar
Protiregulacijski kompleks bo med pripravo novele zakona o medijih gotovo še živ
Marko Milosavljević
Napake, iz katerih bi se (že) morali kaj naučiti
Nika Susman
Francija: Usoda javne televizije odvisna od dobičkov komercialne tekmice
Renata Šribar
Ko mediji premikajo meje v prid pornokapitala
Mateja Boldin
Sistem koregulacije na preizkušnji
Renata Šribar
Različno branje zakona izgovor za neukrepanje
Renata Šribar
Kdo je pristojen za ukrepanje, če oglaševanje vsiljuje porno seksualnost otrokom?
Miran Lesjak
Človekove pravice zatirane države in nemočnih gospodarskih družb
Cene Grčar
Hudobni mediji in uboga država: ali lahko državni organi zahtevajo objavo popravka?
Janez Markeš
Zakon, ki popravlja mnenja
Jernej Rovšek
Od pravice do popravka do medijskega sveta
Barbara Verdnik
»Tožena stranka redno objavlja članke ...«
Sandra Bašić-Hrvatin
Kakšen javni medij potrebujejo državljanke in državljani Slovenije?
Sandra Bašić-Hrvatin, Iztok Jurančič, Brankica Petković, Grega Repovž, Jernej Rovšek, Špela Stare, Matej Šurc, Blaž Zgaga, Društvo novinarjev Slovenije, Sindikat novinarjev Slovenije
Za prenovo medijske politike
Ian Mayes
Samoregulacija informativnih medijev: pot do novega razmerja z bralci
Ian Mayes
Dejstva v zadevi
Ian Mayes
Po navedbah vira
Slavko Vizovišek
Guardianov zgled in slovenska realnost
Viktor Ivančić
1996: Kako je bil obrekovan Feral Tribune
Jernej Rovšek
Pot do zaupanja vrednega regulatorja medijev
Jernej Rovšek, Brankica Petković
Ali je v primeru Stres proti POP TV medijski inšpektor prevzel vlogo sodišča?
Ivan Pal
Več prijav inšpektorju za medije
Neva Nahtigal
Problemi s socialno, pravno in profesionalno varnostjo novinarjev v jugovzhodni Evropi
Iztok Jurančič
Dninarstvo na novinarskem trgu delovne sile
Sandra Bašić-Hrvatin
Politika razvoja radia in televizije v Sloveniji – Tiranija status quo
Sandra Bašić-Hrvatin
Paralelni svetovi
Iztok Jurančič
Pravna zaščita kaznovanih novinarjev – Novinarji kot postranska škoda?
Jože Vogrinc
Medijska politika kot demokratura
Renata Šribar
Mobitel, WTF?
Blaž Zgaga
Pismo o cenzuri: v tujini objavljeno, doma cenzurirano
Boris Vezjak
Še vedno neutemeljen disciplinski ukrep proti novinarju
Matej Šurc
Peticija – da nam ne bo žal za to, česar nismo storili
Brankica Petković
Njihova svoboda, naša pravica
Mateja Boldin
Vsebine za odrasle, promocija za otroke
Zoran Medved
Zakaj je zahteva po uravnoteženosti javne televizije neutemeljena?
Iztok Jurančič
Tehnologije obvladovanja slovenskih medijev v letih 2006–2007
Barbara Verdnik
Primorske novice – Plen političnih in ekonomskih interesov
Klavdija Figelj
Kje so pristali novinarji?
Predlog ureditve poklicne avtonomije v kolektivni pogodbi za poklicne novinarje
Sandra Bašić-Hrvatin
V Sloveniji brez javne razprave o novi medijski direktivi
Renata Šribar
Škodljive vsebine na mobilnih telefonih
Hans-Martin Tillack
Ali uradniki EU pretepajo pse?
Mediji za državljane – Priporočila
Jasmina Potokar Rant
Novinarske usode: Delo preko avtorskih pogodb
Sandra Bašić-Hrvatin
Po razpisu za subvencije medijem: Uravnoteženi in komunikativni
Andrew Taussig
Organizirajte Glas poslušalca in gledalca
Boris Vezjak
Dedemokratizacija Slovenije pod krinko demokratizacije RTV Slovenija
Neva Nahtigal
Kdaj oddaje za Rome na RTV Slovenija?
Maja Bogataj Jančič, Maja Lubarda
Licence Creative Commons tudi v Sloveniji
Jasmina Potokar Rant
Avtorske pravice v pogodbah med mediji in novinarji
Jernej Rovšek, Sandra Bašić-Hrvatin, Brankica Petković
Kakšen sklad za medije?
Špela Stare
O subvencijah za medije naj ne odloča komisija
Gorazd Perenič
Na poti od odprtega k preglednemu javnemu sektorju
Nataša Pirc Musar
Zakonske novosti in dostop do informacij za novinarje
Pavel Gantar
Lahkotnost sprememb v dostopu do informacij javnega značaja
Jernej Rovšek
Neskladje glede zakona o dostopu do informacij javnega značaja
Lenart J. Kučić, Aljaž Marn
Proti terorizmu z nadzorom državljanov
Aljaž Marn
Kronologija sprejemanja evropske direktive o hrambi telekomunikacijskih podatkov
Aljaž Marn
Iniciativa "Hramba prometnih podatkov ni rešitev!"
Saša Bojc
Napad na novinarski vir
Brankica Petković
Ministri evropskih držav o medijski politiki
Jaka Repanšek
Bo prenovljeni kolektivni pogodbi za novinarje uspelo?
Miha Trampuž
Varstvo avtorskih pravic v predlogu dopolnitev in sprememb kolektivne pogodbe
Živa Humer, Mojca Sušnik
Politika enakih možnosti žensk in moških brez medijske pozornosti
Jernej Rovšek
Nihalo se je od svobode izražanja obrnilo v prid varstvu zasebnosti
Janez Tekavc
Odškodninska odgovornost novinarja
Jernej Rovšek
Pravica do popravka ali odgovora v medijih – Primer Vladislava Stresa
Lucija Bošnik
Poročanje medijev s sodišč
Urška Prepeluh
Procesni labirint do informacij javnega značaja
Urška Prepeluh
Dostop do javnih informacij pri organih EU
Jaka Repanšek
Pravni okvir avdiovizualne industrije v EU
Sandra Bašić-Hrvatin
Delo in izbrisani: kdo »zlorablja« medijski prostor?
Jaka Repanšek
Varovanje avtorskih pravic v kolektivni pogodbi: kako se miš spreminja v mačko
Jaka Repanšek
Kraja avtorskih del: avtorji lajajo, karavana gre dalje
Jaka Repanšek
Avtorske pogodbe zaposlenih v medijih
Renata Šribar
Ta lahki predmet manipulacije: oblast in regulacija pornografije
Melita Zajc
Mediji in avdiovizualna politika v strateških dokumentih ministrstva za kulturo
Rina Klinar
Medijska raznolikost v nacionalnem programu za kulturo 2004-2007
Brankica Petković
Razpršenost lastništva in raznolikost vsebin
Gojko Bervar
Velika Britanija: Prenova pritožne komisije za tisk?
Alison Harcourt
Regulacija medijskega lastništva - slepa ulica EU
Gojko Bervar
V zapor zaradi klevete?
Gojko Bervar
Mediji vzbudijo strah, politiki zahtevajo višje kazni
Rok Kajzer
Klevetanje in praksa Novinarskega častnega razsodišča
Neva Nahtigal
»Obrekovalci« pred Evropskim sodiščem
Sandra Bašić-Hrvatin
Zakon o RTVS za 20. ali 21. stoletje?
Miro Petek
Velika Britanija: Lastništvo zagotavlja neodvisnost Guardiana
Karol Jakubowicz
Zavrnite predloge o politični delitvi javne radiotelevizije!
Serge Halimi
Nova cenzura
Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić
Medijska koncentracija v Sloveniji
Sonja Merljak
Interni etični kodeksi v medijih
Dušan Rebolj
Nianse nasilja: ulovimo in ubijmo Billyja Raya Cyrusa!
Milada Mirković
Sprejet zakon o dostopu do informacij javnega značaja
Jernej Rovšek
Ali zakon o dostopu do informacij res ni pomemben za novinarje?
Saša Banjanac Lubej
Novinarji so za direktorje kakor delavci v tovarni
Sonja Merljak
Piarovci so dodatna ovira na poti do informacij
Gorazd Kovačič
Nato: »Zaustavite levico!«
Gal Kirn, Ana Jereb
Nato: Vidni in nevidni pritiski
Sandra Bašić-Hrvatin
Nato: Civilna družba proti državi
Renata Šribar
Pornografija: Po protipornografskemu ukrepu medijskega inšpektorja
Ian Mayes
Naš cilj je biti odgovoren časopis
Gašper Lubej
Svoboda tiska ogrožena povsod po svetu
Judit Bayer
Madžarska: Položaj medijev po volitvah 2002
Jaka Repanšek
Je moje res tvoje?
Neva Nahtigal
Tehnologija zahteva dodatno zaščito avtorskih pravic
Urša Chitrakar
Ko javna osebnost laže
Marko Milosavljević
Zakaj je dobro, da je ukinjena avtorizacija intervjuja
Jernej Rovšek
Je to zakonska podlaga za bolj odprto javno upravo?
Milada Mirković
Pomanjkljivosti predloga zakona o dostopu do informacij javnega značaja
Boris Vezjak
Primer Petek: simptom zloma medijske avtonomije
Brankica Petković
Kaj smejo početi novinarji?
Lucija Bošnik
Svoboda tiska v rokah policije
Suzana Žilič-Fišer
Velika Britanija
Polemike o novi medijski zakonodaji
Rajko Gerič
Postali smo javni uslužbenci
Tatjana Pirc
Bodimo uslužbenci javnosti
Jaka Repanšek
Konkurenčna klavzula v novinarskem poklicu
Saša Banjanac Lubej
Vpis v razvid medijev
Gorazd Kovačič
Pronatovski napadi na demokratični pluralizem
Ksenija Horvat
Josri Fouda
Nikoli se ne bom vključil v propagandno vojno
Senko Pličanič
Ustavna pravica doslej neuresničena
Milada Mirković
Zakon bi moral veljati za vse državne organe
Simona Zatler
Vsak je lahko novinar
Jaka Repanšek
Konkurenčna prepoved v novinarskem poklicu
Saša Banjanac Lubej
Medijski inšpektor - one man band
Aldo Milohnić
Oglaševalska pornografija na Kanalu A in POP TV
Karina Cunder
Delo po novem restriktivno pri oglaševanju vročih linij
Borut Zajc
Prikrito oglaševanje je zloraba medijev
Nika Deu
Spoštujemo zakonodajo
Rastko Močnik
Svoboda izražanja kot farsa
Darijan Košir
Delo ni zaprt medij
Simona Zatler
Kako zagotoviti dostop do medijev
Igor Ž. Žagar
Pet minut za (novinarski) suspenz
Maja Breznik
Kulturni krogi
Simona Zatler, Sandra Bašić-Hrvatin
Programski deleži po novi medijski zakonodaji
Marjan Moškon
Žagajo mar avtorji vejo, na kateri sedijo?
Špela Mežnar
Parodija je dopustna predelava tujega avtorskega dela
Brane Maselj
Pooblastila državi, omejitve medijem
Boris Bergant
Izrazito politični zakon
Rina Klinar, Irma Benko
Več vprašanj kot odgovorov
Aleš Gaube
Dopolnila za lažji spanec
Sandra Bašić-Hrvatin
Past prekomerne regulacije
Špela Šipek
Ko država prikriva informacije, jo lahko tožimo
Matjaž Jarc
Paranoja o državnem nadzoru nad mediji
Peter Jančič
Ozka zakonska ureditev dostopa do informacij
Rina Klinar
Naj lokalni radio ugasne?
Marjan Moškon
Zatreti lokalne programe je lahko
Dejan Jelovac
To bo konec Radia Študent
Petra Oseli
Prodajajo šampon v informativnih oddajah
Tanja Kerševan-Smokvina
Oglasi na televizijah po pravilih
Branko Čakarmiš
Samoregulativni korak slovenskih televizij
Cene Grčar
Beseda velja
Druga in tretja obravnava zakona o medijih
Bojan Golčar
Radio Marš naj bo!
Matevž Krivic
Lastniški poseg v uredniško politiko?
Simona Zatler
Uredniška neodvisnost in ugovor vesti
Aleš Gaube
Novinarski ceh na preži
Gojko Bervar
Novinarska zaščita ali jarem
Marjan Moškon
Onemogočiti lokalne televizije?
Simona Zatler
Brez sodne prakse, brez politične volje
Tomaž Ranc
Nadzorovani novinarji
Rainer Reichert
Nadzor zasebnih pogovorov
Boris Rašeta
Novinarjem so v Tuđmanovem obdobju redno prisluškovali
Jaka Repanšek, Simona Zatler
Intervjuvanec lahko preverja le natančnost
Boris Čibej
Želja po umiku ostrih izjav
Lidija Koman Perenič
Odškodninske tožbe naraščajo
Renata Šribar
Oglaševanje »vročih linij«
Igor Mekina
Daleč od brezhibnosti
Tatjana Mandić
Nadzorovanje in kaznovanje novinarjev
Gabor Holmai
Državni uradniki morajo prenesti kritiko
Senad Pećanin
Skrivanje za zasebnimi tožbami
Zlatan Karabegović
Razkrivanje nepravilnosti je brez odmeva
Matjaž Gerl
Za pravice gledalca
Tanja Kerševan-Smokvina
Kako prehiteti daljinca
Alexander Scheuer
Televizija čez državne meje
Simona Zatler
Pravica medijev in javnosti
Gojko Bervar
Izgubljena bitka za soglasje
Nadire Mater
Srečna sem, da sem obtožena
Rajko Muršič
Ženska in mati, Cerkev in podgana
Za svobodo umetniškega izražanja in proti represiji
Milka Pance
Konkurenčna prepoved in svoboda dela
Matjaž Jarc
Zlati rez
Borut Mehle
Poti slovenske medijske zakonodaje
Zoran Medved
Vrnitev k abecedi
Milada Mirković
(Ne)dostopnost javnih informacij
Stojan Zdolšek
Brez vrtoglavih odškodnin
Barbara Kelbl
Država proti novinarju
Na začetku je bil Zakon
Edicija MediaWatch
Jernej Rovšek
Zasebno in javno v medijih
Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić, Brankica Petković
Medijsko lastništvo
Sandra Bašić-Hrvatin, Marko Milosavljević
Medijska politika v Sloveniji v devetdesetih
Matevž Krivic, Simona Zatler
Svoboda tiska in pravice posameznika
Novinarski večeri
29.05.2003
Snježana Milivojević, Dejan Anastasijević
Srbski mediji po atentatu
28.01.1999
Alexandre Lévy
Novinarji brez meja
18.12.1998
Vesna Alaburić, Stojan Zdolšek
Pod udarom zakona
23.06.1998
Andras Sajo, Sandra Bašić-Hrvatin
Sedma sila na povodcu
18.02.1998
Jochen Frowein, Igor Mekina
Kako prerezati globoko grlo?
Omizja
29.03.2011
Sandor Orban, Attila Mong, Sandra Bašić Hrvatin, Grega Repovž, Marko Milosavljević, Vojko Stopar, Zdenko Duka, Gordana Vilović
Pasti medijske regulacije in očitki o političnem obvladovanja medijev – Madžarska, Slovenija, Hrvaška, podobnosti in razlike
22.04.2008
Zdenka Čebašek Travnik, Uroš Slak, Alma M. Sedlar, Elizabeta Zorman, Zoran Pavlovič, Liana Kalčina, Brankica Petković, Kristina Plavšak Krajnc
Omizje: Poročanje medijev o otrocih
29.09.2007
Snježana Milivojević, Snežana Trpevska, Sandra Bašić-Hrvatin, Vildana Selimbegović, Milka Tadić, Brankica Petković, Drago Hedl, Željko Bodrožić, Peter Preston, Jani Sever, Aleksandar Damovski, Stjepan Malović, Vanja Sutlić, Mehmed Agović, Dragoljub Vuković, Dubravka Valić Nedeljković, Mirko Štular, Saša Banjanac Lubej
Omizje: Oblike politične instrumentalizacije in klientelizma v medijih v državah jugovzhodne Evrope – primer držav nekdanje Jugoslavije
03.04.2007
Venčeslav Japelj, Barbara Verdnik, Peter Kolšek, Veso Stojanov, Simona Rakuša
Omizje: Tehnologija obvladovanja medijev v Sloveniji
25.11.2002
Aidan White, Ian Mayes, Grega Repovž, Peter Jančič, Gojko Bervar
Samoregulacija in odgovornost medijev
27.02.2002
Aljoša Pečan Gruden, Senko Pličanič, Alja Brglez, Marjan Antončič, Špela Šipek
Dostop do informacij javnega značaja
24.09.2001
Božidar Zorko, Irma Benko, Marjan Moškon, Bojan Veselinovič, Bojan Petan, Goran Novkovič, Marko Milosavljević
Država in mediji v Sloveniji
15.02.2001
Božidar Zorko, Rudolf Moge, Sandra Bašić-Hrvatin, Matevž Krivic, Janez Čadež, Gojko Bervar, Cene Grčar, Rosvita Pesek, Peter Jančič
Zakon o medijih v slepi ulici - Kakšen izhod obeta nov predlog, pripravljen v novi vladi?
zakon o medijih
Medijska preža
Sandra Bašić-Hrvatin
Slovenija: En korak naprej, dva nazaj*
Zrinjka Peruško
Kaj je bilo narobe z reformami medijev v postsocialistični Evropi?*
Snežana Trpevska
Razdrobljenost trga v jugovzhodni Evropi in degradacija profesionalnega novinarstva*
Jovanka Matić
Novinarji kot gibalo reform medijev*
Tarik Jusić
Bosna in Hercegovina: Med stagnacijo in tranzicijo*
Judit Bayer
Nauki medijskih reform v srednji in vzhodni Evropi: Vsaka družba ima tak medijski sistem, kot si ga zasluži*
Paolo Mancini
Reforme medijev ne nastanejo v praznem prostoru*
Guillermo Mastrini
Napredne vlade in mediji v Južni Ameriki*
Rodrigo Gómez García
Reforme medijev v Latinski Ameriki: med dekomodifikacijo in marketizacijo javnih komunikacijskih politik*
Larbi Chouikha
Mediji v ogledalu »tunizijske pomladi«: reforme, ki jih je težko izpeljati*
Justin Schlosberg
Reforma lastništva medijev v Veliki Britaniji: kako naprej?*
Brankica Petković
Zakaj primerjati reforme medijskih sistemov?
Gorazd Kovačič
Kaj so mediji za Janšo in Pahorja?
Andrej Pavlišič
Mediji ne delujejo v praznem prostoru
Domen Savič
Zapiranje pašnika: spletna cenzura doma in po svetu
Tomaž Gregorc
Onemogočanje avtonomnih digitalnih praks – »trda plat« zgodbe
Renata Šribar
Regulacija avdiovizualnih medijev: kompleksnost in izmuzljivost potencialno spornih vsebin
Sandra Bašić-Hrvatin
Kako je privatizacija medijev omogočila privatizacijo politike
Brankica Petković
Konferenca Evropske komisije o svobodi medijev v državah Zahodnega Balkana in Turčiji
Gorazd Kovačič
Polom reforme medijske zakonodaje
Judit Bayer
Madžarska medijska reforma – diktat politične večine
Lenart J. Kučić
Jezdeci medijske apokalipse
Jernej Rovšek
Čas za soglasje o samoregulacijski obliki medijske industrije
Sandra Bašić-Hrvatin
Kriza časopisne industrije je posledica napačnih odločitev lastnikov
Lana Zdravković
Sprejemanje medijske zakonodaje: In temu pravite javna razprava?
Rina Klinar
Lokalni mediji v Sloveniji: nacionalna mreža, medijske regije ali umiranje na obroke?
Jasna Babić
Osnutek zakona o medijih: Bluz slovenskih glasbenikov
Renata Šribar
Zaščita otrok pred spornimi vsebinami v osnutku zakona o medijih: nadaljevanje regulacijske stihije
Gojko Bervar
Nova oblast in mediji – Kaj se je spremenilo?
Brankica Petković
Slovenija: Boljša medijska zastopanost legitimna težnja 200.000 ljudi
Sandra Bašić-Hrvatin
Vztrajati pri vsebini in načinu sprejemanja medijskih zakonov
Roman Kuhar
V imenu družine potvarjajo podatke
Iztok Jurančič
Kanarčki v rudniku demokracije
Zoran Medved
Novi zakon o RTV Slovenija: Potrebujemo popolnoma nov koncept
Peter Lah
Pluralizem medijev: predmet arbitrarnih ocen ali empiričnih meritev?
Simona Zatler
Ali je učinkovita regulacija sploh možna?
Renata Šribar
Protiregulacijski kompleks bo med pripravo novele zakona o medijih gotovo še živ
Marko Milosavljević
Napake, iz katerih bi se (že) morali kaj naučiti
Renata Šribar
Ko mediji premikajo meje v prid pornokapitala
Mateja Boldin
Sistem koregulacije na preizkušnji
Renata Šribar
Različno branje zakona izgovor za neukrepanje
Renata Šribar
Kdo je pristojen za ukrepanje, če oglaševanje vsiljuje porno seksualnost otrokom?
Miran Lesjak
Človekove pravice zatirane države in nemočnih gospodarskih družb
Cene Grčar
Hudobni mediji in uboga država: ali lahko državni organi zahtevajo objavo popravka?
Janez Markeš
Zakon, ki popravlja mnenja
Jernej Rovšek
Od pravice do popravka do medijskega sveta
Barbara Verdnik
»Tožena stranka redno objavlja članke ...«
Sandra Bašić-Hrvatin
Kakšen javni medij potrebujejo državljanke in državljani Slovenije?
Sandra Bašić-Hrvatin, Iztok Jurančič, Brankica Petković, Grega Repovž, Jernej Rovšek, Špela Stare, Matej Šurc, Blaž Zgaga, Društvo novinarjev Slovenije, Sindikat novinarjev Slovenije
Za prenovo medijske politike
Jernej Rovšek
Pot do zaupanja vrednega regulatorja medijev
Jernej Rovšek, Brankica Petković
Ali je v primeru Stres proti POP TV medijski inšpektor prevzel vlogo sodišča?
Ivan Pal
Več prijav inšpektorju za medije
Sandra Bašić-Hrvatin
Politika razvoja radia in televizije v Sloveniji – Tiranija status quo
Brankica Petković
Njihova svoboda, naša pravica
Mediji za državljane – Priporočila
Brankica Petković, Jernej Rovšek, Sandra Bašić-Hrvatin
Sporna določila o financiranju programskih vsebin
Predlog amandmajev Mirovnega inštituta na člene o proračunskih sredstvih za medije
Predlog Mirovnega inštituta za spremembo člena o zaščiti otrok in mladoletnikov
Renata Šribar
Zaščita otrok in mladoletnikov v noveli zakona o medijih
Renata Šribar
Predlog Renate Šribar in koordinacije nevladnih organizacij za spremembo člena o zaščiti otrok in mladoletnikov
Jurij Žurej
Reguliranje medijskih vsebin za odrasle
Jernej Rovšek
Kaj je na medijskem področju mogoče urejati z zakonom?
Marta Gregorčič
Novi zakon o medijih: žrtve o žrtvah
Sandra Bašić-Hrvatin
Ali snovalci medijske politike razlikujejo pluralnost, različnost in raznolikost medijev?
Boris Vezjak
Dedemokratizacija Slovenije pod krinko demokratizacije RTV Slovenija
Neva Nahtigal
Kdaj oddaje za Rome na RTV Slovenija?
Maja Bogataj Jančič, Maja Lubarda
Licence Creative Commons tudi v Sloveniji
Jernej Rovšek, Sandra Bašić-Hrvatin, Brankica Petković
Kakšen sklad za medije?
Špela Stare
O subvencijah za medije naj ne odloča komisija
Gorazd Perenič
Na poti od odprtega k preglednemu javnemu sektorju
Nataša Pirc Musar
Zakonske novosti in dostop do informacij za novinarje
Pavel Gantar
Lahkotnost sprememb v dostopu do informacij javnega značaja
Jernej Rovšek
Neskladje glede zakona o dostopu do informacij javnega značaja
Lenart J. Kučić, Aljaž Marn
Proti terorizmu z nadzorom državljanov
Aljaž Marn
Kronologija sprejemanja evropske direktive o hrambi telekomunikacijskih podatkov
Aljaž Marn
Iniciativa "Hramba prometnih podatkov ni rešitev!"
Marko Milosavljević
Novinar Zmago Jelinčič – Plemeniti
Sandra Bašić-Hrvatin
Delničarji pomembnejši od bralcev
Brankica Petković
Dodatna politizacija in državni nadzor nad RTV Slovenija
Gojko Bervar
Kdaj omdusman na javni radioteleviziji?
Brankica Petković
Nova vlada – nova medijska politika
Jaka Repanšek
Pravni okvir avdiovizualne industrije v EU
Renata Šribar
Ta lahki predmet manipulacije: oblast in regulacija pornografije
Melita Zajc
Mediji in avdiovizualna politika v strateških dokumentih ministrstva za kulturo
Rina Klinar
Medijska raznolikost v nacionalnem programu za kulturo 2004-2007
Brankica Petković
Razpršenost lastništva in raznolikost vsebin
Sandra Bašić-Hrvatin
Zakon o RTVS za 20. ali 21. stoletje?
Karol Jakubowicz
Zavrnite predloge o politični delitvi javne radiotelevizije!
Sandra Bašić-Hrvatin
Nato: Civilna družba proti državi
Judit Bayer
Madžarska: Položaj medijev po volitvah 2002
Suzana Žilič-Fišer
Velika Britanija
Polemike o novi medijski zakonodaji
Simona Zatler
Vsak je lahko novinar
Saša Banjanac Lubej
Medijski inšpektor - one man band
Karina Cunder
Delo po novem restriktivno pri oglaševanju vročih linij
Nika Deu
Spoštujemo zakonodajo
Simona Zatler
Kako zagotoviti dostop do medijev
Simona Zatler, Sandra Bašić-Hrvatin
Programski deleži po novi medijski zakonodaji
Brane Maselj
Pooblastila državi, omejitve medijem
Boris Bergant
Izrazito politični zakon
Rina Klinar, Irma Benko
Več vprašanj kot odgovorov
Aleš Gaube
Dopolnila za lažji spanec
Sandra Bašić-Hrvatin
Past prekomerne regulacije
Matjaž Jarc
Paranoja o državnem nadzoru nad mediji
Peter Jančič
Ozka zakonska ureditev dostopa do informacij
Rina Klinar
Naj lokalni radio ugasne?
Marjan Moškon
Zatreti lokalne programe je lahko
Dejan Jelovac
To bo konec Radia Študent
Druga in tretja obravnava zakona o medijih
Aleš Gaube
Umakniti slab predlog zakona o medijih
Matevž Krivic
Lastniški poseg v uredniško politiko?
Simona Zatler
Uredniška neodvisnost in ugovor vesti
Aleš Gaube
Novinarski ceh na preži
Gojko Bervar
Novinarska zaščita ali jarem
Marjan Moškon
Onemogočiti lokalne televizije?
Gojko Bervar
Izgubljena bitka za soglasje
Matjaž Jarc
Zlati rez
Borut Mehle
Poti slovenske medijske zakonodaje
Zoran Medved
Vrnitev k abecedi
Na začetku je bil Zakon
Edicija MediaWatch
Jernej Rovšek
Zasebno in javno v medijih
Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić, Brankica Petković
Medijsko lastništvo
Sandra Bašić-Hrvatin, Marko Milosavljević
Medijska politika v Sloveniji v devetdesetih
Matevž Krivic, Simona Zatler
Svoboda tiska in pravice posameznika
Novinarski večeri
29.05.2003
Snježana Milivojević, Dejan Anastasijević
Srbski mediji po atentatu
Omizja
24.09.2001
Božidar Zorko, Irma Benko, Marjan Moškon, Bojan Veselinovič, Bojan Petan, Goran Novkovič, Marko Milosavljević
Država in mediji v Sloveniji
15.02.2001
Božidar Zorko, Rudolf Moge, Sandra Bašić-Hrvatin, Matevž Krivic, Janez Čadež, Gojko Bervar, Cene Grčar, Rosvita Pesek, Peter Jančič
Zakon o medijih v slepi ulici - Kakšen izhod obeta nov predlog, pripravljen v novi vladi?
mediji v svetu
Medijska preža
Munkhmandakh Myagmar
So novinarji pobudniki in aktivni udeleženci gibanj za reformo medijev?*
Guillermo Mastrini
Napredne vlade in mediji v Južni Ameriki*
Rodrigo Gómez García
Reforme medijev v Latinski Ameriki: med dekomodifikacijo in marketizacijo javnih komunikacijskih politik*
Larbi Chouikha
Mediji v ogledalu »tunizijske pomladi«: reforme, ki jih je težko izpeljati*
Brankica Petković
Zakaj primerjati reforme medijskih sistemov?
Pia Majbritt Jansen
Danska javna radiotelevizija – primerjalna zgodba o uspehu
Boris Čibej
Združene države Amerike: Predsedniške volitve v medijih kot športni spektakel
Mirt Komel
Združene države Amerike: No, You Kant
Boris Čibej
Združene države Amerike: Lisičje novinarstvo
Karmen Šterk
Združene države Amerike: Yes we Kant
Sonja Merljak Zdovc
»Upam, da mu ne bo uspelo«
Boris Čibej
Združene države Amerike: Kako so propadli časopisi
Gorazd Kovačič
Zunanjepolitično ali svetovno novinarstvo?
Jože Vogrinc
Ostanek sveta: kolateralna škoda poročevalskih rutin
Dare Pejić, Neža Prah
Izbor je odvisen od tega, kaj ponujajo agencije
Sonja Zdovc
Nagrada Saharov sudanskemu borcu za človekove pravice
Gojko Bervar
Radijsko tekmovanje Prix Europa 2007
John Pilger
Svoboda pa prihodnjič
Marko Jenšterle
Venezuela: Napoved odvzema frekvence nastarejši zasebni televiziji
Sonja Merljak
Novinarske usode: Jana Schneider, brezdomka
Goran Ivanović
Informacija je v ospredju demokratičnega komuniciranja
Neva Nahtigal, Nena Skopljanac, Martina Valdetara
Desetletje za vključitev Romov (2005–2015)
Borut Osonkar
Altermondializem v Le Monde diplomatique
Marta Gregorčič
Zakaj je Le Monde diplomatique v slovenščini bolj političen od francoskega originala?
Mitja Svete
Pomanjkanje koncepta
Gal Kirn
Celostranske podobe avtomobilov v altermondialnem časopisu?
Martín Becerra, Guillermo Mastrini
Koncentracija medijskega lastništva
Dušan Rebolj
Orwell se obrača v grobu
Gojko Bervar
Mediji in manjšine, Slovenija in Velika Britanija
Ksenja Hahonina
Ukrajina Oranžni preobrat
Brankica Petković, Helmut Peissl
Monopoli premaknejo medije v desno
Mojca Planšak
Skupnostni mediji v Evropi
Maruša Krese
Najboljše, kar lahko da radio
Saša Banjanac Lubej
Avantura, imenovana osrednja Azija
Saša Bojc
Napad na novinarski vir
Metka Dedakovič
4. svetovni vrh o medijih za otroke in mladostnike
Saša Bojc
Danski Media Watch
Ignatius Haryanto
Indonezija: Iz avtokracije v vojni kapitalizem
Dušan Rebolj
South Park: Egiptovski skakači in svete krave
Alenka Kotnik
Makedonija: Konflikt in mediji
Saša Bojc
Novinarstvo: smrtonosno polje
Gojko Bervar
Slovaški Press Watch
Sonja Merljak
Dve postaji za medijske informacije
Nika Susman
Le Monde vrača udarec
Sandra Bašić-Hrvatin, Suzana Žilič-Fišer
Velika Britanija: Huttonova preiskava – javni servis na zatožni klopi
Sonja Merljak
ZDA: Američani o aferi BBC
Neva Nahtigal
Irak: Politični in vojaški interesi teptajo svobodo tiska
Zorana Baković
Kitajska: Resnica v rdeči preobleki
Tanja Taštanoska
Italija: Gasparrijev zakon grožnja demokraciji
Aleksej Simonov
Rusija: Posebnosti ruskega lova na race
Nika Susman
V 80 časopisih okoli sveta
Saša Panić
Mediji in gibanje za globalno pravičnost
Marta Gregorčič
Fuck media. Be the media!
Ignacio Ramonet
Za svobodne medije*
Saša Panić
Mainstream in alternativni mediji v Veliki Britaniji
Shivani Chaudhry
Svetovni socialni forum, kot ga je nekdo občutil
Bibliowwwgrafija
Renata Šribar
Ta lahki predmet manipulacije: oblast in regulacija pornografije
Lucija Bošnik
Nepal: Novinarji med maoisti in oblastjo
Matjaž Manček
Brazilija: Državni in korporativni interesi zapirajo medijski prostor
Alison Harcourt
Regulacija medijskega lastništva - slepa ulica EU
Suzana Lovec, Katja Šeruga
Koncentracija medijskega lastništva v Evropi, ZDA in globalno
Catherine Guichard
Francija: Mediji proti vojni
Jean-Pierre Tailleur
Francija: Korektnost, omadeževana z dezinformacijami
Miro Petek
Velika Britanija: Lastništvo zagotavlja neodvisnost Guardiana
Saša Bojc
ZDA: Lokalne televizije – na poti k nepomembnosti
Uroš Urbas
ZDA: Tudi smešenje predsednika je del demokracije
Jasminka Dedić
Hrvaška: Tisk o diskriminaciji Romov
Ksenija Horvat
John Simpson: Poročila z nikogaršnje zemlje – Poročanje o svetu (1)
Suzana Žilič-Fišer
Velika Britanija: Channel 4 kot model javne komercialne televizije
Gojko Bervar
Novinarska etika v arabskih državah: tako daleč, a tako znano
Petar Luković
Srbija: Polemika o soočenju s pretklostjo – Kdo bi še kopal po dreku?
Veran Matić
Srbija: Mediji in »zdravljenje« družbe – nerealna pričakovanja
Gašper Lubej
Svoboda tiska ogrožena povsod po svetu
Lucija Bošnik
Islam v zahodnih medijih
Poul Erik Nielsen
Danska državna televizijska služba na prodaj
Suzana Žilič-Fišer
Urad za komunikacije – nov medijski regulator v Veliki Britaniji
Petra Oseli
Nove socialne dimenzije televizije
Judit Bayer
Madžarska: Položaj medijev po volitvah 2002
Uroš Urbas
Nemčija: Süddeutsche Zeitung – globoko v rdečih številkah
Kaja Jakopič
Lahko si hkrati patriot in novinar
Suzana Žilič-Fišer
Velika Britanija
Polemike o novi medijski zakonodaji
Barbara Šurk
Bližnji vzhod
Tudi medijska vojna
Sonja Merljak
ZDA
Patritotizem ameriških medijev
Herta Toth
Madžarska
Ženske v volilni kampanji
Georgios N. Papadakis
Grčija
Mediji brez manjšin
Natalia Angheli
Moldova
Etnična razpoka med mediji
Maria Yaneva
Bolgarija
Romi osovraženi tudi ko so bogati
Gordana Vilović
Hrvaška
Manjšine in novinarska etika
Marta Palics
Vojvodina
Izgubljen ugled manjšinskih medijev
Ksenija Horvat
Josri Fouda
Nikoli se ne bom vključil v propagandno vojno
Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić
Pošast hodi po Evropi
Horst Röper
Nemčija - V nenehnem sporu z uradom za varstvo konkurence
Uroš Urbas
Avstrija - WAZ od Krone Zeitunga zahteva distanco od Haiderja
Velislava Popova
WAZ osvojil bolgarski časopisni trg
Boris Rašeta
Štirinajst časopisov in distribucijska hiša
Dragan Novaković
WAZ v Beogradu
Sebastian Reinfeldt
Avstrija - Haider uničuje demokracijo
Sonja Merljak
ZDA - Navodila urednikom za uporabo novinarjev
Uroš Urbas
Nemčija - Kirchov medijski koncern se ruši
Saša Bojc
ZDA - Pritiski oglaševalcev na lokalne televizije
Suzana Žilič-Fišer
Velika Britanija - Nastaja enotni urad za komunikacije
Hannu-Pekka Laiho
Samostojni novinarji na Finskem
Sonja Merljak
Lahko ubijete novinarja, a dobili boste na grbo štirideset novih
Marko Prpič
Zgodovina radiotelevizije v Veliki Britaniji
Lucija Bošnik
Novinarji proti Miloševiću
Vlasta Jeseničnik
Afganistan v naših domovih
Gojko Bervar
Kako deluje nemški tiskovni svet?
Mojca Lorenčič
Slovenski tisk poroča o problemih, ameriški o ljudeh
Saša Bojc
Pri Fairu se sprašujejo, kaj sploh je terorizem
Lucija Bošnik
Digitalna sinergija že, kaj pa kakovostno novinarstvo?
Goran Ivanović
Vpliv ameriškega skupnostnega radia
Špela Mežnar
Parodija je dopustna predelava tujega avtorskega dela
Nadire Mater
Odpustili 3000 medijskih delavcev
Mojca Širok
Nadzorovana neodvisnost
Bernard Nežmah
Naravni spoj med novinarji in oligarhi
Lucija Bošnik
Ameriški mediji – tempirana bomba?
Lucija Bošnik
Novinarji, sodobni gladiatorji
Gašper Lubej
Subvencije medijem v Evropi
Lucija Bošnik
Cene novinarske resnice
Novinarski večeri
25.10.2002
Jean McCollister, Marcel Štefančič jr.
Amerika - koraki k miru ali k vojni ?
04.06.2002
Barbara Šurk, Jure Eržen
Bližnjevzhodna (tudi) medijska vojna
13.05.2002
Rafael Marques
Angola: Ko je cena neodvisnosti tudi življenje
10.05.2002
Josri Fouda
Al Džezira – arabski CNN?
29.10.1999
Nadire Mater
Polnočni ekspres
Omizja
25.11.2002
Aidan White, Ian Mayes, Grega Repovž, Peter Jančič, Gojko Bervar
Samoregulacija in odgovornost medijev
medijski trg
Medijska preža
Janez Polajnar
Medijski skladi nekdaj in zdaj: »Naj se vrne cenzura, ljubša bi nam bila.«
Iztok Jurančič
Bliža se razpad lastniških skupin tiskanih medijev
Sonja Merljak Zdovc
Poslovni modeli in preživetje medijskih hiš
Darja Kocbek
V medijih krizo razlagajo vedno isti ljudje
Blaž Zgaga
Izobčene vrednote
Saša Banjanac Lubej
Z ustanovitvijo medijskih zadrug do delovnih mest po svoji meri
Sandra Bašić-Hrvatin
Slovenija: En korak naprej, dva nazaj*
Zrinjka Peruško
Kaj je bilo narobe z reformami medijev v postsocialistični Evropi?*
Snežana Trpevska
Razdrobljenost trga v jugovzhodni Evropi in degradacija profesionalnega novinarstva*
Jovanka Matić
Novinarji kot gibalo reform medijev*
Tarik Jusić
Bosna in Hercegovina: Med stagnacijo in tranzicijo*
Judit Bayer
Nauki medijskih reform v srednji in vzhodni Evropi: Vsaka družba ima tak medijski sistem, kot si ga zasluži*
Paolo Mancini
Reforme medijev ne nastanejo v praznem prostoru*
Munkhmandakh Myagmar
So novinarji pobudniki in aktivni udeleženci gibanj za reformo medijev?*
Guillermo Mastrini
Napredne vlade in mediji v Južni Ameriki*
Rodrigo Gómez García
Reforme medijev v Latinski Ameriki: med dekomodifikacijo in marketizacijo javnih komunikacijskih politik*
Larbi Chouikha
Mediji v ogledalu »tunizijske pomladi«: reforme, ki jih je težko izpeljati*
Justin Schlosberg
Reforma lastništva medijev v Veliki Britaniji: kako naprej?*
Brankica Petković
Zakaj primerjati reforme medijskih sistemov?
Iztok Jurančič
Fiskalno uničevanje medijskega prostora
Saša Banjanac Lubej
Grški vstop na televizijski trg v Sloveniji: Nafta, ladjedelništvo, šport in mediji
Biljana Žikić
S skuterji do televizije:TV Pink Si – TV3 Pink – TV3 Medias
Igor Vobič
Piano v Sloveniji: malo muzike, malo denarja
Sonja Merljak Zdovc
Ko spletno uredništvo prosjači svoje kolege iz tiska za kosti
Marko Milosavljević, Tanja Kerševan Smokvina
Vpliv digitalizacije na medije v Sloveniji
Tanja Kerševan Smokvina
Spremljanje vpliva digitalizacije na medije v Sloveniji
Boris Vezjak
Politična pristranost medijev in njena imputacija
Lucio Magri
Revolucija na Zahodu*
Goran Lukič
Postaviti se po robu privatizaciji informacij
Uroš Lubej
Vse drugo nam bodo ministri tvitnili
Lana Zdravković
Ali iščete kaj določenega?
Nenad Jelesijević
Biti nekulturen
Marko Milosavljević
Giganti in palčki slovenskih medijev (če krematorijev raje ne omenjamo)
Andrej Pavlišič
Internet hočejo transformirati v še eno lovišče kapitala
Domen Savič
Zapiranje pašnika: spletna cenzura doma in po svetu
Tomaž Gregorc
Onemogočanje avtonomnih digitalnih praks – »trda plat« zgodbe
Aleksandra K. Kovač
Reševanje tradicionalnih medijev: reševanje industrije ali novinarstva?
Alma M. Sedlar
Mehanizmi zatiranja novinarske sindikalne dejavnosti
Mirt Komel
Sektorji ali bojna polja
Nenad Jelesijević
Odhod iz kulture
Sandra Bašić-Hrvatin
Odnos med mediji in politiko je »pokvarjen«
Simona Habič
Slovenija: Nizka ocena integritete medijev
Goran Ivanović
Hrvaška: Mediji kot zavezniki korupcije
Snježana Milivojević
Srbija: Prvo in zadnje poročilo o medijih in korupciji
Lenart J. Kučić
Iskanje čudežne rešitve
Janez Markeš
V čigavem imenu torej?
Grega Repovž
Gibanje 99 odstotkov ima sporočilo tudi za novinarje
Stefano Lusa
Čas tranzicije brez premisleka o novi vlogi novinarstva
Igor Mekina
Društvo novinarjev Slovenije: kaj je za pokazati v zadnjih 20 letih?
Kaja Jakopič
Razvid propadlih medijev
Goran Ivanović
Ali je WAZ izgubil sapo na Balkanu?
Nikolai Jeffs, Andrej Pavlišič
Bistvo radikalne družbene spremembe je redistribucija moči
Andrej Pavlišič, Nikolai Jeffs
Nujnost radikalnih medijev
Andrej Pavlišič
Stavka, droben medijski eksperiment in možnosti novih medijev
Nenad Jelesijević
Medijske ukane levega kapitalo-parlamentarizma
Nenad Jelesijević
Naslovnice Mladine
Sandra Bašić-Hrvatin
Medijska kriza? Udarec nameriti proti koreninam!
Nikolai Jeffs, Andrej Pavlišič
Neprofitno novinarstvo financirati iz javnih virov
Marko Milosavljević
Neprijetne številke
Iztok Jurančič
Medijska podjetja v primežu gospodarskih in političnih tveganj
Sandra Bašić-Hrvatin
Kako je privatizacija medijev omogočila privatizacijo politike
Majda Juvan
Včasih je radijski novinar moral biti tam, kjer se kaj dogaja
Igor Vobič
Konec odprtega spleta tudi v slovenskem novinarstvu?
Gorazd Kovačič
Polom reforme medijske zakonodaje
Lenart J. Kučić
Jezdeci medijske apokalipse
Marko Milosavljević
Ali zagotoviti sistemsko pomoč časopisom v času krize? [1]
Sandra Bašić-Hrvatin
Kriza časopisne industrije je posledica napačnih odločitev lastnikov
Brankica Petković
Prispevek k razpravi o novinarstvu
Sandra Bašić-Hrvatin
Kako rešiti medije?
Igor Bijuklič
Mediji v pospeševanju – Paul Virilio in totalitarnost medijske infrastrukture
Gorazd Kovačič
Štrajk v treh slikah
Jasna Babić
Slovenske glasbene revije
Iztok Jurančič
Kanarčki v rudniku demokracije
Gordan Malić
Hrvaška: Sodni dan neodvisnega časopisnega založništva
Luka Osolnik
Pristop pa tak!
Lucija Petavs
Delo so premagali »kšeftarsko-politični« interesi
Jožica Dorniž
Lokalne novice bodo ljudi vedno zanimale
Gojko Bervar
Veliki mediji so zdavnaj izgubili dušo
Zoran Medved
Poslovni model za lokalne medije: poroka z razlogom
Igor Vobič
Konvergenca v novinarstvu: integracija uredništev v časopisnih hišah Delo in Žurnal
Nikola Janović
Od spektakla do odgovornosti: hrbtna stran oglaševanja
Lana Zdravković
Je bolj škodljiva pornografija ali oglaševanje?
Anuška Delić
Ali lahko kriza stimulira odgovornost medijev?
Sandra Bašić-Hrvatin
Mediji, ponižani v obrt
Boris Čibej
Združene države Amerike: Kako so propadli časopisi
Jože Vogrinc
Spremenimo informativne medije v javna glasila!(1)
Gorazd Kovačič, Lenart J. Kučić
Kriza kot priložnost za revizijo medijskega sistema
Peter Frankl
Mediji v Sloveniji niso opravili nadzora nad »neoliberalnim« dogajanjem
Boštjan Nedoh
Medijska reprezentacija delovnega ljudstva
Marko Zajc, Janez Polajnar
»Za mastne dohodke lastne«
Gojko Bervar
Nevarnost sistemske korupcije
Sanja Prelević
Fikser – desna roka tujemu novinarju
Ferenc Horváth
Perspektive časopisa madžarske manjšine v Sloveniji
Saša Panić
Na silo izgnani s tako imenovanega medijskega trga
Boštjan Nedoh
Antiintelektualizem in destrukcija javne razprave v medijih
Marko Prpič
Raba medijev med študenti[1]
Nika Susman
Francija: Mediji na Sarko(1) pogon. Konec neodvisnega novinarstva?
Tanja Kerševan-Smokvina
Strategija razvoja radijskih in televizijskih programov – bolje pozno kot nikoli?
Miha Krišelj
Digitalizacija in novi frekvenčni spekter – izziva za razvoj radijskih in televizijskih programov
Zoran Trojar
Trendi spletnega oglaševanja
Iztok Jurančič
Pravna zaščita kaznovanih novinarjev – Novinarji kot postranska škoda?
Lev Kreft
Klientelizem kot eksces ali sistem
Senad Pećanin
Bosna in Hercegovina: Klientelizem in mediji
Snežana Trpevska
Makedonija: Največje televizijske postaje v službi političnih obračunov
Milka Tadić Mijović
Črna gora: Mediji brez distance do vladajočih krogov
Sonja Zdovc
Brezplačniki
Miran Zupanič
Bo filmska kultura temeljila na ustvarjalnosti kimavcev?
Sandra Bašić-Hrvatin, Brankica Petković
Pluralnost po meri politike
Renata Šribar
Mobitel, WTF?
Uroš Blatnik
Vloga urednikov v množičnih medijih
Jurij Popov
O prostituciji in trgovini z ljudmi površno in senzacionalistično
Lev Centrih
»Cigo iz Ambrusa«, dojenčkov smeh, vrtnice iz srčka in »jedi govna«
Roman Kuhar
Kako je začela izhajati »revija, kjer je vse prav«?
Lucija Bošnik
Gaspari za guvernerja – Delo vs. Dnevnik
Andrea Kosenjak
Drnovšek in mediji
Jani Sever
Ni medijskih lastnikov brez političnih interesov. Vprašajte odgovorne urednike.
Venčeslav Japelj
Prevzem Primorskih novic
Klavdija Figelj
Kje so pristali novinarji?
Sonja Merljak
Prihodnost časopisov
Iztok Jurančič
Skromna raznolikost v butični ponudbi medijskega trga
Marko Milosavljević
Vrnitev TV 3 – Največ koristi bo še vedno imel Holivud
Brankica Petković
Mediji za državljane
Lana Zdravković
Kakšna javnost so mediji?
Julija Magajna
Kaj bi lahko bilo alternativnega v delovanju medijev?
Sandra Bašić-Hrvatin
Po razpisu za subvencije medijem: Uravnoteženi in komunikativni
Suzana Žilič-Fišer
Javnega interesa ne zagotavlja le RTV Slovenija
Boris Vezjak
Kdo so člani strokovne komisije?
Lou Lichtenberg
Nizozemska: Državna podpora le, če je obstoj medija ogrožen
Tomaž Zaniuk
Radio Študent: Despotizem 1996–2006?
Boris Čibej
Demokratične čistke
Sandra Bašić-Hrvatin
Ali snovalci medijske politike razlikujejo pluralnost, različnost in raznolikost medijev?
Luna Jurančič
Bo Kraljem ulice uspelo?
Neva Nahtigal
Medijska kronika
Neva Nahtigal
Pregled kadrovskih sprememb
Neva Nahtigal
Novinarska avtonomija utopljena v kozarcu piva, temnega
Boris Vezjak
Argumentativno varanje učinkuje politično pristransko
Dejan Pušenjak
Zmagoslavna vrnitev ali poprava krivice
Lucija Bošnik
Dva človeka: eden pred, drugi pa za televizijsko kamero
Ana Kus
Mediji da niso kulturni fenomen, temveč gospodarske družbe
Lenart J. Kučić
Neznanke digitalne televizije
Sandra Bašić-Hrvatin
Čigavo bo Delo?
Renata Šribar
Oglaševanje časopisa Direkt - Nemoč regulacijskih orodij
Poul Erik Nielsen
Brezplačni časopisi - Izziv ali grožnja demokraciji?
Martín Becerra, Guillermo Mastrini
Koncentracija medijskega lastništva
Gojko Bervar
Svoboda in odgovornost
Barbara Bizjak
Založniška industrija v EU
Franja Arlič
Milijarda tolarjev letno za izvajanje zakona o medijih
Boštjan Šaver
Šport, mediji in družbena konstrukcija junaštva - Primer Humar
Gašper Lubej
Lahko bi bilo boljše Dobro jutro
Dušan Rebolj
Orwell se obrača v grobu
Iztok Jurančič
Gospodarski vestnik – Ko mediji obmolknejo
Marko Milosavljević
Novinar Zmago Jelinčič – Plemeniti
Sandra Bašić-Hrvatin
Delničarji pomembnejši od bralcev
Klara Škrinjar
Samostojni in svobodni novinarji v primorskih lokalnih medijih
Maja Breznik
Spletna stran Index prohibitorum
Rina Klinar
Delodajalec – tako odveč a hkrati potreben?
Neva Nahtigal
Zakaj so stavkali novinarji?
Igor Drakulič
(Ne)samostojni in (ne)svobodni?
Neva Nahtigal, Uroš Škerl
Novinarski večer o stavki
Jaka Repanšek
Bo prenovljeni kolektivni pogodbi za novinarje uspelo?
Živa Humer, Mojca Sušnik
Politika enakih možnosti žensk in moških brez medijske pozornosti
Sandra Bašić-Hrvatin
Zmeda zaradi Zmed-a
Tomaž Dimic
Ali lahko kupiš prispevek v elektronskem mediju posebnega pomena?
Alexander Baratsits
Zahteva za priznanje tretjega medijskega sektorja v Evropi
Regionalna konferenca o koncentraciji lastništva v medijih
Ignatius Haryanto
Indonezija: Iz avtokracije v vojni kapitalizem
Sandra Bašić-Hrvatin
Kako WAZ pritiska na novinarje v jugovzhodni Evropi?
Branka Bezjak, Matija Stepišnik
Tiranija "radovednosti"
Matija Stepišnik
Kaj sploh lahko štejemo za novinarstvo?
Renata Šribar
Simobilove prsi in Severinin video
Dušan Rebolj
South Park: Egiptovski skakači in svete krave
Aidan White
V viziji nove Evrope so mediji na zadnjem mestu
Lenart J. Kučić
Styria v Sloveniji – kaj pa je Styria?
Boris Rašeta
Styria na Hrvaškem
Gorazd Kovačič
Politika zaposlovanja v medijih in očitano blodenje mladih novinarjev
Sabina Žakelj
Samoregulacija oglaševanja
Nina Nagode
Prikrito oglaševanje v slovenskem tisku
Primož Krašovec
Mediji, propaganda, manipulacija, zarota
Saša Panić
Mediji in gibanje za globalno pravičnost
Peter Preston
Bodo mediji boljši, ko bomo v Evropski uniji?
Sandra Bašić-Hrvatin
Moč medijskih lastnikov v EU
Tomaž Zaniuk
Klic po celostni sanaciji Radia Študent
Saša Banjanac Lubej
Lokalne radijske postaje: Vse novice in oglasi iz istega računalnika
Alenka Kotnik
Sizifove muke sofinanciranja medijev
Mediji in avdiovizualna kultura v osnutku nacionalnega kulturnega programa 2004-2007
Rina Klinar
Medijska raznolikost v nacionalnem programu za kulturo 2004-2007
Brankica Petković
Razpršenost lastništva in raznolikost vsebin
Suzana Žilič-Fišer
Velika Britanija: Državno financiranje in naročnina slabi neodvisnost in svobodo televizije
Alison Harcourt
Regulacija medijskega lastništva - slepa ulica EU
Petra Šubic
Skrivnostne poteze DZS
Brankica Petković
Bojan Petan: »Ni prostora za vse«
Lucija Bošnik, Nataša Ručna
Evropski medijski trg - veliki se povezujejo
Suzana Lovec, Katja Šeruga
Koncentracija medijskega lastništva v Evropi, ZDA in globalno
Dušan Rebolj
Tuji lastniki medijev v srednji in vzhodni Evropi
Saša Bojc
Regulacija medijskega lastništva v državah vzhodne Evrope
Miro Petek
Velika Britanija: Lastništvo zagotavlja neodvisnost Guardiana
Saša Bojc
ZDA: Lokalne televizije – na poti k nepomembnosti
Suzana Žilič-Fišer
Velika Britanija: Channel 4 kot model javne komercialne televizije
Petra Šubic
Novi lastniki medijev: zakaj je Laško kupil delež v Delu?
Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić
Medijska koncentracija v Sloveniji
Saša Banjanac Lubej
Novinarji so za direktorje kakor delavci v tovarni
Brankica Petković
Romi
Ian Mayes
Naš cilj je biti odgovoren časopis
Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić
Monopoly – družabna igra trgovanja z mediji
Petra Šubic
Nemški časopisni založnik v Sloveniji, slovenski v Makedoniji
Božidar Zorko
Nič več ni zastonj
Poul Erik Nielsen
Danska državna televizijska služba na prodaj
Uroš Urbas
Nemčija: Süddeutsche Zeitung – globoko v rdečih številkah
Tomaž Trplan
K praksi alternativnih medijev: Independent Media Center
Dušan Rebolj
Prihodki radiotelevizij naraščajo
Peter Frankl
Ples ene pomladi?
Polona Bahun
Novinarji - odvečna delovna sila?
Petra Šubic
Boj med Delom in Dnevnikom
Alenka Veler
Otroška periodika in trg
Sonja Merljak
Vse, kar boste gledali ali brali, bo prihajalo od iste korporacije
Tomaž Trplan
K praksi alternativnih medijev
Brankica Petković
Koliko medijev manjšinam?
Natalia Angheli
Moldova
Etnična razpoka med mediji
Marta Palics
Vojvodina
Izgubljen ugled manjšinskih medijev
Suzana Kos
Na drugo stran
Petra Šubic
Kmalu novi časniki?
Barbara Bizjak
Distribucija tiska v Sloveniji
Zoran Trojar
Nova nacionalna raziskava branosti
Saša Banjanac Lubej
Medijski inšpektor - one man band
Bojan Golčar
Radio Marš - konec ali začetek?
Suzana Žilič-Fišer
Neprivlačnost slovenskega televizijskega trga
Petra Šubic
Lastniški premiki
Petra Šubic
Osvajalci južnih medijskih trgov
Gojko Bervar
Kako deluje nemški tiskovni svet?
Petra Šubic
Premirje med Infondom in DZS
Zoran Trojar
Mediji morajo sami financirati raziskave
Tomaž Drozg
Tudi moški berejo
Lucija Bošnik
V naši branži globalizacija ne velja
Petra Oseli
Je TV 3 res »nezaželena« televizija?
Medijski pregled
Bojan Golčar
V reševanje Marša se je vključila občina
Jurij Giacomelli
Bo Financam uspelo?
Petra Oseli
Prodajajo šampon v informativnih oddajah
TV3 bo preživela
Novi dnevnik
RTV Slovenija
Druga in tretja obravnava zakona o medijih
Petra Šubic
Nova razmerja med dnevniki
Matjaž Gerl
Logika kapitala na televizijskem trgu
Kaja Jakopič
Kdo so lastniki Mladine?
Medijski pregled
Medijski pregled
Mojca Pajnik
Boj za vernike tudi z mediji
Peter Frankl
Švedski kapital v Financah
Arturas Mankevicius
Ugled in uspeh gresta skupaj
Boris Rašeta
Brutalna akumulacija kapitala
Grega Repovž
Medijski pregled
Slavko Vizovišek
Selektivno uničevanje časnikov
Sandra Bašić-Hrvatin, Tanja Kerševan-Smokvina
Lastniške mreže slovenskih časopisov in radijskih postaj
Miklós Sükösd
Največ tujega lastništva
Petio Zekov
Waz narekuje pravila bolgarskega časopisnega trga
German Filkov
Elektronski »bum« v makedonskih medijih
Jure Apih
Temelji papirnate hiše
Božidar Zorko
Dnevniki danes in jutri
Branko Bergant
Kako uravnati trg?
Gregor Fras
Riba, imenovana Zofa
Boris Čibej
Vojno novinarstvo
Igor Vezovnik
S poplavo tožb nas poskušajo izločiti
Marjan Jurenec
Hočemo subvencioniranje svojega informativnega programa
Iztok Lipovšek
Koliko in kje se bo oglaševalo, lahko odloča le gospodarstvo
Pro Plus
Za POP TV so najbolj pomembni gledalci
Marjan Moškon
Kaj naredi denar
Branko Podobnik
Boj za zaupanje bralcev
Edicija MediaWatch
Tanja Petrović
Dolga pot domov
Brankica Petković, Marko Prpič, Neva Nahtigal, Sandra Bašić-Hrvatin
Spremljanje in vrednotenje medijev
Sandra Bašić-Hrvatin, Brankica Petković
In temu pravite medijski trg?
Brankica Petković, Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić, Iztok Jurančič, Marko Prpič, Roman Kuhar
Mediji za državljane
Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić, Brankica Petković
Medijsko lastništvo
Sandra Bašić-Hrvatin, Marko Milosavljević
Medijska politika v Sloveniji v devetdesetih
Novinarski večeri
04.03.2004
Peter Preston, Darijan Košir
Kaj dela odgovorni urednik?
24.02.2004
Brigitta Busch, Lajos Bence, Antonio Rocco, Ilija Dimitrievski
Mediji in manjšine
05.12.2002
Serge Halimi, Rastko Močnik
Novinarji – čigavi psi čuvaji?
14.04.2000
Rainer Reichert, Peter Frankl
Medijska industrija v novi Evropi
23.06.1998
Andras Sajo, Sandra Bašić-Hrvatin
Sedma sila na povodcu
29.05.1998
Patrick White, Tadej Labernik
Tiskovne agencije v krizi
Omizja
29.09.2007
Snježana Milivojević, Snežana Trpevska, Sandra Bašić-Hrvatin, Vildana Selimbegović, Milka Tadić, Brankica Petković, Drago Hedl, Željko Bodrožić, Peter Preston, Jani Sever, Aleksandar Damovski, Stjepan Malović, Vanja Sutlić, Mehmed Agović, Dragoljub Vuković, Dubravka Valić Nedeljković, Mirko Štular, Saša Banjanac Lubej
Omizje: Oblike politične instrumentalizacije in klientelizma v medijih v državah jugovzhodne Evrope – primer držav nekdanje Jugoslavije
03.04.2007
Venčeslav Japelj, Barbara Verdnik, Peter Kolšek, Veso Stojanov, Simona Rakuša
Omizje: Tehnologija obvladovanja medijev v Sloveniji
12.10.2006
Brankica Petković, Marko Prpič, Rajko Gerič, Darja Zgonc, Jože Vogrinc, Tomaž Perovič, Roman Kuhar, Jani Sever, Ahmed Pašić, Mitja Blažič, Ksenija H. Vidmar, Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić, Iztok Jurančič, Lou Lichtenberg, Granville Williams, Božo Zorko, Branko Grims, Rina Klinar
Mediji za državljane
24.04.2006
Judit Takacs, Miha Lobnik, Brane Mozetič
Pluralizacija medijev ali kje je prostor za gejevske in lezbične medije?
15.03.2004
Jure Apih, Miran Lesjak, Melita Forstnerič-Hajnšek, Grega Repovž, Iztok Jurančič, Peter Nikolič, Sašo Gazdić, Janez Damjan
S kapitalom nad novinarstvo
06.12.2000
Boris Cekov, Branko Pavlin, Peter Frankl, Branko Čakarmiš, Cene Grčar, Iztok Lipovšek, Sandra Bašić-Hrvatin, Marko Milosavljević
Medijski lastniki: boj za dobiček ali vpliv na uredniško politiko
izobraževanje novinarjev, konference in štipendije
Medijska preža
Gorazd Kovačič
Je razlog za razredno zmedenost novinarjev v izobrazbi?
Zala Volčič
Zasidrano v teoriji, usmjerjeno v prakso
Brankica Petković
Konferenca Evropske komisije o svobodi medijev v državah Zahodnega Balkana in Turčiji
Rinaldo DiRicchardi-Muzga
Izobraževanje za romske novinarje na RTV Slovenija
Luna Jurančič Šribar
Srečanje poklicnih in »uličnih« novinarjev
Anita Mikulič
Zakaj bi bili otroci žrtve medijev?
Anita Mikulič
Poglej si z novimi očmi
Seminarji in obvestila
Julija Sardelić, Miro Samardžija, Mojca Mayr, Eva Plej
Možnost protispektakla
Britanski multikulturalizem, samoregulacija in mediji
Igor Drakulič
Evropska konferenca svobodnih novinarjev: Položaj se slabša
Nikola Janović
Praktične intervencije in teoretske refleksije
Neva Nahtigal
Usposabljanje Romov za profesionalno radijsko novinarstvo
Danijela Đoković
Kreativna komunikacijska akcija Vox Populi – Raziskovanje slovenske identitete
Mediji in avdiovizualna kultura v osnutku nacionalnega kulturnega programa 2004-2007
Kristina Plavšak
V iskanju popolne novinarske šole
Kristina Plavšak
Kako do izobraženih in izurjenih novinarjev?
Bojan Golčar
Medijske komunikacije na mariborski univerzi
Sonja Merljak
Je izobraževanje novinarjev v interesu medijskih hiš?
Petra Šubic
Novinar je »večni« študent brez časa za študij
Bogdan Jugovič
Izobraževanje je za novinarje nuja
Uroš Slak
Študij je obojestranska korist
Janez Sajovic
Nastaja izobraževalni center RTV Slovenija
Peter Frankl
Novinarje učimo ekonomije in ekonomiste novinarstva
Edi Pucer
Nekaj kisika za možgane
Saša Banjanac Lubej
Ovire tudi pri brezplačnem izboraževanju
Sonja Merljak
Poynter - medijska šola za izšolane novinarje
Lucija Bošnik
Šest opornikov k razumevanju islama
Pomoč ameriških novinarjev
Štipendije za magistrski študij novinarstva
Magistrski študij novinarstva Evropske novinarske akademije
Seminar o poročanju o gospodarstvu
Slovenski novinarji na seminarjih v JV Evropi
Seminar o preiskovalnem novinarstvu v Ljubljani
Mednarodne nagrade za preiskovalno novinarstvo
Gojko Bervar
Mreža evropskih tiskovnih svetov
Tomaž Trplan
Evropska konferenca perifernih revij
Razpis za novinarske nagrade
Slovenski novinarji na seminarjih v JV Evropi
Pakt stabilnosti in mediji
Gostujoči uredniki v ZDA
Mojca Lorenčič
Slovenski tisk poroča o problemih, ameriški o ljudeh
Perspectives of Media Policy in South East Europe;
Ljubljana, 22-23 November 2001 (Grand Hotel Union) - Preliminary Agenda
Novinarske štipendije za študijski obisk v ZDA
Slovenski novinarji na seminarjih v jugovzhodni Evropi
Seminar o poročanju o zdravstvu
Konferenca in nagrade Mirror Europe
Podiplomski študij novinarstva
Regionalni bilten Mednarodne federacije novinarjev
Seminarji v jugovzhodni Evropi
Konferenca Freedom Foruma v Zagrebu
Novi štipendijski program Mirovnega inštituta
Medijska politika v jugovzhodni Evropi
Konferenca o interaktivnem založništvu
Nova spletna stran čeških novinarjev
Mreža medijskih centrov in institutov v jugovzhodni Evropi
Mednarodna konferenca o raziskovalnem novinarstvu
O sovražnem govoru
Seminarji Evropskega centra za novinarstvo
Elektronski bilteni z novicami o svetovnih medijih
Poletna univerza v Amsterdamu in Maastrichtu
Karmen Erjavec
Vzgoja za medije
Jolanda Lebar, Suzana Kos
(Ne)izobraževanje na nacionalki
Marko Prpič
Stalno izobraževanje je nujno
Proti evropskem novinarskem kodeksu
Mirko Štular
Ves svet na dlani
Aleš Gaube
Pričakovali smo veliko, dobili pa dosti več
Jerca Legan
Ženske Bližnjega vzhoda
Katja Šeruga
Analitično s terena
Mojca Lorenčič
Izpopolnjevanje pri Reutersu
Erika Repovž
Kdo bo delal selekcijo?
Mojca Širok
Vse se je začelo z nekrologom
Robert Gorjanc
Novi časi, nova vloga
Jože Možina
Urejena pričeska in obleka, a brez blišča
Matjaž Kek
Partnerstvo z mediji
Darijan Košir
Upoštevati, ne pa prenašati
radio in televizija
Medijska preža
Renata Šribar
Ženski vstop: Vstajništvo in spol v medijih
Gojko Bervar
Dnevnik svetnika RTV Slovenija
Biljana Žikić
S skuterji do televizije:TV Pink Si – TV3 Pink – TV3 Medias
Zoran Medved
Spregledano zavezništvo z državljani
Pia Majbritt Jansen
Danska javna radiotelevizija – primerjalna zgodba o uspehu
Gojko Bervar
Dnevnik svetnika RTV Slovenija
Marko Milosavljević
Giganti in palčki slovenskih medijev (če krematorijev raje ne omenjamo)
Gorazd Kovačič
Medijska vaja hujskanja proti javnemu sektorju in socialni državi
Goran Ivanović
Hrvaška televizija in očitki korupcije
Gojko Bervar
Dnevnik svetnika RTV Slovenija
Brankica Petković
Kar ni romantika
Admir Baltić
Pa tako lepo govorite naš jezik …
Saša Banjanac Lubej
TV Slovenija: pozitivne programske spremembe, a še veliko prostora za izboljšave
Zoran Medved
Prihodnost ali pogreb javne RTV?
Gojko Bervar
Dnevnik svetnika RTV Slovenija
Brankica Petković
Odpiranje RTV Slovenija za nove narodne skupnosti?
Jasna Babić
Spet se rola – Vrnitev »urbanih« glasbenih oddaj na TV Slovenija
Matjaž Ambrožič
Kdo pa je pri vas kreativni?
Dejan Jontes
Lepo je biti preprost: stereotipne reprezentacije razreda v situacijskih komedijah
Suzana Oreški
Reprezentacije norosti: Privabljanje gledalcev z omalovaževanjem podobe ljudi, potisnjenih na rob
Goran Ivanović
»Krezubi trozubac« danes: kje so pristale tri nekdanje mladinske radijske postaje iz Ljubljane, Zagreba in Beograda?
Andraž Poeschl
O Sloveniji na svetovnem prvenstvu
Zvezdan Martič
Vizija TV Slovenija: Strogi profesionalni standardi, več urbanih vsebin, večja vključenost gledalcev ...
Zoran Medved
Stavka na RTV Slovenija: Ostajajo problemi, zaradi katerih še nihče ni stavkal
Boštjan Nedoh
Kako stavkati brez materialnih posledic?
Jovana Mihajlović Trbovc
»Jugosfera« pod televizijo Pink: od pozabe problematične preteklosti do povezovanja v potrošništvu in zabavi
Jasna Babić
Osnutek zakona o medijih: Bluz slovenskih glasbenikov
Gojko Bervar
Dnevnik svetnika RTV Slovenija
Andreja Trdina
Spet doma: zamolčevanje razrednih razlik v konstrukciji slovenske običajnosti
Eva Vrtačič
Telo kot stroj, dr. House kot genialni mehanik
Gojko Bervar
Dnevnik svetnika RTV Slovenija
Eva Vrtačič
Zakaj se sploh igramo, če že vse vemo?
Claire Frachon
Francija: Boljša medijska zastopanost legitimna težnja milijonov ljudi
Eva Vrtačič
Ideologija v kuharskih oddajah
Eva Vrtačič
Razkrinkane izbire
Boris Čibej
Združene države Amerike: Lisičje novinarstvo
Iztok Jurančič
Kanarčki v rudniku demokracije
Zoran Medved
Novi zakon o RTV Slovenija: Potrebujemo popolnoma nov koncept
Dušan Rebolj
Ali je prav, da novinarji volijo?
Nika Susman
Francija: Usoda javne televizije odvisna od dobičkov komercialne tekmice
Eva Vrtačič
Svoboda je suženjstvo
Marko Milosavljević
Razdruženi propadajo
Sandra Bašić-Hrvatin
Kakšen javni medij potrebujejo državljanke in državljani Slovenije?
Brankica Petković
Glas poslušalcev in gledalcev
Miro Samardžija, Julija Sardelić
Preveč se ukvarjamo z visoko formalno politiko, dela na terenu je vedno manj
Julija Somrak, Aleš Zobec
Selekcija informativnih vsebin na televizijah
Robert Bobnič
Nezdrava mitologija tv-oddaje Na zdravje!
Roman Kuhar
»Voditelj oddaje pa ni Rom«
Enisa Brizani
Amare Droma, Amare Drumija, Mengere Droma, Naše poti
Zvezdan Martič
Medijske hiše srečajo nove medije
Sandra Bašić-Hrvatin
Politika razvoja radia in televizije v Sloveniji – Tiranija status quo
Tanja Kerševan-Smokvina
Strategija razvoja radijskih in televizijskih programov – bolje pozno kot nikoli?
Miha Krišelj
Digitalizacija in novi frekvenčni spekter – izziva za razvoj radijskih in televizijskih programov
Majda Juvan
Zakaj je v frizerskem salonu frizer in kaj ima s tem pokojni RGL?
Irena Vide
Lokalna novica je kraljica
Gojko Bervar
Radijsko tekmovanje Prix Europa 2007
Nagrada novinarju Gašperju Lubeju
Snežana Trpevska
Makedonija: Največje televizijske postaje v službi političnih obračunov
Milka Tadić Mijović
Črna gora: Mediji brez distance do vladajočih krogov
Kaja Jakopič
Bum časopisnih spletnih televizij
Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić
Spletne televizije izziv za medijske regulatorje
Marta Gregorčič
O diktaturi medijev in kontrarevolucionarnih učinkih
Anita Mikulič
Zakaj bi bili otroci žrtve medijev?
Marko Jenšterle
Venezuela: Napoved odvzema frekvence nastarejši zasebni televiziji
Brankica Petković
NMS – Naš mali svet
Kaja Jakopič
Big Brother: proizvodnja resničnosti
Igor Vobič
Je RTS Janeza Ujčiča res medij, najbolj v »javnem interesu«?
Lana Zdravković
Študentski radijski postaji – neprilagojeni in potrebni
Brankica Petković
Zakaj ni odzivov na procese zatona RŠ in Marš?
Zoran Medved
Zakaj je zahteva po uravnoteženosti javne televizije neutemeljena?
Marko Milosavljević
Vrnitev TV 3 – Največ koristi bo še vedno imel Holivud
Boris Vezjak
Poskusi ideologizacije in politično motiviran novinarski suspenz
Špela Stare
Zgovoren obseg kadrovskih menjav na RTV Slovenija
Gojko Bervar
Varuh poslušalcev in gledalcev RTV Slovenija
Boris Bergant
Avstrija: Vihar na javni radioteleviziji
Suzana Žilič-Fišer
Javnega interesa ne zagotavlja le RTV Slovenija
Brankica Petković
Kadrovski vrtiljak
Boris Vezjak
Dedemokratizacija Slovenije pod krinko demokratizacije RTV Slovenija
Tanja Taštanoska
Mlačna drža novinarjev RTVS
Boris Vezjak
Resnica sklicevanja na dr. Hoffmann-Riema
Marta Gregorčič
Javni prostor: Negujmo ga tam, kjer je in odpirajmo tam, kjer se je zaprl
Neva Nahtigal
Kdaj oddaje za Rome na RTV Slovenija?
Neva Nahtigal
Romi o medijskih vsebinah za Rome
Zoran Medved
Komentar - napačno pojmovanje ali ideološki konstrukt?
Kaja Jakopič
Realna televizija kot laboratorijski eksperiment
Sandra Bašić-Hrvatin, Brankica Petković
Javna radiotelevizija za vse!
Brankica Petković, Helmut Peissl
Monopoli premaknejo medije v desno
Maruša Krese
Najboljše, kar lahko da radio
Brankica Petković
Dodatna politizacija in državni nadzor nad RTV Slovenija
Gojko Bervar
Kdaj omdusman na javni radioteleviziji?
Brankica Petković
Nova vlada – nova medijska politika
Gašper Lubej
TV Slovenija praviloma »pokrije« več dogodkov kot POP TV
Marko Milosavljević
Predvolilna soočenja na RTV Slovenija – Bi lahko bila ožja, a bolj relevantna?
Tonči Kuzmanić
Televiziranje kot ničenje sveta
Bojan Golčar
»Mrtvorojeni otrok« države s prevelikim številom rtv-organizacij?
Boštjan Nedoh
Italija: Televizije trdno v Berlusconijevih vajetih
Gojko Bervar
Kdaj varuh poklicne etike na slovenski javni radioteleviziji?
Renata Šribar
Toliko o samoregulaciji pornografije
Bojan Golčar
Bo v etru še kaj programov posebnega pomena?
Andrej Stopar
Kako bo poslej EU odmevala v programih Radia Slovenija?
Gorazd Kovačič
Izbrisani prikazani kot problem, ne kot oškodovanci
Matej Kovačič
Zmago Jelinčič na RGL
Nataša Velikonja
Spopad stališč kot medijski konstrukt
Tomaž Zaniuk
Klic po celostni sanaciji Radia Študent
Saša Banjanac Lubej
Lokalne radijske postaje: Vse novice in oglasi iz istega računalnika
Anita Mikulič
Otroci in televizija
Melita Zajc
Mediji in avdiovizualna politika v strateških dokumentih ministrstva za kulturo
Suzana Žilič-Fišer
Velika Britanija: Državno financiranje in naročnina slabi neodvisnost in svobodo televizije
Rok Kajzer
Klevetanje in praksa Novinarskega častnega razsodišča
Sandra Bašić-Hrvatin
Zakon o RTVS za 20. ali 21. stoletje?
Marko Milosavljević
Nuja transparentnosti na RTV Slovenija
Tonči Kuzmanić
Potrošniška ali kapitalska suverenost
Saša Bojc
ZDA: Lokalne televizije – na poti k nepomembnosti
Ksenija Horvat
John Simpson: Poročila z nikogaršnje zemlje – Poročanje o svetu (1)
Suzana Žilič-Fišer
Velika Britanija: Channel 4 kot model javne komercialne televizije
Karol Jakubowicz
Zavrnite predloge o politični delitvi javne radiotelevizije!
Petra Šubic
Novi lastniki medijev: zakaj je Laško kupil delež v Delu?
Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić
Medijska koncentracija v Sloveniji
Neva Nahtigal
Pravila brez nadzora
Neva Nahtigal
Sistemi medijske odgovornosti v Sloveniji
Saša Banjanac Lubej
Novinarji so za direktorje kakor delavci v tovarni
Gal Kirn, Ana Jereb
Nato: Vidni in nevidni pritiski
Mojca Pajnik
Islam: Spektakularno o džamiji
Simona Zavratnik Zimic
Islam: Človekove pravice kot ljubiteljska dejavnost
Renata Šribar
Pornografija: Po protipornografskemu ukrepu medijskega inšpektorja
Mojca Pajnik
Pornografija: Ženske med spolnostjo in pornografijo
Brankica Petković
Romi: Lahko je nič ne vedeti o Romih
Poul Erik Nielsen
Danska državna televizijska služba na prodaj
Petra Oseli
Nove socialne dimenzije televizije
Dušan Rebolj
Prihodki radiotelevizij naraščajo
Rajko Gerič
Postali smo javni uslužbenci
Tatjana Pirc
Bodimo uslužbenci javnosti
Tomaž Gerden
Celina z imenom Slovenija
Marta Palics
Vojvodina
Izgubljen ugled manjšinskih medijev
Ksenija Horvat
Josri Fouda
Nikoli se ne bom vključil v propagandno vojno
Marko Prpič
Zgodovina radiotelevizije v Veliki Britaniji
Bojan Golčar
Radio Marš - konec ali začetek?
Simona Zatler, Sandra Bašić-Hrvatin
Programski deleži po novi medijski zakonodaji
Suzana Žilič-Fišer
Neprivlačnost slovenskega televizijskega trga
Rajko Gerič
Najlažje se je odreči programu
Katja Škoberne
Javna televizija in profilirane oddaje
Marjan Moškon
Žagajo mar avtorji vejo, na kateri sedijo?
Alenka Kotnik
Otroci in mladostniki v medijih
Petra Oseli
Ima tretji radijski sektor v Sloveniji prihodnost?
Goran Ivanović
Vpliv ameriškega skupnostnega radia
Boris Bergant
Izrazito politični zakon
Rina Klinar, Irma Benko
Več vprašanj kot odgovorov
Petra Oseli
Je TV 3 res »nezaželena« televizija?
Lucija Bošnik
Ameriški mediji – tempirana bomba?
Ksenija Horvat
Ko tudi dva novinarska vira nista dovolj
Bojan Golčar
V reševanje Marša se je vključila občina
Barbara Vodopivec
Tajnice, čistilke, gospodinje…
Rina Klinar
Naj lokalni radio ugasne?
Marjan Moškon
Zatreti lokalne programe je lahko
Dejan Jelovac
To bo konec Radia Študent
Suzana Žilič-Fišer
Prihodnost televizije
Ksenija H. Vidmar
Televizijska konstrukcija 20. stoletja
Petra Oseli
Prodajajo šampon v informativnih oddajah
Tanja Kerševan-Smokvina
Oglasi na televizijah po pravilih
Branko Čakarmiš
Samoregulativni korak slovenskih televizij
Cene Grčar
Beseda velja
Kaja Jakopič, Saša Banjanac Lubej
V etru Nove Evrope
Jan Moláček, Petr Kopecky
Svet in generalni direktor – generatorja krize
Rajko Gerič
Civilna družba rada glasuje tajno
Danail Danov
Upor na nacionalnem radiu
Damir Matković
HRT ostaja gospodar medijskega prostora
Peter Bajomi-Lazar
Državna televizija na kolenih
Tadej Labernik
Ukinitev sedanje Radiotelevizije BiH
Ahmed Burić
Reformo diktira mednarodna skupnost
TV3 bo preživela
RTV Slovenija
Bojan Golčar
Radio Marš naj bo!
Grega Repovž
Televizijska soočenja in podobe političnih tekmecev
Bojan Krajnc
Zakaj bi televizija bila servis lova na volilce?
Matjaž Gerl
Logika kapitala na televizijskem trgu
Marjan Ogrinc
Mediji ignorirajo rock
Bojan Golčar
Zakaj si univerza lasti Radio Marš?
Barbara Bizjak
Število obiskov razkriva edino Večer
Omejevanje je nedemokratično
Gregor Belušič
TV Duh
Beata Klimkiewicz
Medijski imperij Radio Maryja
Sandra Bašić-Hrvatin
British Journalism Review
Sandra Bašić-Hrvatin
The Baltic Media Monitor
Marjan Moškon
Priložnost za primerjanje
Mojca Širok
Medijske selitve
Boris Čibej
Prihodnost neke iluzije
Matjaž Gerl
Kakšno javno televizijo potrebujemo in kakšno si lahko privoščimo
Brankica Petković
Usoda »vaških televizij«
Goran Ivanović
Televizija na internetu
Kaja Jakopič
Neuradno o medijih
Sandra Bašić-Hrvatin
Trideset let pozneje
Goran Ivanović
Radio v vsako vas
Vera Grebenc
Radio-aktivna civilna družba
Matjaž Gerl
Veliki bratje slovenske radiodifuzije
Zoran Medved
Gledanost informativnih oddaj upada
Matjaž Gerl
Gneča v etru
Igor Brlek
Utapljanje v valu komerciale
Borut Savski
Internetovska radijska kreativnost
Marko Prpič
Več omejitev in večji pritiski
Veran Matić
Moč in smisel mreže sorodnih medijev
Pro Plus
Za POP TV so najbolj pomembni gledalci
Marjan Moškon
Kaj naredi denar
Matjaž Gerl
Med cenzuro in anarhijo
Rastko Močnik
Javne betice
Breda Luthar
Kakšen je politični učinek apolitičnega žurnalizma
Edicija MediaWatch
Brankica Petković, Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić, Iztok Jurančič, Marko Prpič, Roman Kuhar
Mediji za državljane
Sandra Bašić-Hrvatin
Državni ali javni servis
Breda Luthar
Politika teletabloidov
Novinarski večeri
15.09.2005
Mirko Galić, Sandra Bašić-Hrvatin
Javne radiotelevizije in učinki zakonodaje
11.10.2004
Wolfgang Soergel, Simona Rakuša, Edi Pucer, Igor Drakulić
Zakaj novinarska stavka?
10.05.2002
Josri Fouda
Al Džezira – arabski CNN?
23.11.2001
Gwyneth Henderson, Veran Matić, Danail Danov, Goran Gavrilov, Sandra Bašić-Hrvatin
Privatni vs. javni elektronski mediji: kdo bolje služi javnosti?
12.03.2001
Vlasta Jeseničnik, Aleksander K. Simonov
Kdo obvladuje rusko "glasnost"?
01.02.2001
Petr Kopecky, Rajko Gerič
Ne dam svoje televizije!
12.09.2000
Denis Latin, Bojan Krajnc
Televizijsko odpiranje tabujev
17.02.2000
Velibor Čović, Uroš Lipušček
Dober večer, gospod predsednik
23.09.1999
Robert Ottenhoff, Boris Bergant
Javnovizija
25.09.1997
Peter Knowles, Tomaž Perovič
Televizija hitre prehrane
Omizja
25.11.2008
Edvard Žitnik, Miha Lampreht, Miha Drozg, Ervin Hladnik Milharčič, Gorazd Kovačič, Marta Gregorčič, Jože Vogrinc
Podoba sveta v televizijskih poročilih
12.10.2006
Brankica Petković, Marko Prpič, Rajko Gerič, Darja Zgonc, Jože Vogrinc, Tomaž Perovič, Roman Kuhar, Jani Sever, Ahmed Pašić, Mitja Blažič, Ksenija H. Vidmar, Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić, Iztok Jurančič, Lou Lichtenberg, Granville Williams, Božo Zorko, Branko Grims, Rina Klinar
Mediji za državljane
12.05.2005
Karol Jakubowicz, Werner Rumphorst, Branko Grims, Sašo Gazdić, Boris Bergant, Rosvita Pesek, Tatjana Pirc
Prihodnost javne radiotelevizije v Sloveniji
19.04.2001
Janez Kocjančič, Božidar Zorko, Vlado Senica, Rajko Gerič, Matevž Krivic, Marko Milosavljević
Perspektive javne radiotelevizije v Sloveniji