N O V O S T I
O   M E D I A W A T C H
R E V I J A   M E D I J S K A   P R E Ž A
o   r e v i j i
s e z n a m
junij 2013
december 2012
junij 2012
december 2011
maj 2011
december 2010
maj 2010
december 2009
maj 2009
december 2008
maj 2008
december 2007
maj 2007
december 2006
maj 2006
november 2005
maj 2005
november 2004
marec / april 2004
oktober 2003
marec 2003
december 2002
uvodnik
medijski trg
analize medijskega poročanja
dostop do informacij javnega značaja
mediji in pravo
etika in samoregulacija v medijih
položaj in pravice novinarjev
izobraževanje novinarjev
medijski pregled
intervju
mediji v svetu
recenzije in prikazi
seminarji in obvestila
ekskrementi
fotografija
poletje 2002
zima 2002
poletje / jesen 2001
pomlad 2001
zima 2001
poletje-jesen 2000
pomlad 2000
jesen 1999 / zima 2000
poletje 1999
pomlad 1999
zima 1999
poletje 1998
pomlad 1998
zima 1998
u r e d n i š t v o
E D I C I J A   M E D I A W A T C H
S P R E M L J A N J E   N E S T R P N O S T I
N O V I N A R S K I   V E Č E R I
O M I Z J A
M E D I J S K O   S O D E L O V A N J E
T E M E
A V T O R J I
P O V E Z A V E

Jaka Repanšek
Je moje res tvoje?
Avtorska dela iz delovnega razmerja – Analiza 101. člena zakona o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP) v luči poklicnega novinarstva
Nikoli dokončana zgodba (ne)varova-nja pravic avtorjev in izvajalcev v Sloveniji počasi, a vztrajno dobiva jasnejše obrise. Tako bodo številna vprašanja o izkoriščanju novinarskih, avtorskih del morebiti le doživela epilog, ki bo kolikor toliko zadovoljil naročnike avtorskih del in njihove avtorje. Priložnost za slovenske novinarje pri spreminjanju (bolje: sprejemanju) nove novinarske kolektivne pogodbe, o kateri izčrpno (in za vse vpletene strani zelo dobrodošlo) piše avtorica Neva Nahtigal prav na teh straneh Medijske preže, je tako pomembna, da jo novinarji in drugi avtorji v slovenskem medijskem prostoru preprosto ne morejo in ne smejo zamuditi. Pri razmišljanju o izhodiščih »avtorskopravnega« poglavja v novi novinarski kolektivni pogodbi pa je treba opozoriti na nekaj dejstev, ki se v zvezi z avtorskimi deli iz delovnega razmerja v Sloveniji pojavljajo že od uveljavitve ZASP, davnega leta 1995. Prav o tem bo – kot nekakšen dodatek k članku omenjene avtorice – tekla beseda v pričujočem prispevku.

Novinarji, ki so zaposleni v družbah izdajateljicah medijev, so avtorji, ki ustvarjajo avtorska dela v delovnem razmerju in kot nadomestilo za svoje ustvarjanje (za založnika ali RTV organizacijo) dobivajo plačo. To je osnovna premisa, ki jo upošteva ZASP, ko v 101. členu natančneje ureja položaj novinarjev glede na njihovo »avtorstvo« (pisec članka bo namesto besede »avtor« raje govoril o novinarjih). Za lažjo predstavo predmetne problematike vzemimo primer novinarja, ki je v rednem delovnem razmerju v enem od slovenskih dnevnikov, njegova zaposlitev je delo »novinarja-komentatorja«, upoštevajoč kolektivno pogodbo za poklicne novinarje. Pri časopisu je naš novinar zaposlen od leta 1982. V tem času je ves čas pisal članke, občasno uredil kakšno stran ali dve v časopisu in enkrat na teden napisal tematsko kolumno, ki je zlasti v zadnjih letih pri bralcih doživela velik odmev.

Lepega dne naš novinar dobi zamisel, da bi svoje kolumne objavil v zbirki, ki bi imela obliko žepne knjižice. Vodstvo časopisa, za katerega je delal, ni bilo preveč navdušeno nad zamislijo, zato se je novinar vprašal, ali bi lahko izdal knjigo pri samozaložbi ali celo pri kakšni drugi založbi.

Odgovor direktorja izdajatelja je bil:
»Ne.«
»Zakaj?«
»Tvoje kolumne so last naše hiše, mi pa nimamo interesa izdati zbirke.«
»Aja?«
»Ja.«


Opisani dialog je ogledalo avtorskopravne resničnosti, ki je omogočena izdajateljem, da povsem izključno razpolagajo z avtorskimi deli, ki nastanejo v delovnem razmerju. Zakaj? Kje je razlika med deli, ki nastanejo v delovnem razmerju, in onimi, ki jih ustvarijo »novinarji-honorarci« in drugi avtorji, ki pri izdajatelju niso zaposleni?

Stopimo korak nazaj in poglejmo, kaj pravi 101. člen zakona o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP). »(1) Kadar avtorsko delo ustvari delojemalec pri izpolnjevanju svojih obveznosti ali po navodilih delodajalca (avtorsko delo iz delovnega razmerja), se šteje, da so materialne avtorske pravice in druge pravice avtorja na tem delu izključno prenesene na delodajalca za deset let od dokončanja dela, če ni s pogodbo določeno drugače.

(2) Po preteku roka iz prejšnjega odstavka pripadejo pravice iz prejšnjega odstavka delojemalcu, s tem da delodajalec lahko zahteva njihov ponovni prenos proti plačilu primernega nadomestila.«

Glosarček 101. člena ZASP za potrebe lažjega razumevanja opisane problematike:
  1. avtorsko delo – članek,
  2. delojemalec – novinar,
  3. se šteje – to velja tako, kot je napisano,
  4. materialne avtorske pravice – pravice natisniti in prodajati članek ali ga odstopiti tretjim osebam,
  5. delodajalec – izdajatelj časopisa,
  6. dokončanje dela – trenutek, ko je članek napisan in ne nujno tudi objavljen,
  7. pogodba – kateri koli pravni dokument, ki vsebuje medsebojne pravice in obveznosti dveh ali več strank, recimo pogodba o zaposlitvi, lahko pa tudi kolektivna pogodba,
  8. izključni prenos – po domače »ekskluzivni« prenos pravic, torej takšna pridobitev, ki omogoča pridobitelju, da samo on in nihče drug izkorišča pridobljene pravice.


Pogodbe v teoriji in praksi
Če je torej naš novinar zaposlen pri nekem časopisu, pri katerem je ustvarjal članke in zanje dobival plačo, bodo ti članki vsaj še deset let »last« založnika, ne glede na to, ali so bili objavljeni, kje so bili objavljeni in koliko plače je naš novinar v resnici dobil za njihovo ustvarjanje. Pogodba, o kateri teče beseda v 101. členu ZASP, je lahko pogodba vseh vrst: lahko je tudi kolektivna pogodba, pogodba o zaposlitvi, posebna avtorska pogodba. Najprimernejša – po mnenju komentatorjev ZASP (Trampuž, Oman, Zupančič, Založba GV, 1995) – bi bila pogodba o zaposlitvi kot osrednji pravni posel urejanja pravic in obveznosti pogodbenih strank v delovnem razmerju, čeprav v praksi ta možnost še ni zaživela. In kaj je bistvo navajanja te »pogodbe«? To je prav dejstvo, da se lahko stranki (založnik in novinar) v tej pogodbi dogovorita,da bo rok za prenos materialnih avtorskih pravic iz delovnega razmerja krajši (za enkratno objavo, eno leto ...) ali daljši (za ves čas trajanja avtorske pravice, torej do 70 let po avtorjevi smrti) od zakonsko predvidenih deset let. Roko na srce – avtor tega članka je v nekajletni praksi na področju avtorskega prava videl že mnogo avtorskih pogodb več vrst, vendar prakse spreminjanja določb 101. člena, razen v redkih primerih, ni bilo zaslediti.

Zakaj? Najprej zato, ker je v pogodbenem odnosu delavec – delodajalec, slednji navadno močnejša in prava bolj uka stranka kot delavec tj. novinar. Že tako težko razumljiva pogodba o zaposlitvi in želja po čimprejšnji zaposlitvi nudi delavcu malo možnosti za pogajanja o spreminjanju določb 101. člena. Naslednji pomemben razlog pa je v tem, da do razvoja sodobnih internetnih tehnologij (baze člankov on-line) niti ni bilo pretirane potrebe po urejanju »arhivskega« prenosa pravic na posameznih avtorskih delih, zlasti v tiskanih medijih. Razlogov je še nekaj, človek pa se ne more znebiti vtisa, da je posredi predvsem zelo slabo poznavanje avtorskega prava med udeleženci slovenskega medijskega prostora.

Kaj pa kolektivna pogodba? Po našem mnenju je prav omenjeni »kolektivni delovnopravni akt« ustrezna podlaga za določitev osnovnih razmerij med izdajatelji in novinarji. Osnovnih zato, ker je vseeno treba pustiti nekaj manevrskega prostora za urejanje povsem konkretnih delovnopravnih in avtorskopravnih razmerij. O tem piše že prej citirana kolegica Neva Nahtigal v svojem prispevku.

In kdaj sploh lahko govorimo o avtorskih delih, ki nastanejo v delovnem razmerju? Vprašanje je po mnenju avtorskopravnih teoretikov treba presojati glede na pravna dejstva (vsebina kolektivne pogodbe, pogodbe o zaposlitvi, sistematizacija delovnih mest ...) in glede na dejanske okoliščine (delovni čas, sredstva delodajalca, izkušnje, pridobljene na delovnem mestu ...). Omenjena problematika presega namen tega prispevka in bo obdelana v eni od prihodnjih številk Medijske preže, zlasti zaradi perečega vprašanja obdavčitve avtorskih del (razlika med bruto prispevki iz delovnega razmerja in DDV za avtorska dela).

In epilog? Naš novinar ima do rešitve vprašanja avtorskih del iz delovnega razmerja »zvezane roke«. Preostane mu le, da poskuša pregovoriti založnika, naj mu vendarle (pisno) odobri uporabo njegovih lastnih kolumen, da jih bo lahko izdal v knjižni zbirki. Novinar (verjetno ne čisto izmišljeni) pa naj se aktivno vključi v postopek vključitve avtorskopravne problematike v novi novinarski kolektivni pogodbi in tako tudi s svojim primerom pripomore k rešitvi vprašanja ustreznega in uravnoteženega obravnavanja vrednosti avtorskega ustvarjanja v delovnem razmerju.

izpis

Neva Nahtigal

Tehnologija zahteva dodatno zaščito avtorskih pravic
Mediji objavljajo novinarska dela na internetu in/ali jih prodajajo drugim medijem, ne da bi od novinarjev dobili soglasje in/ali jim ponudili dodatno plačilo – IFJ priporoča rešitev, ki se je v tujini že uveljavila: zaščito avtorskih pravic novinarjev s kolektivno pogodbo
Mednarodna in Evropska zveza novinarjev ob vsaki priložnosti opozarjata, da je močna zaščita novinarjevih avtorskih pravic eden osnovnih pogojev za kakovostne in zanesljive medijske vsebine: »Avtorske pravice definirajo in ščitijo intelektualno lastnino novinarjev. So tudi znak medijske kakovosti – brez njih državljani ne morejo biti prepričani v zanesljivo in etično vsebino informacij.«1 Moralne pravice novinarjev so osrednjega pomena za zagotavljanje odgovornega tiska, ker podpirajo profesionalno integriteto in spoštovanje visokih etičnih in profesionalnih standardov. Ti so povezani tudi s finančnim uspehom, saj se le visoko profesionalni novinarji lahko nadejajo visokih izkupičkov od prenosa svojih materialnih avtorskih pravic na založnike ali producente.

Tehnološki razvoj je prinesel nove možnosti rabe novinarskih del2 in s tem obujeno razpravo o avtorskih pravicah. Vedno več je elektronskih alternativ tisku ter z njimi povezanih sredstev distribucije. Digitalizacija je omogočila tudi nove oblike arhiviranja objavljenega gradiva in s tem nove možnosti komercialne in zasebne rabe baz podatkov in reprodukcijske tehnologije. Za t. i. digitalno dobo je značilno konvergiranje nekoč ločenih tehnologij, »tako da se je spremenil način uporabe del, razlika med primarno in sekundarno rabo pa je pogosto težko določljiva.«3 Zaradi nejasnih ločnic pogosto prihaja do konfliktov med mediji in novinarji glede objave novinarskih del na internetnih straneh tradicionalnih medijev. Jedro spora je odgovor na vprašanje, ali medijska organizacija s plačilom novinarjevega dela za tradicionalno obliko medija pridobi tudi pravico do objave iste vsebine v elektronski obliki. Sodišča, ki so v zadnjih letih odločala o tem, so praviloma pritrdila argumentom novinarjev.

Sodniki zahtevajo kolektivne pogodbe
Prvi sodni primer v zvezi s t. i. elektronskimi pravicami je bil leta 1996 v Belgiji.4 Skupina založnikov časopisov in revij je ustanovila Centralno postajo (Central Station), internetno bazo podatkov s časopisnimi članki, objavljenimi v različnih tiskanih medijih. Belgijski sindikat novinarjev je menil, da bi Centralna postaja za tako elektronsko uporabo potrebovala dovoljenja novinarjev (tako samostojnih kot zaposlenih), s čimer se je prvostopenjsko sodišče strinjalo. Razsodilo je, da objava člankov na internetu ne sodi v osnovne dejavnosti založnikov oz. taka distribucija ni naravno dopolnilo tisku, zato sporne pravice niso bile del pravic, ki so jih novinarji prenesli na založnike. Sodba je vzdržala tudi presojo prizivnega sodišča, na katero se je pritožila Centralna postaja.

Sodišče v Strasbourgu5 (v primeru Plurimedia) je odločitev v prid novinarjev, ki so oporekali uporabi njihovih člankov na internetu brez privoljenja, sprejelo na podlagi kolektivne pogodbe za novinarje. Odločilo je, da je medij tiskanega časopisa drugačen od medija medmrežnega časopisa, ker medmrežna distribucija zahteva določene tehnične manipulacije, in ker je medmrežni produkt drugačen od časopisa, gre tudi za nov način komuniciranja. Zato je pri objavi na internetu po presoji sodišča šlo za objavo v več kot enem časopisu ali reviji, za kar pa bi bilo potrebno soglasje novinarjev, saj ti na založnike po kolektivni pogodbi prenesejo samo pravice do prve objave.

Eden osrednjih francoskih časnikov Le Figaro je javnosti omogočil iskanje po elektronskih arhivih člankov, objavljenih v zadnjih dveh letih, in pridobivanje elektronskih kopij člankov. Sodišče je leta 1999 tako storitev prepovedalo in novinarjem dosodilo odškodnine. Razsodba se je glasila: če ni pogodbe, ki bi izrecno določala drugače, pravica do reprodukcije obsega le prvo objavo v obliki, o kateri se stranki sporazumeta. Sledil ji je podpis posebnega sporazuma (6. julija 2000) o avtorskih pravicah med predstavniki družbe Le Figaro in francoskega sindikata novinarjev.

Leto 2000 je bilo v Franciji nasploh leto sklepanja »hišnih« kolektivnih pogodb o avtorskih pravicah6, ki so uredile področje elektronskega objavljanja za tisk pripravljenih prispevkov in v veliki meri zajezile tako kršitve kot nadaljnje sodne spore. Vsi sporazumi na založnike izrecno prenašajo tudi pravico do elektronske objave, vendar morajo avtorji za elektronsko reprodukcijo njihovih del dobiti dodatno plačilo, ki je določeno pavšalno, kot delež osnovnega plačila ali kot kombinacijo obeh načinov. Vsi izrecno zagotavljajo tudi spoštovanje moralnih avtorskih pravic in predvidevajo skupni sindikalno-založniški nadzor nad uresničevanjem določb.

Vse medijske organizacije pa se na tovrstne razsodbe niso odzvale s pobudami za sklenitev kolektivnih pogodb, ampak so jih odločitve sodišč »navdihnile /…/, da popravijo standardne založniške ali produkcijske pogodbe na tak način, da si zagotovijo tudi elektronske pravice. V mnogih primerih popravljene pogodbe učinkovito odvzemajo avtorjem vse pravice do materialnega nadomestila.« 7 Ugotovitve IFJ-a pritrjujejo obstoju takega trenda: »Velike medijske korporacije poskušajo vsiliti pogodbe, ki vse pravice prenašajo na založnike ali producente. Ti grozijo, da bodo nehali sodelovati z novinarji, fotografi in ustvarjalci programov, ki niso pripravljeni prenesti vseh sedanjih in prihodnjih, znanih ali neznanih pravic do uporabe.«8

Tudi v povezavi s takim ravnanjem novinarji že beležijo pomembno »zmago«, ki jo je pred kratkim (11. septembra 2002) potrdilo tudi vrhovno sodišče.9 Šlo je za spor med danskim sindikatom novinarjev in založniškim podjetjem Aller Press Ltd. Podjetje je zavrnilo sklenitev posebne kolektivne pogodbe s sindikatom, ki bi uredila področje prenosa avtorskih pravic in določila denarno nadomestilo (take pogodbe je sindikat že sklenil z večino založnikov in RTV-podjetij), in vztrajalo, da ima pravico do pogajanj o tem vprašanju z vsakim posameznim zaposlenim. V pogodbe o zaposlitvi je podjetje vnašalo določilo o prenosu avtorskih pravic, ki ga kolektivna pogodba ne predvideva: »Novinarsko gradivo se lahko prosto uporablja v vseh publikacijah Aller Press Ltd., tako tiskanih, kot elektronskih itd.«. Sodišče je ugodilo tožniku – sindikatu novinarjev in podjetju prepovedalo vnašanje navedenega določila v individualne pogodbe o zaposlitvi. Aller Press Ltd. se mora o teh vprašanjih pogoditi s sindikatom, ko bodo spet obnavljali kolektivno pogodbo, vsa določila v individualnih pogodbah, ki kršijo obstoječo kolektivno pogodbo, pa so nična in neveljavna.

Tuji novinarji so si svoje že izborili
Izkušnje tujih novinarjev v zvezi s t. i. elektronskimi pravicami kažejo, da so kolektivne pogodbe temeljna podlaga za sodbe v njihovo korist, in tudi glavno varovalo, ki preprečuje, da bi do kršitev sploh prišlo. IFJ zato že desetletje in pol poziva, naj nacionalna novinarska združenja poskrbijo za ureditev področja s kolektivnimi pogodbami, ki lahko dopolnijo zakonsko ureditev in jo prilagodijo posebnostim novinarskega poklica. V vzorčni kolektivni pogodbi10 je IFJ posebej izpostavil spoštovanje moralnih avtorskih pravic. Za preprečevanje nejasnosti glede prenosa materialnih pravic in sporov glede ustreznega plačila pa naj bi služil memorandum, ki bi točno določil, katere pravice novinar prenaša na založnika in za kakšno denarno nadomestilo. Priporočila IFJ-a tuje novinarske organizacije vedno bolj upoštevajo in intenzivno oblikujejo izhodišča za pogajanja z založniki in producenti. Z njimi sklepajo posebne kolektivne pogodbe o avtorskih pravicah ali ustrezna določila vključujejo v splošne kolektivne pogodbe.

17. člen avstrijske kolektivne pogodbe za novinarje dnevnikov in tednikov11 tako določa, da ima založba izključno časovno, prostorsko in vsebinsko neomejeno pravico do uporabe izdelkov, ki jih novinar ustvari med izpolnjevanjem delovnih obveznosti, in to v vseh medijskih produktih založbe, razen če posamezna pogodba o zaposlitvi določa drugače. Založba lahko pravice prenese tudi na tretjo stranko, o čemer mora avtorja obvestiti. Novinar ni upravičen do dodatnega plačila, če založba njegove izdelke uporablja v svojih medijskih produktih, za interne potrebe (v arhivih ipd.) ali omogoči zasebno uporabo tretjih strank. Če pa založba novinarjev izdelek uporabi za javno predvajanje (razen če gre za oglaševanje založbe), če pravico do uporabe prenese na tretjo stranko ali izdelek uporabi v medijskem produktu, ki ni naveden v pogodbi o zaposlitvi, potem mora novinarju plačati posebno nadomestilo, vsaj v višini minimalnega honorarja, ki ga določa tarifna pogodba. Avtor ima tudi pravico prepovedati posege v svoj izdelek, po izteku delovnega razmerja pa mu pripadejo vse pravice do uporabe izdelkov, če je od njihove objave minilo vsaj eno leto.

Nemški kolektivni pogodbi za novinarje dnevnikov in revij vsebujeta zelo podobna določila12, nekoliko drugače je določeno le plačilo za širšo uporabo novinarskih del (javno predvajanje, prenos pravic na tretjo stranko, uporaba gradiv v medijskih produktih, ki niso navedeni v pogodbi o zaposlitvi itd.). Novinarji dnevnikov prejmejo najmanj 30, novinarji revij pa najmanj 40-odstotkov dobička, ki ga podjetje ustvari s tako uporabo njihovih del. Za svobodne novinarje pri dnevnikih posebna tarifna pogodba določa, da je dogovor sklenjen le za enkratno objavo, zato mora avtor za vsako nadaljnjo uporabo prispevka prejeti poseben honorar ali ustrezno pavšalno plačilo. Zaščiteni so tudi svobodnjaki, ki sodelujejo z NDR-om (Norddeutschen Rundfunk).13 Posebna kolektivna pogodba NDR-u daje pravico do objave del na internetu, multimedijske obdelave, prevajanja, prodaje tretji stranki itd. Pri tem mora biti vedno navedeno avtorjevo ime, za vsak poseg v delo mora dati privoljenje avtor, upravičen je tudi do dodatnih plačil. Za uporabo dela na internetu se mora prvotni honorar povišati za 4,5 %. Delež prvotnega plačila, ki se plača za ponovitev, je v kolektivni pogodbi natančno določen glede na program in termin ponovitve, znaša pa lahko tudi do 75 odstotkov.

Na Danskem14 od 1. januarja 1997 organizacije delojemalcev letno prejmejo pavšalno plačilo 60.000 DEK za digitalno uporabo novinarskih gradiv, na primer na internetu. Novinarji v skladu s kolektivnimi pogodbami prejemajo tudi individualna nadomestila, ki v večini primerov znašajo 40 % prihodka, ustvarjenega z uporabo njihovih del v ne-tradicionalnih oblikah, vključno z bazami podatkov, dostopnimi zunanjim uporabnikom (za interno rabo baz podatkov ni dodatnega plačila). Za samostojne novinarje pa velja pravilo, da za vsak članek, objavljen na internetu, dobijo dodatnih 12,5 % honorarja.

Na Norveškem15 so razmerja med založniki in novinarji posebej natančno razčlenjena, tudi kar se tiče nadaljnje uporabe novinarjevih izdelkov. Če je gradivo dostopno na internetu, vsak posamezni avtor prejme letno plačilo najmanj 2000 NOK, če je gradivo dostopno javnosti v bazi podatkov, pa najmanj 1500 NOK. Založniki morajo vedno navesti avtorjevo ime in določila zakona o intelektualni lastnini. Uporabiti morajo tudi ustrezno programsko opremo za preprečevanje oz. oviranje nezakonitega kopiranja in računalniškega nalaganja gradiva v elektronski ali drugi obliki. Če založnik gradivo, ki ga je ustvaril novinar v delovnem razmerju, proda drugemu založniku, mora novinarju plačati sporazumni delež dobička (do 50 %). Zaposleni pri NRK-ju16 (norveška radio-televizijska korporacija) po posebni kolektivni pogodbi za sekundarno uporabo njihovih del (ki je izključna pravica NRK-ja) prejmejo standardno letno plačilo 1500 NOK, poleg tega mora NRK vsako leto najpozneje do 1. junija med avtorje razdeliti 25 % dobička, ustvarjenega s prodajo in izposojo na (video) kasetah, javnim predvajanjem, CD-ROM-i ipd. Ob prekinitvi delovnega razmerja NRK obdrži pravice do izkoriščanja avtorskih del, vendar mora avtorju plačati enkratno nadomestilo za nadaljnjo uporabo, ki praviloma znaša 1500 NOK za vsako leto trajanja delovnega razmerja. Kolektivna pogodba izrecno zahteva tudi spoštovanje avtorjevih moralnih pravic pri vsaki uporabi njegovih del.

Švicarska kolektivna pogodba za nemško govoreče novinarje17 (GAV) ne določa konkretnih zneskov nadomestil za nadaljnjo uporabo novinarjevih izdelkov. Zahteva pa, da se morata novinar in podjetje o znesku in uporabi medsebojno pisno sporazumeti, saj je izključna pravica medijskih podjetij do uporabe novinarjevih izdelkov omejena na tiste medijske produkte, ki so navedeni v novinarjevi pogodbi o zaposlitvi. Pri vsaki uporabi mora podjetje upoštevati tudi avtorjeve moralne pravice, vključno s pravico do navedbe imena. GAV velja tudi za svobodne novinarje. Podjetje ima po podpisu pogodbe o sodelovanju pravico do enkratne uporabe prispevkov svobodnega sodelavca, za nadaljnjo uporabo in spoštovanje moralnih pravic pa veljajo enaka pravila kot za zaposlene novinarje (pisni dogovor, ustrezno plačilo, navedba imena avtorja, potrebna odobritev sprememb in krajšav, možnost zavrnitve).

Pomanjkljivosti slovenske ureditve
Slovenski zakon o avtorskih in sorodnih pravicah (ZASP) iz leta 1995 je sicer relativno »mlad« glede na ostale evropske države in je že lahko v določeni meri upošteval tehnološke premike in njihove posledice. Zakon »izrecno omejuje reproduciranje na eno obliko uporabe, to je ´v obliki tiskanja´, zato se je za vsako drugo obliko treba izrecno dogovoriti«.18 Tako je na prvi pogled nesporno, da slovenski založniki potrebujejo posebno soglasje novinarjev, če želijo njihove članke objaviti v elektronski obliki.

Težavo pa predstavlja 101. člen ZASP-a, ki materialne avtorske pravice in druge pravice avtorja na delu, ustvarjenem v delovnem razmerju, za deset let izključno prenaša na delodajalca, če ni s pogodbo drugače določeno. To določilo zaposlene novinarje v primerjavi s svobodnjaki z materialnega vidika postavlja v slabši položaj. »Če želi avtor obdržati katero od svojih pravic na avtorskem delu, nastalem v delovnem razmerju, se mora o tem z delodajalcem posebej dogovoriti, medtem ko se mora pri naročenem avtorskem delu za dodatne pravice dogovarjati naročnik.«19 Pri tem ne gre le za pravice do elektronske objave dela, ampak tudi za pravico do prenosa materialnih pravic na tretjo stranko oz. prodaje novinarskega avtorskega dela drugemu mediju. Tudi v tem primeru svobodnjak lahko zahteva dodatno plačilo, novinar v delovnem razmerju pa do njega ni upravičen.

Medalja ima seveda dve plati – čeprav imajo samostojni novinarji odprte možnosti za pogajanja o obsegu prenosa materialnih avtorskih pravic, pa so dejansko šibkejši člen pogajalske verige in zaradi bojazni, da v nasprotnem primeru ne bodo več dobili dela, pogosto podpisujejo zanje neugodne pogodbe – če pogodbe sploh podpišejo. ZASP v zvezi s tem namreč vsebuje še eno »past« – 93. člen, ki časnike, revije in druge oblike periodičnega tiska izvzema iz zahteve po pisnih avtorskih pogodbah, s katerimi avtorji in založniki sicer določajo vsebino oz. obseg prenosa materialnih pravic. Brez takih pogodb so možne mejne situacije, ko novinar svoj prispevek založniku preda, misleč, da bo objavljen samo v tiskani izdaji, založnik pa ga objavi tudi na svoji spletni strani, ker meni, da je »kupil« pravico do vseh vrst uporabe prispevkov. Takšnim primerom bi se lahko izognili, če bi novinarji poskrbeli za »varovalne mehanizme«, ki bi krpali pomanjkljivosti zakonodaje.

Priložnost za slovenske novinarje
Kolektivne pogodbe so priznano in veljavno dopolnilo zakonodaje in jih upoštevajo sodišča po vsem svetu. Za novinarje so praviloma ugodnejše kot zakonska ureditev, predvsem pa lahko veliko bolj natančno opredelijo pravice založnika in novinarja. V državah ali medijskih organizacijah, kjer kolektivne pogodbe niso predvidevale prenosa pravice do elektronske objave, in so sodišča razsodila, da pravico zato obdrži novinar, so se kmalu po takih razsodbah delodajalci in novinarske organizacije dogovorili o pogojih prenosa pravice in v pogodbe vnesli ustrezna določila ali o tem sklenili posebne sporazume. Založnikom praviloma priznajo pravico do objave novinarskih prispevkov na spletnih straneh in v drugih elektronskih oblikah, vendar določajo, da je novinar zato upravičen do dodatnega plačila – tudi če je pri medijskem podjetju redno zaposlen. Sklenitev ustrezne kolektivne pogodbe je pomembna tudi za svobodnjake, saj so ti – čeprav na videz v boljši poziciji kot zaposleni novinarji, kar se tiče prenosa materialnih pravic – pri sklepanju individualnih pogodb podvrženi pritisku trga. Založniki lahko z njimi nehajo sodelovati, če ne sprejmejo njihovih pogojev, in poiščejo drugega svobodnjaka, ki bo delo pripravljen opraviti pod pogoji, ki so v večini primerov za novinarje slabši, kot bi jih lahko zagotovila kolektivna pogodba.

Nova kolektivna pogodba za slovenske novinarje bi morala zahtevati, da se v pogodbi o zaposlitvi izrecno navede, kateri medijski produkti sodijo v okvir novinarjevih delovnih nalog; navesti, katere materialne pravice delodajalec pridobi z dejstvom, da novinarja zaposli – najbrž bi bilo smiselno odpraviti nejasnosti glede objave na internetu ipd. in to pravico izrecno prepustiti delodajalcem; zahtevati, da je za objave na internetu ipd. vsak novinar (zaposlen ali svobodnjak) dodatno plačan; znesek bi bil lahko za zaposlene novinarje določen kot mesečni ali letni pavšal ali kot delež mesečne plače, ki se novinarju dodatno izplača; za samostojne novinarje bi bilo najprimerneje določiti delež osnovnega honorarja (za prispevek, pripravljen za objavo v tradicionalnem mediju); »uzakoniti« udeležbo novinarja pri dobičku, nastalem s prodajo njegovih del drugim medijskim podjetjem oz. izdajam, in določiti ustrezen delež; izrecno zahtevati dosledno spoštovanje moralnih avtorskih pravic novinarja – na primer, da mora biti ime avtorja navedeno ob vsakokratni objavi v kakršni koli obliki, da »digitalizacija« prispevkov za objavo na internetu ne sme okrniti prvotnega besedila ipd.

Taka in podobna določila bi utrdila položaj svobodnjakov v pogajanjih z založniki, za vse novinarje bi zagotovila spoštovanje moralnih pravic, pa tudi ustrezno nadomestilo za nove načine rabe novinarjevih avtorskih del. »Naš cilj je, da bi zaščita avtorskih pravic postala del vseh kolektivnih pogodb za svobodne in zaposlene novinarje. Šele tedaj, ko bo to storjeno, lahko upamo na dolgoročno zaščito kakovosti, visokih standardov in dostojnih delovnih pogojev v novinarstvu,«20 je ob svetovnem dnevu avtorskih pravic (23. aprila) dejal Aidan White, generalni sekretar organizacije IFJ, katere član je tudi sindikat, ki bo v imenu slovenskih novinarjev pripravil in podpisal novo kolektivno pogodbo.

1 European Federation of Journalists (1996): Journalism and Authors‹ Rights; Setting Standards For Media Freedom in the Information Society. Na http://www.ifj.org/working/issues/authrts/efjbook.html
2 Povzeto po: Copyright Law Review Committee (1994): Report on Journalists Copyright. Na http://www.law.gov.au/clrc/gen_info/clrc/journos
3 Copyright Law Review Committee.
4 Povzeto po: Hugenholtz, P. B., de Kroon A. M. E. (2000/2001): The Electronic Rights War. Who owns the rights to new digital uses of existing works of authorship. Na http://www.ivir.nl/publications/hugenholtz/e-rights.html
5 Hugenholtz, de Kroon.
6 Povzeto po La presse sur Internet: les droits d‹auteur des journalistes. Na http://www.snj.fr/internet/i01.html 7 Hugenholtz, de Kroon.
8 Authors Rights: A Manual For Journalists. Na http://www.authorsrights.org/content/handbookenglish.doc
9 Povzeto po Schelin, A. L. (2002): The High Court has sustained the claim of the Danish Union of Journalists in fundamentally important authors‹ rights ruling. Na http://www.authorsrights.org/tu/denmark.html
10 Povzeto po: Authors Rights: A Manual For Journalists.
11 Kollektivvertrag für die bei österreichischen Tageszeitungen, Wochenzeitungen angestellten Redaktuere, Redaktuersaspiranten und Reporter. Na: http://journalisten.mediaweb.at/recht/kvz_inhalt.html
12 Manteltarifvertrag für Redakteurinnen und Redakteure an Tageszeitungen in Manteltarifvertrag für Redakteurinnen und Redakteure an Zeitschriften. Na http://www.djv.de/downloads/mtv-tz-98.pdf
13 Tarifvertrag über die Urheberrechte arbeitnehmerähnlicher Personen des Norddeutschen Rundfunks. Na http://www.authorsrights.org/doc/de-agree.doc
14 Povzeto po Authors‹ Rights: A Manual For Journalists.
15 Norwegian Journalists‹ Agreement. Na http://www.nj.no/english.htm
16 Agreement on copyright in NRK 2000. Na http://www.nj.no/english/copyright2000nrk.htm
17 Gesamtarbeitsvertrag 2000 für Journalistinnen / Journalisten und das technische Redaktionspersonal. Na http://www.journalisten.ch/gavnow-de.php?id=1
18 Trampuž, M.: Avtorsko pravo; izbrana poglavja.Cankarjeva založba, Ljubljana 2000, str. 136.
19 Bernik Bogataj, B. (2001): Novinarji ne poznajo svojih pravic. Avtorske pravice so v novinarstvu precej težaven in velikokrat tudi kršen institut. Na http://mediawatch.ljudmila.org/bilten/seznam/11/pravo
20 IFJ Media Release (23. april 2002): Quality Counts in the Fight for Authors‹ Rights Say Journalists on World Copyright Day. Na http://www.ifj.org/publications/press/pr/335.html.

izpis

Urša Chitrakar

Ko javna osebnost laže
Višje sodišče v Londonu je sklenilo, da zgolj sloves javnosti znane osebe še ne pomeni, da lahko mediji avtomatično razkrivajo vsakršne podatke o zasebnem življenju take osebe, vendar pa so mediji v primeru, ko javna osebnost sama poda neresnično izjavo o svojem življenju javnosti, upravičeni javnosti razkriti resnico
Višje sodišče v Londonu (England and Wales Court of Appeal – Civil Division, Royal Court of Justice Strand, London) je nedavno razsodilo v sporu, ki ga je proti založniški skupini Mirror Group Newspapers – zaradi zlorabe podatkov zaupnega značaja – sprožila manekenka Naomi Campbell. V sporu je sodišče presojalo, ali lahko interes javnosti do uveljavitve pravice do svobode tiska in izražanja prevlada nad posameznikovo pravico do zasebnosti oz. pravico do varovanja zaupnih osebnih podatkov.

Na naslovni strani časopisa The Mirror je bil februarja letos objavljen članek, v katerem je novinarka razkrila, da se Naomi Campbell zdravi zaradi odvisnosti od mamil, da obiskuje terapije na kliniki Narcotics Anonimus in navedla podatke o srečanjih pacientov na kliniki. Poleg članka so bile objavljene fotografije manekenke, ki po terapiji zapušča kliniko. Zaradi objave članka in fotografij so odvetniki Naomi Campbell uredniku Mirrorja poslali dopis, v katerem so ga pozvali, naj ne objavlja zaupnih podatkov o zasebnem življenju njihove stranke, saj s tem krši načelo zaupnosti. Kljub temu so v Mirrorju objavili več člankov in fotografij o zdravljenju odvisnosti manekenke s podrobnejšimi podatki o trajanju zdravljenja in pogostosti obiskov na kliniki.

Naomi Campbell je pred temi objavami javno zatrjevala, da v nasprotju z drugimi manekenkami ne jemlje mamil, pomirjeval ali poživil, priznavala pa je, da se zdravi zaradi vedenjskih motenj. Po objavi spornih člankov ni nikoli zanikala, da se zdravi zaradi odvisnosti od mamil, temveč je vložila tožbo zoper Mirror Group Newspaper (izdajatelja časopisa Mirror) zaradi zlorabe zaupanja oz. poseganja v njeno zasebnost z objavo zaupnih podatkov.

Prvostopenjsko sodišče priznalo odškodnino
Prvostopenjsko sodišče (High Court of Justice, Queen Bench Division) je razsodilo v prid Naomi Campbell in ji priznalo odškodnino v višini 3500 funtov (približno 1,284.500 SIT) za pretrpljene duševne bolečine zaradi zlorabe informacij zasebnega značaja, s čimer je bilo kršeno načelo zaupnosti. Po oceni sodnikov prvostopenjskega sodišča je Naomi Campbell oseba, ki zanima javnost in se tudi sama javno izpostavlja. Vendar pa je kljub temu upravičena do določene stopnje zasebnosti in ima pravico, da občutljive podatke o osebnem življenju zadrži zase, razen v primerih, kadar interes javnosti po razkritju takih podatkov očitno bolj prevladuje. Sodišče je presojalo, kolikšen je interes javnosti, da izve, ali je manekenka zavajala javnost, s tem ko je zanikala, da je odvisna od mamil. Sodišče je ugotovilo, da je interes javnosti, da izve resnico, podan. novinarka Mirrorja je tako upravičeno razkrila dejstvo, da se Naomi Campbell zdravi zaradi odvisnosti od mamil. Vendar pa je po oceni prvostopenjskega sodišča svoboda izražanja pri objavljanju tako občutljivih osebnih podatkov, kot je psihofizično stanje posameznika omejena, zato novinarka ne bi smela zlorabiti drugih osebnih podatkov o stanju manekenke. Ti podatki pa so bili razkriti javnosti tudi z objavo fotografij manekenke, iz katerih je bilo jasno razvidno, katero kliniko je obiskovala. Določene kategorije informacij – kot na primer podrobnosti o zdravstvenem stanju ali zdravljenju – so zasebnega značaja, zato je z njihovo objavo prišlo do zlorabe načela zaupanja, zaradi česar je Naomi Campbell trpela posebno stisko (duševne bolečine). Sodišče prve stopnje je tako razsodilo, da mora izdajatelj Mirrorja plačati manekenki zaradi psihičnih bolečin, ki jih je utrpela zaradi zlorabe zaupanja in poseganja v njeno zasebnost, omenjeno odškodnino.

Zoper sodbo se je časopisna hiša Mirror Group Newspapers pritožila. Njeni odvetniki so se sklicevali na dejstvo, da je interes javnosti izvedeti resnico večji od interesa posameznika, da ohrani osebne podatke, prikrite javnosti. Naomi Campbell je v preteklih izjavah (namenjenih javnosti) izrecno zanikala, da jemlje mamila in zatrjevala, da se ne zdravi zaradi odvisnosti od mamil. Z razkritjem dejstva, da je odvisna od mamil in da se zaradi odvisnosti zdravi, pa so novinarji zgolj razkrinkali njene lažne izjave (s katerimi je zavajala javnost). Pravica javnosti, da izve resnico, v takem primeru prevladuje nad posameznikovo pravico do zasebnosti.

Višje sodišnje razsodilo v prid časopisa
Višje sodišče je spremenilo sodbo prvostopenjskega sodišča in razsodilo v prid Mirror Group Newspapers. Sodniki višjega sodišča so v svoji obrazložitvi pojasnili, da z objavo fotografij manekenke, posnetih pred kliniko in objavo podatkov o kraju in trajanju zdravljenja, ni prišlo do razkritja informacij zasebnega značaja. Sodišče ni verjelo zatrjevanju Naomi Campbell, da lahko objava podatkov o tem, kje se zdravi, povzroča posebno psihično neugodje, ki bi ga lahko povzročilo razkritje dejstva, da je odvisna od mamil in se zaradi tega zdravi. Glede na to, da Naomi Campbell zaradi razkritja dejstva o njeni odvisnosti in zdravljenju ni zahtevala odškodnine (torej ni trpela), ji sodišče ni verjelo, da je trpela posebne (ločene) bolečine zgolj zaradi objave fotografij, iz katerih izhaja, kje se zdravi. Naomi Campbell namreč ni trdila, da je prišlo do zlorabe informacij zaupnega značaja oz. do nezakonitega posega v njeno zasebnost z razkritjem dejstva o njeni odvisnosti od mamil, temveč da so novinarji Mirrorja zlorabili zaupne informacije s pridobitvijo in objavo informacij o tem, da se zaradi odvisnosti zdravi na kliniki. Ee Naomi Campbell objava dejstva, da se je zdravila, ne predstavlja posega v njeno zasebnost, potem zgolj podrobnejši podatki o kliniki, ki jo je obiskovala, in ilustracija teh podatkov z objavo fotografij ne more predstavljati zlorabe zaupnih informacij. Z objavljenimi fotografijami je bilo potrjeno, da so trditve o zdravljenju manekenke resnične, kar je v primeru, ko je novinarka razkrivala lažne izjave manekenke, le pripomoglo k večji verodostojnosti zatrjevanih dejstev.

Poleg tega so sodniki menili, da morajo javne osebnosti, ki se prostovoljno izpostavljajo javnosti z izjavami o svojem zasebnem življenju, pričakovati, da bodo zbujale višjo stopnjo zanimanja javnosti. Javnost ima tako razumljiv in upravičen interes dobiti informacije tudi o dejstvih vsakdanjega življenja takih oseb. Sodniki pa so posebej poudarili, da zgolj sloves javnosti znane osebe še ne pomeni, da lahko mediji avtomatično razkrivajo vsakršne podatke o zasebnem življenju take osebe, vendar pa so mediji v primeru, ko javna osebnost sama poda neresnično izjavo o svojem življenju javnosti, upravičeni javnosti razkriti resnico.

Sodišče je torej presojalo, kateri vrednoti je mogoče pripisati večji pomen – pravici posameznika do zasebnosti in varovanja podatkov zaupnega značaja (katere kršitev je zatrjevala Naomi Campbell) ali interesu javnosti do svobode izražanja (kot temeljni vrednoti demokratične družbe). Sodišče je v tem primeru večji pomen pripisalo svobodi tiska in izražanja predvsem zato, ker je Naomi Campbell zavestno zavajala javnost z lažnimi izjavami, ne glede na to, da so se te izjave nanašale na sicer zaupne podatke o njenem zdravstvenem stanju. Taktična napaka Naomi je torej bila v njenih izjavah, da ni zasvojena z mamili, za katere se je izkazalo, da so neresnične.

izpis

 S O R O D N E   T E M E

mediji in pravo

Medijska preža
Sandra Bašić-Hrvatin
Slovenija: En korak naprej, dva nazaj*
Zrinjka Peruško
Kaj je bilo narobe z reformami medijev v postsocialistični Evropi?*
Snežana Trpevska
Razdrobljenost trga v jugovzhodni Evropi in degradacija profesionalnega novinarstva*
Jovanka Matić
Novinarji kot gibalo reform medijev*
Tarik Jusić
Bosna in Hercegovina: Med stagnacijo in tranzicijo*
Judit Bayer
Nauki medijskih reform v srednji in vzhodni Evropi: Vsaka družba ima tak medijski sistem, kot si ga zasluži*
Paolo Mancini
Reforme medijev ne nastanejo v praznem prostoru*
Guillermo Mastrini
Napredne vlade in mediji v Južni Ameriki*
Rodrigo Gómez García
Reforme medijev v Latinski Ameriki: med dekomodifikacijo in marketizacijo javnih komunikacijskih politik*
Larbi Chouikha
Mediji v ogledalu »tunizijske pomladi«: reforme, ki jih je težko izpeljati*
Justin Schlosberg
Reforma lastništva medijev v Veliki Britaniji: kako naprej?*
Brankica Petković
Zakaj primerjati reforme medijskih sistemov?
Gorazd Kovačič
Kaj so mediji za Janšo in Pahorja?
Andrej Pavlišič
Mediji ne delujejo v praznem prostoru
Domen Savič
Zapiranje pašnika: spletna cenzura doma in po svetu
Tomaž Gregorc
Onemogočanje avtonomnih digitalnih praks – »trda plat« zgodbe
Brankica Petković
Človekove pravice in mediji
Andreja Tratnik
»Na tisoče Madžarov pije to sranje s ponosom, celo s predanostjo«
Zoran Medved
Prihodnost ali pogreb javne RTV?
Gregor Strojin
Javnost sodnih postopkov v zadevi Patria
Andreja Tratnik
Kdo naj presodi, ali naj se od novinarja zahteva razkritje vira?
Brankica Petković
Slaba vest evropske medijske politike
Renata Šribar
Regulacija avdiovizualnih medijev: kompleksnost in izmuzljivost potencialno spornih vsebin
Tanja Kerševan-Smokvina
Evropsko orodje za merjenje neodvisnosti regulatorjev
Toby Mendel
Uvrstitev Slovenije v mednarodni raziskavi o dostopu do informacij javnega značaja
Saša Banjanac Lubej
Inšpektorat za delo novinarjem odgovarja na svoji spletni strani
Sandra Bašić-Hrvatin
Kako je privatizacija medijev omogočila privatizacijo politike
Gorazd Kovačič
Polom reforme medijske zakonodaje
Andreja Tratnik
Korak naprej pri varovanju pravice novinarjev do nerazkritja vira informacij
Lenart J. Kučić
Jezdeci medijske apokalipse
Blaž Zgaga
Po stopnji svobode medijev Evropa razdeljena na dva dela
Jernej Rovšek
Čas za soglasje o samoregulacijski obliki medijske industrije
Sandra Bašić-Hrvatin
Kriza časopisne industrije je posledica napačnih odločitev lastnikov
Lana Zdravković
Sprejemanje medijske zakonodaje: In temu pravite javna razprava?
Rina Klinar
Lokalni mediji v Sloveniji: nacionalna mreža, medijske regije ali umiranje na obroke?
Jasna Babić
Osnutek zakona o medijih: Bluz slovenskih glasbenikov
Renata Šribar
Zaščita otrok pred spornimi vsebinami v osnutku zakona o medijih: nadaljevanje regulacijske stihije
Sandra Bašić-Hrvatin, Marko Milosavljević
Slovenskih medijskih 20 let: Quid pro quo
Gojko Bervar
Nova oblast in mediji – Kaj se je spremenilo?
Brankica Petković
Slovenija: Boljša medijska zastopanost legitimna težnja 200.000 ljudi
Sandra Bašić-Hrvatin
Vztrajati pri vsebini in načinu sprejemanja medijskih zakonov
Roman Kuhar
V imenu družine potvarjajo podatke
Nina Zidar Klemenčič
Dva primera, množica stališč, problem nerešen
Andraž Teršek
Pasti in spodrsljaji svobode izražanja[1]
Andrej Stopar
Rusija: »V tem primeru ste nas prehiteli!«
Jernej Rovšek
Posledica spremenjene sestave Ustavnega sodišča?
Jure Aleksič
Mozaik neke gangrene
Andreja Tratnik
Evropsko sodišče za človekove pravice o nedopustnosti političnih pritiskov na medije
Ustavno sodišče
Del odločbe Ustavnega sodišča v primeru Prijatelj proti Mladini[1]
Ciril Ribičič, Marija Krisper Kramberger
Prijatelj proti Mladini: Zastraševalni učinek obsodbe Mladine
Iztok Jurančič
Kanarčki v rudniku demokracije
Zoran Medved
Novi zakon o RTV Slovenija: Potrebujemo popolnoma nov koncept
Peter Lah
Pluralizem medijev: predmet arbitrarnih ocen ali empiričnih meritev?
Tadej Praprotnik
Nizozemska: Učinkovit sistem zaščite otrok pred škodljivimi medijskimi vsebinami
Sonja Merljak Zdovc
Novinarska zbornica
Tomaž Klipšteter
(Ne)občutljivost medijev za varstvo zasebnosti
Ranka Ivelja
Pasti »konkretizacije in personalizacije« incesta
Brankica Petković
Narobe
William Gore
Nesprejemljivost predlogov za vseevropski sistem urejanja medijske odgovornosti(1)
Daphne Koene
Na Nizozemskem vsak dan bolj cenimo dobro delovanje tiskovnega sveta(1)
Marko Milosavljević
Razsodba delovnega sodišča odpira možnosti za odpuščanje neposlušnih novinarjev
Bojan Dobovšek, Jure Škrbec
Novinarji in korupcija
Goran Novković
Kje so meje pravice? Kje so meje molka?
Jože Vogrinc
Spremenimo informativne medije v javna glasila!(1)
Nataša Pirc Musar
Pravica vedeti – Prvi mednarodno zavezujoči akt na področju dostopa do javnih informacij na svetu
Toby Mendel
Ali sprejeta konvencija izpolnjuje pričakovanja?
Helen Darbishire
Prepoznavanje pravice
Simona Zatler
Ali je učinkovita regulacija sploh možna?
Tanja Kerševan-Smokvina
Direktiva kot preskus za medijske politike držav članic EU
Renata Šribar
Protiregulacijski kompleks bo med pripravo novele zakona o medijih gotovo še živ
Marko Milosavljević
Napake, iz katerih bi se (že) morali kaj naučiti
Nika Susman
Francija: Usoda javne televizije odvisna od dobičkov komercialne tekmice
Renata Šribar
Ko mediji premikajo meje v prid pornokapitala
Mateja Boldin
Sistem koregulacije na preizkušnji
Renata Šribar
Različno branje zakona izgovor za neukrepanje
Renata Šribar
Kdo je pristojen za ukrepanje, če oglaševanje vsiljuje porno seksualnost otrokom?
Miran Lesjak
Človekove pravice zatirane države in nemočnih gospodarskih družb
Cene Grčar
Hudobni mediji in uboga država: ali lahko državni organi zahtevajo objavo popravka?
Janez Markeš
Zakon, ki popravlja mnenja
Jernej Rovšek
Od pravice do popravka do medijskega sveta
Barbara Verdnik
»Tožena stranka redno objavlja članke ...«
Sandra Bašić-Hrvatin
Kakšen javni medij potrebujejo državljanke in državljani Slovenije?
Sandra Bašić-Hrvatin, Iztok Jurančič, Brankica Petković, Grega Repovž, Jernej Rovšek, Špela Stare, Matej Šurc, Blaž Zgaga, Društvo novinarjev Slovenije, Sindikat novinarjev Slovenije
Za prenovo medijske politike
Ian Mayes
Samoregulacija informativnih medijev: pot do novega razmerja z bralci
Ian Mayes
Dejstva v zadevi
Ian Mayes
Po navedbah vira
Slavko Vizovišek
Guardianov zgled in slovenska realnost
Viktor Ivančić
1996: Kako je bil obrekovan Feral Tribune
Jernej Rovšek
Pot do zaupanja vrednega regulatorja medijev
Jernej Rovšek, Brankica Petković
Ali je v primeru Stres proti POP TV medijski inšpektor prevzel vlogo sodišča?
Ivan Pal
Več prijav inšpektorju za medije
Neva Nahtigal
Problemi s socialno, pravno in profesionalno varnostjo novinarjev v jugovzhodni Evropi
Iztok Jurančič
Dninarstvo na novinarskem trgu delovne sile
Sandra Bašić-Hrvatin
Politika razvoja radia in televizije v Sloveniji – Tiranija status quo
Sandra Bašić-Hrvatin
Paralelni svetovi
Iztok Jurančič
Pravna zaščita kaznovanih novinarjev – Novinarji kot postranska škoda?
Jože Vogrinc
Medijska politika kot demokratura
Renata Šribar
Mobitel, WTF?
Blaž Zgaga
Pismo o cenzuri: v tujini objavljeno, doma cenzurirano
Boris Vezjak
Še vedno neutemeljen disciplinski ukrep proti novinarju
Matej Šurc
Peticija – da nam ne bo žal za to, česar nismo storili
Brankica Petković
Njihova svoboda, naša pravica
Mateja Boldin
Vsebine za odrasle, promocija za otroke
Zoran Medved
Zakaj je zahteva po uravnoteženosti javne televizije neutemeljena?
Iztok Jurančič
Tehnologije obvladovanja slovenskih medijev v letih 2006–2007
Barbara Verdnik
Primorske novice – Plen političnih in ekonomskih interesov
Klavdija Figelj
Kje so pristali novinarji?
Predlog ureditve poklicne avtonomije v kolektivni pogodbi za poklicne novinarje
Sandra Bašić-Hrvatin
V Sloveniji brez javne razprave o novi medijski direktivi
Renata Šribar
Škodljive vsebine na mobilnih telefonih
Hans-Martin Tillack
Ali uradniki EU pretepajo pse?
Mediji za državljane – Priporočila
Jasmina Potokar Rant
Novinarske usode: Delo preko avtorskih pogodb
Sandra Bašić-Hrvatin
Po razpisu za subvencije medijem: Uravnoteženi in komunikativni
Andrew Taussig
Organizirajte Glas poslušalca in gledalca
Boris Vezjak
Dedemokratizacija Slovenije pod krinko demokratizacije RTV Slovenija
Neva Nahtigal
Kdaj oddaje za Rome na RTV Slovenija?
Maja Bogataj Jančič, Maja Lubarda
Licence Creative Commons tudi v Sloveniji
Jasmina Potokar Rant
Avtorske pravice v pogodbah med mediji in novinarji
Jernej Rovšek, Sandra Bašić-Hrvatin, Brankica Petković
Kakšen sklad za medije?
Špela Stare
O subvencijah za medije naj ne odloča komisija
Gorazd Perenič
Na poti od odprtega k preglednemu javnemu sektorju
Nataša Pirc Musar
Zakonske novosti in dostop do informacij za novinarje
Pavel Gantar
Lahkotnost sprememb v dostopu do informacij javnega značaja
Jernej Rovšek
Neskladje glede zakona o dostopu do informacij javnega značaja
Lenart J. Kučić, Aljaž Marn
Proti terorizmu z nadzorom državljanov
Aljaž Marn
Kronologija sprejemanja evropske direktive o hrambi telekomunikacijskih podatkov
Aljaž Marn
Iniciativa "Hramba prometnih podatkov ni rešitev!"
Saša Bojc
Napad na novinarski vir
Brankica Petković
Ministri evropskih držav o medijski politiki
Jaka Repanšek
Bo prenovljeni kolektivni pogodbi za novinarje uspelo?
Miha Trampuž
Varstvo avtorskih pravic v predlogu dopolnitev in sprememb kolektivne pogodbe
Živa Humer, Mojca Sušnik
Politika enakih možnosti žensk in moških brez medijske pozornosti
Jernej Rovšek
Nihalo se je od svobode izražanja obrnilo v prid varstvu zasebnosti
Janez Tekavc
Odškodninska odgovornost novinarja
Jernej Rovšek
Pravica do popravka ali odgovora v medijih – Primer Vladislava Stresa
Lucija Bošnik
Poročanje medijev s sodišč
Urška Prepeluh
Procesni labirint do informacij javnega značaja
Urška Prepeluh
Dostop do javnih informacij pri organih EU
Jaka Repanšek
Pravni okvir avdiovizualne industrije v EU
Sandra Bašić-Hrvatin
Delo in izbrisani: kdo »zlorablja« medijski prostor?
Jaka Repanšek
Varovanje avtorskih pravic v kolektivni pogodbi: kako se miš spreminja v mačko
Jaka Repanšek
Kraja avtorskih del: avtorji lajajo, karavana gre dalje
Jaka Repanšek
Avtorske pogodbe zaposlenih v medijih
Renata Šribar
Ta lahki predmet manipulacije: oblast in regulacija pornografije
Melita Zajc
Mediji in avdiovizualna politika v strateških dokumentih ministrstva za kulturo
Rina Klinar
Medijska raznolikost v nacionalnem programu za kulturo 2004-2007
Brankica Petković
Razpršenost lastništva in raznolikost vsebin
Gojko Bervar
Velika Britanija: Prenova pritožne komisije za tisk?
Alison Harcourt
Regulacija medijskega lastništva - slepa ulica EU
Gojko Bervar
V zapor zaradi klevete?
Gojko Bervar
Mediji vzbudijo strah, politiki zahtevajo višje kazni
Rok Kajzer
Klevetanje in praksa Novinarskega častnega razsodišča
Neva Nahtigal
»Obrekovalci« pred Evropskim sodiščem
Sandra Bašić-Hrvatin
Zakon o RTVS za 20. ali 21. stoletje?
Miro Petek
Velika Britanija: Lastništvo zagotavlja neodvisnost Guardiana
Karol Jakubowicz
Zavrnite predloge o politični delitvi javne radiotelevizije!
Serge Halimi
Nova cenzura
Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić
Medijska koncentracija v Sloveniji
Sonja Merljak
Interni etični kodeksi v medijih
Dušan Rebolj
Nianse nasilja: ulovimo in ubijmo Billyja Raya Cyrusa!
Milada Mirković
Sprejet zakon o dostopu do informacij javnega značaja
Jernej Rovšek
Ali zakon o dostopu do informacij res ni pomemben za novinarje?
Saša Banjanac Lubej
Novinarji so za direktorje kakor delavci v tovarni
Sonja Merljak
Piarovci so dodatna ovira na poti do informacij
Gorazd Kovačič
Nato: »Zaustavite levico!«
Gal Kirn, Ana Jereb
Nato: Vidni in nevidni pritiski
Sandra Bašić-Hrvatin
Nato: Civilna družba proti državi
Renata Šribar
Pornografija: Po protipornografskemu ukrepu medijskega inšpektorja
Ian Mayes
Naš cilj je biti odgovoren časopis
Gašper Lubej
Svoboda tiska ogrožena povsod po svetu
Judit Bayer
Madžarska: Položaj medijev po volitvah 2002
Jaka Repanšek
Je moje res tvoje?
Neva Nahtigal
Tehnologija zahteva dodatno zaščito avtorskih pravic
Urša Chitrakar
Ko javna osebnost laže
Marko Milosavljević
Zakaj je dobro, da je ukinjena avtorizacija intervjuja
Jernej Rovšek
Je to zakonska podlaga za bolj odprto javno upravo?
Milada Mirković
Pomanjkljivosti predloga zakona o dostopu do informacij javnega značaja
Boris Vezjak
Primer Petek: simptom zloma medijske avtonomije
Brankica Petković
Kaj smejo početi novinarji?
Lucija Bošnik
Svoboda tiska v rokah policije
Suzana Žilič-Fišer
Velika Britanija
Polemike o novi medijski zakonodaji
Rajko Gerič
Postali smo javni uslužbenci
Tatjana Pirc
Bodimo uslužbenci javnosti
Jaka Repanšek
Konkurenčna klavzula v novinarskem poklicu
Saša Banjanac Lubej
Vpis v razvid medijev
Gorazd Kovačič
Pronatovski napadi na demokratični pluralizem
Ksenija Horvat
Josri Fouda
Nikoli se ne bom vključil v propagandno vojno
Senko Pličanič
Ustavna pravica doslej neuresničena
Milada Mirković
Zakon bi moral veljati za vse državne organe
Simona Zatler
Vsak je lahko novinar
Jaka Repanšek
Konkurenčna prepoved v novinarskem poklicu
Saša Banjanac Lubej
Medijski inšpektor - one man band
Aldo Milohnić
Oglaševalska pornografija na Kanalu A in POP TV
Karina Cunder
Delo po novem restriktivno pri oglaševanju vročih linij
Borut Zajc
Prikrito oglaševanje je zloraba medijev
Nika Deu
Spoštujemo zakonodajo
Rastko Močnik
Svoboda izražanja kot farsa
Darijan Košir
Delo ni zaprt medij
Simona Zatler
Kako zagotoviti dostop do medijev
Igor Ž. Žagar
Pet minut za (novinarski) suspenz
Maja Breznik
Kulturni krogi
Simona Zatler, Sandra Bašić-Hrvatin
Programski deleži po novi medijski zakonodaji
Marjan Moškon
Žagajo mar avtorji vejo, na kateri sedijo?
Špela Mežnar
Parodija je dopustna predelava tujega avtorskega dela
Brane Maselj
Pooblastila državi, omejitve medijem
Boris Bergant
Izrazito politični zakon
Rina Klinar, Irma Benko
Več vprašanj kot odgovorov
Aleš Gaube
Dopolnila za lažji spanec
Sandra Bašić-Hrvatin
Past prekomerne regulacije
Špela Šipek
Ko država prikriva informacije, jo lahko tožimo
Matjaž Jarc
Paranoja o državnem nadzoru nad mediji
Peter Jančič
Ozka zakonska ureditev dostopa do informacij
Rina Klinar
Naj lokalni radio ugasne?
Marjan Moškon
Zatreti lokalne programe je lahko
Dejan Jelovac
To bo konec Radia Študent
Petra Oseli
Prodajajo šampon v informativnih oddajah
Tanja Kerševan-Smokvina
Oglasi na televizijah po pravilih
Branko Čakarmiš
Samoregulativni korak slovenskih televizij
Cene Grčar
Beseda velja
Druga in tretja obravnava zakona o medijih
Bojan Golčar
Radio Marš naj bo!
Matevž Krivic
Lastniški poseg v uredniško politiko?
Simona Zatler
Uredniška neodvisnost in ugovor vesti
Aleš Gaube
Novinarski ceh na preži
Gojko Bervar
Novinarska zaščita ali jarem
Marjan Moškon
Onemogočiti lokalne televizije?
Simona Zatler
Brez sodne prakse, brez politične volje
Tomaž Ranc
Nadzorovani novinarji
Rainer Reichert
Nadzor zasebnih pogovorov
Boris Rašeta
Novinarjem so v Tuđmanovem obdobju redno prisluškovali
Jaka Repanšek, Simona Zatler
Intervjuvanec lahko preverja le natančnost
Boris Čibej
Želja po umiku ostrih izjav
Lidija Koman Perenič
Odškodninske tožbe naraščajo
Renata Šribar
Oglaševanje »vročih linij«
Igor Mekina
Daleč od brezhibnosti
Tatjana Mandić
Nadzorovanje in kaznovanje novinarjev
Gabor Holmai
Državni uradniki morajo prenesti kritiko
Senad Pećanin
Skrivanje za zasebnimi tožbami
Zlatan Karabegović
Razkrivanje nepravilnosti je brez odmeva
Matjaž Gerl
Za pravice gledalca
Tanja Kerševan-Smokvina
Kako prehiteti daljinca
Alexander Scheuer
Televizija čez državne meje
Simona Zatler
Pravica medijev in javnosti
Gojko Bervar
Izgubljena bitka za soglasje
Nadire Mater
Srečna sem, da sem obtožena
Rajko Muršič
Ženska in mati, Cerkev in podgana
Za svobodo umetniškega izražanja in proti represiji
Milka Pance
Konkurenčna prepoved in svoboda dela
Matjaž Jarc
Zlati rez
Borut Mehle
Poti slovenske medijske zakonodaje
Zoran Medved
Vrnitev k abecedi
Milada Mirković
(Ne)dostopnost javnih informacij
Stojan Zdolšek
Brez vrtoglavih odškodnin
Barbara Kelbl
Država proti novinarju
Na začetku je bil Zakon
Edicija MediaWatch
Jernej Rovšek
Zasebno in javno v medijih
Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić, Brankica Petković
Medijsko lastništvo
Sandra Bašić-Hrvatin, Marko Milosavljević
Medijska politika v Sloveniji v devetdesetih
Matevž Krivic, Simona Zatler
Svoboda tiska in pravice posameznika
Novinarski večeri
29.05.2003
Snježana Milivojević, Dejan Anastasijević
Srbski mediji po atentatu
28.01.1999
Alexandre Lévy
Novinarji brez meja
18.12.1998
Vesna Alaburić, Stojan Zdolšek
Pod udarom zakona
23.06.1998
Andras Sajo, Sandra Bašić-Hrvatin
Sedma sila na povodcu
18.02.1998
Jochen Frowein, Igor Mekina
Kako prerezati globoko grlo?
Omizja
29.03.2011
Sandor Orban, Attila Mong, Sandra Bašić Hrvatin, Grega Repovž, Marko Milosavljević, Vojko Stopar, Zdenko Duka, Gordana Vilović
Pasti medijske regulacije in očitki o političnem obvladovanja medijev – Madžarska, Slovenija, Hrvaška, podobnosti in razlike
22.04.2008
Zdenka Čebašek Travnik, Uroš Slak, Alma M. Sedlar, Elizabeta Zorman, Zoran Pavlovič, Liana Kalčina, Brankica Petković, Kristina Plavšak Krajnc
Omizje: Poročanje medijev o otrocih
29.09.2007
Snježana Milivojević, Snežana Trpevska, Sandra Bašić-Hrvatin, Vildana Selimbegović, Milka Tadić, Brankica Petković, Drago Hedl, Željko Bodrožić, Peter Preston, Jani Sever, Aleksandar Damovski, Stjepan Malović, Vanja Sutlić, Mehmed Agović, Dragoljub Vuković, Dubravka Valić Nedeljković, Mirko Štular, Saša Banjanac Lubej
Omizje: Oblike politične instrumentalizacije in klientelizma v medijih v državah jugovzhodne Evrope – primer držav nekdanje Jugoslavije
03.04.2007
Venčeslav Japelj, Barbara Verdnik, Peter Kolšek, Veso Stojanov, Simona Rakuša
Omizje: Tehnologija obvladovanja medijev v Sloveniji
25.11.2002
Aidan White, Ian Mayes, Grega Repovž, Peter Jančič, Gojko Bervar
Samoregulacija in odgovornost medijev
27.02.2002
Aljoša Pečan Gruden, Senko Pličanič, Alja Brglez, Marjan Antončič, Špela Šipek
Dostop do informacij javnega značaja
24.09.2001
Božidar Zorko, Irma Benko, Marjan Moškon, Bojan Veselinovič, Bojan Petan, Goran Novkovič, Marko Milosavljević
Država in mediji v Sloveniji
15.02.2001
Božidar Zorko, Rudolf Moge, Sandra Bašić-Hrvatin, Matevž Krivic, Janez Čadež, Gojko Bervar, Cene Grčar, Rosvita Pesek, Peter Jančič
Zakon o medijih v slepi ulici - Kakšen izhod obeta nov predlog, pripravljen v novi vladi?
zakon o avtorskih in sorodnih pravicah
Medijska preža
Iztok Jurančič
Dninarstvo na novinarskem trgu delovne sile
Jasmina Potokar Rant
Novinarske usode: Delo preko avtorskih pogodb
Maja Bogataj Jančič, Maja Lubarda
Licence Creative Commons tudi v Sloveniji
Jasmina Potokar Rant
Avtorske pravice v pogodbah med mediji in novinarji
Jaka Repanšek
Bo prenovljeni kolektivni pogodbi za novinarje uspelo?
Miha Trampuž
Varstvo avtorskih pravic v predlogu dopolnitev in sprememb kolektivne pogodbe
Jaka Repanšek
Varovanje avtorskih pravic v kolektivni pogodbi: kako se miš spreminja v mačko
Jaka Repanšek
Kraja avtorskih del: avtorji lajajo, karavana gre dalje
Jaka Repanšek
Avtorske pogodbe zaposlenih v medijih
Jaka Repanšek
Je moje res tvoje?
Neva Nahtigal
Tehnologija zahteva dodatno zaščito avtorskih pravic
Marjan Moškon
Žagajo mar avtorji vejo, na kateri sedijo?
Špela Mežnar
Parodija je dopustna predelava tujega avtorskega dela
socialni položaj novinarjev
Medijska preža
Jernej Rovšek
Zahteva, da se preveri in zagotovi integriteta tudi v medijski industriji
Blaž Zgaga
Izobčene vrednote
Saša Banjanac Lubej
Z ustanovitvijo medijskih zadrug do delovnih mest po svoji meri
Alma M. Sedlar
Mehanizmi zatiranja novinarske sindikalne dejavnosti
Grega Repovž
Gibanje 99 odstotkov ima sporočilo tudi za novinarje
Stefano Lusa
Čas tranzicije brez premisleka o novi vlogi novinarstva
Igor Mekina
Društvo novinarjev Slovenije: kaj je za pokazati v zadnjih 20 letih?
Kaja Jakopič
Razvid propadlih medijev
Igor Vobič
Pavperizacija spletnih novinarjev v Sloveniji
Gorazd Kovačič
Je razlog za razredno zmedenost novinarjev v izobrazbi?
Nikolai Jeffs, Andrej Pavlišič
Neprofitno novinarstvo financirati iz javnih virov
Majda Juvan
Včasih je radijski novinar moral biti tam, kjer se kaj dogaja
Boštjan Nedoh
Kako stavkati brez materialnih posledic?
Saša Banjanac Lubej
Maltretiranje bralcev z resnico
Sonja Merljak Zdovc
O prihodnosti novinarstva, če ta sploh obstaja
Brankica Petković
Prispevek k razpravi o novinarstvu
Gojko Bervar
Nova oblast in mediji – Kaj se je spremenilo?
Sonja Merljak Zdovc
Novinar kot človek
Gorazd Kovačič
Štrajk v treh slikah
Viktor Ivančić
Devet točk proti raziskovalnemu novinarstvu[1]
Gojko Bervar
Na črnem seznamu
Sonja Merljak Zdovc
Novinarska zbornica
Gordan Malić
Hrvaška: Sodni dan neodvisnega časopisnega založništva
Luka Osolnik
Pristop pa tak!
Gojko Bervar
Veliki mediji so zdavnaj izgubili dušo
Igor Vobič
Konvergenca v novinarstvu: integracija uredništev v časopisnih hišah Delo in Žurnal
Bojan Dobovšek, Jure Škrbec
Novinarji in korupcija
Boštjan Nedoh
Medijska reprezentacija delovnega ljudstva
Rok Praprotnik
Resnica o vlogi novinarjev v aferi Patria
Ranka Ivelja
Časopisi zahtevajo transparentnost in odgovorno ravnanje od drugih, kaj pa glede tega naredijo sami?
Saša Panić
Feral Tribune: Ugasnil forum kritične javnosti
Gojko Bervar
Združevanje ali cepljenje novinarskih moči
Simón Tecco
Krivična in nevarna demonizacija novinarjev – Odgovor na članek Marte Gregorčič
Neva Nahtigal
Problemi s socialno, pravno in profesionalno varnostjo novinarjev v jugovzhodni Evropi
Iztok Jurančič
Dninarstvo na novinarskem trgu delovne sile
Nika Susman
Francija: Mediji na Sarko(1) pogon. Konec neodvisnega novinarstva?
Sonja Merljak Zdovc
Novinarstvo, ki se bere kot roman
Martin Tomažin
Čedalje manj redno zaposlenih v medijih
Brankica Petković
Njihova svoboda, naša pravica
Lana Zdravković
Študentski radijski postaji – neprilagojeni in potrebni
Jani Sever
Ni medijskih lastnikov brez političnih interesov. Vprašajte odgovorne urednike.
Iztok Jurančič
Tehnologije obvladovanja slovenskih medijev v letih 2006–2007
Venčeslav Japelj
Prevzem Primorskih novic
Klavdija Figelj
Kje so pristali novinarji?
Predlog ureditve poklicne avtonomije v kolektivni pogodbi za poklicne novinarje
Boris Vezjak
Poskusi ideologizacije in politično motiviran novinarski suspenz
Jasmina Potokar Rant
Novinarske usode: Delo preko avtorskih pogodb
Tomaž Zaniuk
Radio Študent: Despotizem 1996–2006?
Neva Nahtigal
Kolektivna pogodba za vse novinarje
Igor Drakulič
Svobodni novinarji: kako urediti svoj status?
Brankica Petković
Kadrovski vrtiljak
Neva Nahtigal
Novinarska avtonomija utopljena v kozarcu piva, temnega
Igor Drakulič
Evropska konferenca svobodnih novinarjev: Položaj se slabša
Iztok Jurančič
Pogajanja o novinarski kolektivni pogodbi
Igor Drakulič
Svobodni novinarji podpisali škodljive pogodbe
Jasmina Potokar Rant
Avtorske pravice v pogodbah med mediji in novinarji
Klara Škrinjar
Samostojni in svobodni novinarji v primorskih lokalnih medijih
Brankica Petković
Novinarska stavka – znanilka novega vala medijske tranzicije?
Rina Klinar
Delodajalec – tako odveč a hkrati potreben?
Neva Nahtigal
Zakaj so stavkali novinarji?
Igor Drakulič
(Ne)samostojni in (ne)svobodni?
Neva Nahtigal, Uroš Škerl
Novinarski večer o stavki
Jaka Repanšek
Bo prenovljeni kolektivni pogodbi za novinarje uspelo?
Sandra Bašić-Hrvatin
Kako WAZ pritiska na novinarje v jugovzhodni Evropi?
Neva Nahtigal
Prenova kolektivne pogodbe za novinarje
Jaka Repanšek
Varovanje avtorskih pravic v kolektivni pogodbi: kako se miš spreminja v mačko
Jaka Repanšek
Avtorske pogodbe zaposlenih v medijih
Sonja Merljak
Piarovci so dodatna ovira na poti do informacij
Gašper Lubej
Ustanovljena sekcija samostojnih in svobodnih novinarjev
Neva Nahtigal
Tehnologija zahteva dodatno zaščito avtorskih pravic
Iztok Jurančič
Novinarski sindikat pred izzivi priprave nove kolektivne pogodbe
Grega Repovž
Leto 2003 – leto medijskega preloma
Sonja Merljak
Je izobraževanje novinarjev v interesu medijskih hiš?
Bogdan Jugovič
Izobraževanje je za novinarje nuja
Polona Bahun
Novinarji - odvečna delovna sila?
Matjaž Pikalo
Kdo bo še pisal?
Gašper Lubej
Ko novinarji delajo brez pogodb in zavarovanja
Neva Nahtigal
Samostojni novinarji so ranljiva skupina delavcev v Evropi
Rajko Gerič
Postali smo javni uslužbenci
Tatjana Pirc
Bodimo uslužbenci javnosti
Ljuba Babič Košir
Vsi na isti veji
Simona Zatler
Vsak je lahko novinar
Hannu-Pekka Laiho
Samostojni novinarji na Finskem
Barbara Bizjak
Stavka na Delu
Mateja Hrastar
Kratek premislek o statusu svobodnjaka
Dejan Pušenjak
Izgubljene novinarjeve utopije
Marinka Boljkovac-Borković
Profesionalna solidarnost je temelj zaščite novinarjev
Brankica Petković
Ko pridejo hudi časi
Novinarski večeri
11.10.2004
Wolfgang Soergel, Simona Rakuša, Edi Pucer, Igor Drakulić
Zakaj novinarska stavka?
05.12.2002
Serge Halimi, Rastko Močnik
Novinarji – čigavi psi čuvaji?
03.10.2002
Arne König, Alenka Burja
Samostojno novinarstvo – stvar izbire ali nuje?
17.03.1998
Aidan White, Marjan Sedmak
Novinarji vseh dežel, združite se!
Omizja
12.10.2006
Brankica Petković, Marko Prpič, Rajko Gerič, Darja Zgonc, Jože Vogrinc, Tomaž Perovič, Roman Kuhar, Jani Sever, Ahmed Pašić, Mitja Blažič, Ksenija H. Vidmar, Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić, Iztok Jurančič, Lou Lichtenberg, Granville Williams, Božo Zorko, Branko Grims, Rina Klinar
Mediji za državljane
15.03.2004
Jure Apih, Miran Lesjak, Melita Forstnerič-Hajnšek, Grega Repovž, Iztok Jurančič, Peter Nikolič, Sašo Gazdić, Janez Damjan
S kapitalom nad novinarstvo
svoboda izražanja
Medijska preža
Andrej Pavlišič
Mediji ponovno gradijo legitimnost politike, ki so jo vstaje razgradile
Judit Bayer
Nauki medijskih reform v srednji in vzhodni Evropi: Vsaka družba ima tak medijski sistem, kot si ga zasluži*
Boris Vezjak
Politična pristranost medijev in njena imputacija
Rastko Močnik
Kaj je vse pomenil izraz »civilna družba«?
Lucio Magri
Revolucija na Zahodu*
Andrej Pavlišič
Mediji ne delujejo v praznem prostoru
Goran Lukič
Postaviti se po robu privatizaciji informacij
Uroš Lubej
Vse drugo nam bodo ministri tvitnili
Lana Zdravković
Ali iščete kaj določenega?
Sara Pistotnik
Nihče nas ne predstavlja!
Nenad Jelesijević
Biti nekulturen
Andrej Pavlišič
Internet hočejo transformirati v še eno lovišče kapitala
Tomaž Gregorc
Onemogočanje avtonomnih digitalnih praks – »trda plat« zgodbe
Brankica Petković
Človekove pravice in mediji
Andreja Tratnik
»Na tisoče Madžarov pije to sranje s ponosom, celo s predanostjo«
Goran Ivanović
Hrvaška: Mediji kot zavezniki korupcije
Lenart J. Kučić
Iskanje čudežne rešitve
Stefano Lusa
Čas tranzicije brez premisleka o novi vlogi novinarstva
Mitar Milutinović
Ne spodbujajte k spremembi temeljnih lastnosti interneta!
Gojko Bervar
Bojan Kranjc: Rupel bo živi spomenik, Janković gostilničar
Mirko Lorenci
Trpki (po)smeh
Darinko Kores Jacks
Za hec? Ne se hecat'!
Ana Frank
Turčija: Mediji kot žrtev zgodovinskih notranjepolitičnih bojev
Andrej Pavlišič, Nikolai Jeffs
Nujnost radikalnih medijev
Andrej Pavlišič
Stavka, droben medijski eksperiment in možnosti novih medijev
Sandra Bašić-Hrvatin
Kronika napadov na hrvaške novinarje
Brankica Petković
Konferenca Evropske komisije o svobodi medijev v državah Zahodnega Balkana in Turčiji
Blaž Zgaga
Po stopnji svobode medijev Evropa razdeljena na dva dela
Brankica Petković
Prispevek k razpravi o novinarstvu
Sandra Bašić-Hrvatin, Marko Milosavljević
Slovenskih medijskih 20 let: Quid pro quo
Nina Zidar Klemenčič
Dva primera, množica stališč, problem nerešen
Andraž Teršek
Pasti in spodrsljaji svobode izražanja[1]
Andrej Stopar
Rusija: »V tem primeru ste nas prehiteli!«
Jernej Rovšek
Posledica spremenjene sestave Ustavnega sodišča?
Jure Aleksič
Mozaik neke gangrene
Andreja Tratnik
Evropsko sodišče za človekove pravice o nedopustnosti političnih pritiskov na medije
Gojko Bervar
Na črnem seznamu
Stipe Ćurković
Hrvaška: Mediji, javnost in študentska zasedba fakultet
Kaja Jakopič
Hrvaška: Novinarji kot tarče
Zoran Medved
Poslovni model za lokalne medije: poroka z razlogom
Daphne Koene
Na Nizozemskem vsak dan bolj cenimo dobro delovanje tiskovnega sveta(1)
Marko Milosavljević
Razsodba delovnega sodišča odpira možnosti za odpuščanje neposlušnih novinarjev
Miran Lesjak
Človekove pravice zatirane države in nemočnih gospodarskih družb
Brankica Petković
Glas poslušalcev in gledalcev
Ferenc Horváth
Perspektive časopisa madžarske manjšine v Sloveniji
Iztok Jurančič
Virus politične zarote v medijski diagnozi predsednika vlade Janeza Janše
Lana Zdravković
Čigavo predsedovanje? Tako kot Kafkov Grad je slovensko predsedovanje za »navadnega« človeka oddaljeni in nevidni koncentrat EU oblasti in mesto zbiranja EU oblastnikov, ki so oddaljeni in nevidni – Prava politika se dogaja in bi se morala dogajati v javnem prostoru med vsem nami, profesionalni nosilci političnega etstablišmenta pa javni prostor krčijo in se ga otepajo
Sandra Bašić-Hrvatin
Paralelni svetovi
Iztok Jurančič
Pravna zaščita kaznovanih novinarjev – Novinarji kot postranska škoda?
John Pilger
Svoboda pa prihodnjič
Lev Kreft
Klientelizem kot eksces ali sistem
Jože Vogrinc
Medijska politika kot demokratura
Blaž Zgaga
Pismo o cenzuri: v tujini objavljeno, doma cenzurirano
Boris Vezjak
Še vedno neutemeljen disciplinski ukrep proti novinarju
Matej Šurc
Peticija – da nam ne bo žal za to, česar nismo storili
Janez Polajnar, Marko Zajc
K zgodovini cenzure na Slovenskem
Marko Jenšterle
Venezuela: Napoved odvzema frekvence nastarejši zasebni televiziji
Zoran Medved
Zakaj je zahteva po uravnoteženosti javne televizije neutemeljena?
Iztok Jurančič
Tehnologije obvladovanja slovenskih medijev v letih 2006–2007
Barbara Verdnik
Primorske novice – Plen političnih in ekonomskih interesov
Hans-Martin Tillack
Ali uradniki EU pretepajo pse?
Maja Mihelič, Luka Hrovat
Oaxaca, Mehika: Vsi smo medij!
Brankica Petković
Mediji za državljane
Julija Magajna
Kaj bi lahko bilo alternativnega v delovanju medijev?
Sandra Bašić-Hrvatin
Po razpisu za subvencije medijem: Uravnoteženi in komunikativni
Ranka Ivelja
Razširiti novinarsko častno razsodišče?
Kaja Jakopič
Čakajoč na e-demokracijo v Sloveniji
Andrew Taussig
Organizirajte Glas poslušalca in gledalca
Jernej Rovšek
Svoboda tiska ali pravice posameznika
Maks Kaš
Ponuditi bralcu, kar bo kupil
Maja Breznik
Spletna stran Index prohibitorum
Janez Tekavc
Odškodninska odgovornost novinarja
Lucija Bošnik
Poročanje medijev s sodišč
Gojko Bervar
Velika Britanija: Prenova pritožne komisije za tisk?
Gojko Bervar
V zapor zaradi klevete?
Serge Halimi
Nova cenzura
Dušan Rebolj
Nianse nasilja: ulovimo in ubijmo Billyja Raya Cyrusa!
Gal Kirn, Ana Jereb
Nato: Vidni in nevidni pritiski
Sandra Bašić-Hrvatin
Nato: Civilna družba proti državi
Renata Šribar
Pornografija: Po protipornografskemu ukrepu medijskega inšpektorja
Gašper Lubej
Svoboda tiska ogrožena povsod po svetu
Tomaž Trplan
K praksi alternativnih medijev: Independent Media Center
Urša Chitrakar
Ko javna osebnost laže
Marko Milosavljević
Zakaj je dobro, da je ukinjena avtorizacija intervjuja
Lucija Bošnik
Svoboda tiska v rokah policije
Tomaž Trplan
K praksi alternativnih medijev
Gorazd Kovačič
Pronatovski napadi na demokratični pluralizem
Ksenija Horvat
Josri Fouda
Nikoli se ne bom vključil v propagandno vojno
Rastko Močnik
Svoboda izražanja kot farsa
Darijan Košir
Delo ni zaprt medij
Simona Zatler
Kako zagotoviti dostop do medijev
Maja Breznik
Kulturni krogi
Simona Zatler
Uredniška neodvisnost in ugovor vesti
Igor Mekina
Daleč od brezhibnosti
Tatjana Mandić
Nadzorovanje in kaznovanje novinarjev
Gabor Holmai
Državni uradniki morajo prenesti kritiko
Senad Pećanin
Skrivanje za zasebnimi tožbami
Zlatan Karabegović
Razkrivanje nepravilnosti je brez odmeva
Nadire Mater
Srečna sem, da sem obtožena
Rajko Muršič
Ženska in mati, Cerkev in podgana
Za svobodo umetniškega izražanja in proti represiji
Novinarski večeri
29.05.2003
Snježana Milivojević, Dejan Anastasijević
Srbski mediji po atentatu
Omizja
29.03.2011
Sandor Orban, Attila Mong, Sandra Bašić Hrvatin, Grega Repovž, Marko Milosavljević, Vojko Stopar, Zdenko Duka, Gordana Vilović
Pasti medijske regulacije in očitki o političnem obvladovanja medijev – Madžarska, Slovenija, Hrvaška, podobnosti in razlike
29.09.2007
Snježana Milivojević, Snežana Trpevska, Sandra Bašić-Hrvatin, Vildana Selimbegović, Milka Tadić, Brankica Petković, Drago Hedl, Željko Bodrožić, Peter Preston, Jani Sever, Aleksandar Damovski, Stjepan Malović, Vanja Sutlić, Mehmed Agović, Dragoljub Vuković, Dubravka Valić Nedeljković, Mirko Štular, Saša Banjanac Lubej
Omizje: Oblike politične instrumentalizacije in klientelizma v medijih v državah jugovzhodne Evrope – primer držav nekdanje Jugoslavije
03.04.2007
Venčeslav Japelj, Barbara Verdnik, Peter Kolšek, Veso Stojanov, Simona Rakuša
Omizje: Tehnologija obvladovanja medijev v Sloveniji
21.03.2006
Admir Baltić, Ahmed Pašić, Beatriz Bedrija Tomšič Čerkez, Ilinka Todorovski, Ervin Hladnik Milharčič
Omizje o islamu in muslimanih v medijih
pravica do odgovora in popravka
Medijska preža
Miran Lesjak
Človekove pravice zatirane države in nemočnih gospodarskih družb
Cene Grčar
Hudobni mediji in uboga država: ali lahko državni organi zahtevajo objavo popravka?
Janez Markeš
Zakon, ki popravlja mnenja
Jernej Rovšek
Od pravice do popravka do medijskega sveta
Ian Mayes
Samoregulacija informativnih medijev: pot do novega razmerja z bralci
Ian Mayes
Dejstva v zadevi
Slavko Vizovišek
Guardianov zgled in slovenska realnost
Jernej Rovšek, Brankica Petković
Ali je v primeru Stres proti POP TV medijski inšpektor prevzel vlogo sodišča?
Ivan Pal
Več prijav inšpektorju za medije
Jernej Rovšek
Svoboda tiska ali pravice posameznika
Jernej Rovšek
Pravica do popravka ali odgovora v medijih – Primer Vladislava Stresa
Ian Mayes
Naš cilj je biti odgovoren časopis
Urša Chitrakar
Ko javna osebnost laže
Edicija MediaWatch
Matevž Krivic, Simona Zatler
Svoboda tiska in pravice posameznika
profesionalna etika in samoregulacija
Medijska preža
Andrej Pavlišič
Mediji ponovno gradijo legitimnost politike, ki so jo vstaje razgradile
Renata Šribar
Ženski vstop: Vstajništvo in spol v medijih
Jernej Rovšek
Zahteva, da se preveri in zagotovi integriteta tudi v medijski industriji
Renata Šribar
Premalo in preveč spola
Darja Kocbek
V medijih krizo razlagajo vedno isti ljudje
Blaž Zgaga
Izobčene vrednote
Jovanka Matić
Novinarji kot gibalo reform medijev*
Gregor Strojin
Megleni predlog neposrednih prenosov kazenskih obravnav
Alenka Arko
Opiranje na kodeks in zavedanje, da vplivamo na življenja ljudi
Boris Vezjak
Politična pristranost medijev in njena imputacija
Gojko Bervar
Morda smo imeli srečo: nauk posnemanja modelov samoregulacije v državah nekdanje Jugoslavije
Brankica Petković
Človekove pravice in mediji
Gorazd Kovačič
Medijska vaja hujskanja proti javnemu sektorju in socialni državi
Mirt Komel
Sektorji ali bojna polja
Sandra Bašić-Hrvatin
Odnos med mediji in politiko je »pokvarjen«
Simona Habič
Slovenija: Nizka ocena integritete medijev
Goran Ivanović
Hrvaška televizija in očitki korupcije
Goran Ivanović
Hrvaška: Mediji kot zavezniki korupcije
Snježana Milivojević
Srbija: Prvo in zadnje poročilo o medijih in korupciji
Ranka Ivelja
Kakor da mrtvi v medijih nimajo nobenih pravic
Renata Šribar
Regresija javnega diskurza o spolih, spolni usmerjenosti, starševstvu in družini
Renata Šribar
Portretiranje »levih« političark in potentnost desne politike
Janez Markeš
V čigavem imenu torej?
Grega Repovž
Gibanje 99 odstotkov ima sporočilo tudi za novinarje
Stefano Lusa
Čas tranzicije brez premisleka o novi vlogi novinarstva
Viktor Ivančić
Prodor v odlagališče demonov
Gojko Bervar
Bojan Kranjc: Rupel bo živi spomenik, Janković gostilničar
Mirko Lorenci
Trpki (po)smeh
Darinko Kores Jacks
Za hec? Ne se hecat'!
Andrej Pavlišič, Nikolai Jeffs
Nujnost radikalnih medijev
Andrej Pavlišič
Stavka, droben medijski eksperiment in možnosti novih medijev
Gregor Strojin
Javnost sodnih postopkov v zadevi Patria
Nenad Jelesijević
Medijske ukane levega kapitalo-parlamentarizma
Gorazd Kovačič
Je razlog za razredno zmedenost novinarjev v izobrazbi?
Sandra Bašić-Hrvatin
Medijska kriza? Udarec nameriti proti koreninam!
Nikolai Jeffs, Andrej Pavlišič
Neprofitno novinarstvo financirati iz javnih virov
Eva Vrtačič
Neslane internetne šale z veliko soli
Jernej Rovšek
Ali je sovražni govor sploh mogoče omejiti?
Sonja Merljak Zdovc
Samoregulacija spletnih medijev: kodeks, moderiranje in celostna registracija uporabnikov
Špela Mihevc
So situacije z mediji, ki bi jih želeli spremeniti
Erik Valenčič
Osebna izpoved skesanega dopisnika
Gojko Bervar
Ogledalo medijev
Saša Banjanac Lubej
Novinarji nismo mrhovinarji, če terjamo odgovore od institucij socialne skrbi
Sonja Merljak Zdovc
Novinarji nismo usposobljeni za odkrivanje zlorab otrok
Jernej Rovšek
Čas za soglasje o samoregulacijski obliki medijske industrije
Gojko Bervar
Nova praksa v novinarskem samoomejevanju
Dejan Jontes
Od psov čuvajev do čuvajev psov: Novinarstvo, tabloidizacija in moralna panika
Gorazd Kovačič
Otroške sanje vrhunskih športnikov in slovenska nacija
Sonja Merljak Zdovc
Novinar kot človek
Viktor Ivančić
Devet točk proti raziskovalnemu novinarstvu[1]
Sonja Merljak Zdovc
Novinarska zbornica
Saša Banjanac Lubej
Odgovornost novinarjev v vojni v nekdanji Jugoslaviji – Lustracija, sojenje ali pozaba
Tomaž Klipšteter
(Ne)občutljivost medijev za varstvo zasebnosti
Ranka Ivelja
Pasti »konkretizacije in personalizacije« incesta
William Gore
Nesprejemljivost predlogov za vseevropski sistem urejanja medijske odgovornosti(1)
Daphne Koene
Na Nizozemskem vsak dan bolj cenimo dobro delovanje tiskovnega sveta(1)
Bojan Dobovšek, Jure Škrbec
Novinarji in korupcija
Sonja Merljak Zdovc
Preiskovalci ali razpihovalci: družbena odgovornost novinarjev, ki poročajo o družinskem nasilju
Matic Munc
Na dnu se srečata sociala in mediji
Dušan Rebolj
Ali je prav, da novinarji volijo?
Gorazd Kovačič
So mediji odločili volitve?
Gorazd Kovačič
Slovenski mediji o Kosovu – skozi prizmo velikih sil
Sonja Merljak Zdovc
ZDA: Za Amy Goodman je naloga novinarjev, da gredo tja, kjer vlada molk
Marta Gregorčič
Morebiti pa
Igor Vobič
Medosebna interaktivnost – redkost v slovenskem spletnem novinarstvu
Eva Vrtačič
Svoboda je suženjstvo
Rok Praprotnik
Resnica o vlogi novinarjev v aferi Patria
Ian Mayes
Samoregulacija informativnih medijev: pot do novega razmerja z bralci
Gojko Bervar
Novinarstvo: kaj je prav in kaj ne
Ian Mayes
Cena zgodbe iz prve roke
Ian Mayes
Senegal: oddaljena katastrofa
Ranka Ivelja
Časopisi zahtevajo transparentnost in odgovorno ravnanje od drugih, kaj pa glede tega naredijo sami?
Taja Kramberger
Afera Dreyfus in tiskani mediji
Tanja Petrović
Spomin, izkušnja in raba jezika: primer Jugoslovanske ljudske armade
Lana Zdravković
Za antihumanizem človekovih pravic ali kdo dopušča dve plati enega sveta
Gojko Bervar
Združevanje ali cepljenje novinarskih moči
Gorazd Kovačič
Zunanjepolitično ali svetovno novinarstvo?
Julija Somrak, Aleš Zobec
Selekcija informativnih vsebin na televizijah
Jože Vogrinc
Ostanek sveta: kolateralna škoda poročevalskih rutin
Boštjan Nedoh
Antiintelektualizem in destrukcija javne razprave v medijih
Simón Tecco
Krivična in nevarna demonizacija novinarjev – Odgovor na članek Marte Gregorčič
Boris Vezjak
»Vroči stol« kot paradigma politično pristranske oddaje
Robert Bobnič
Nezdrava mitologija tv-oddaje Na zdravje!
Iztok Jurančič
Virus politične zarote v medijski diagnozi predsednika vlade Janeza Janše
Janez Polajnar, Marko Zajc
»Brcajo, rohne in škripajo z zobmi«
Aldo Milohnić, Eva Metlikovič
Hvala za trud, toda ostanimo raje pri dejstvih
Nika Nikolič, Danijela Tamše
Vloga medijev pri marginaliziranju avtonomnih družbenih gibanj
Gorazd Kovačič
Janez Markeš – Izstop iz sence
Sonja Zdovc
Nagrada Saharov sudanskemu borcu za človekove pravice
Gorazd Kovačič
Nežmahova rdeča nit
Marta Gregorčič
Izbrisani – Afirmacija revolucionarnih praks na političnem plakatu?
John Pilger
Svoboda pa prihodnjič
Sonja Zdovc
Brezplačniki
Uroš Blatnik
Vloga urednikov v množičnih medijih
Marta Gregorčič
O diktaturi medijev in kontrarevolucionarnih učinkih
Nina Djordjević
Medijske reprezentacije kosovske krize v letu 1999
Jurij Popov
O prostituciji in trgovini z ljudmi površno in senzacionalistično
Renata Šribar
Pornografizacija spolnosti
Mateja Boldin
Vsebine za odrasle, promocija za otroke
Brankica Petković
NMS – Naš mali svet
Kaja Jakopič
Big Brother: proizvodnja resničnosti
Igor Vobič
Je RTS Janeza Ujčiča res medij, najbolj v »javnem interesu«?
Julija Sardelić, Miro Samardžija, Ksenija H. Vidmar
Medijski spektakel o družini Strojan
Dejan Pušenjak
Ko je novinar na oblasti
Lucija Bošnik
Gaspari za guvernerja – Delo vs. Dnevnik
Andrea Kosenjak
Drnovšek in mediji
Renata Šribar
Škodljive vsebine na mobilnih telefonih
Renata Šribar
Zaščita otrok in mladoletnikov v noveli zakona o medijih
Ana Jud
Tabloid Direkt, orožje posameznikov
Sonja Merljak
O samocenzuri, cenzuri in ustrahovanju
Britanski multikulturalizem, samoregulacija in mediji
Vili Einspieler
Ključnega pomena je učinkovitost samoregulacije
Neva Nahtigal
Ni samo regulacija
Lana Zdravković
Medijska slika delavskih demonstracij
Aldo Milohnić, Eva Metlikovič
Narisani izbrisani
Renata Šribar
Oglaševanje časopisa Direkt - Nemoč regulacijskih orodij
Brankica Petković
Bi lahko zdaj ustanovili tiskovni svet v Sloveniji?
Brankica Petković
Raznovrstnost tiskovnih svetov v Evropi
Brankica Petković
Družba se spreminja in z njo tudi meje sprejemljivega v medijih
Ben Wilson
Nuja samoregulacije v finančnem novinarstvu
Gojko Bervar
Svoboda in odgovornost
Renata Šribar
Destruktivno razmerje med feminizmom in mediji
Vlasta Nussdorfer
Kje so meje medijskega poročanja o kaznivih dejanjih?
Maks Kaš
Ponuditi bralcu, kar bo kupil
Sonja Merljak
Ko so novinarji v moralnih dvomih
Kaja Jakopič
Realna televizija kot laboratorijski eksperiment
Majda Hrženjak
»Materinstvo in kariera« kot oglasna priloga
Tanja Taštanoska
Pravica do imena, do jezika in do medija
Iztok Šori
Medijska percepcija smrti Olene Popik
Boštjan Nedoh
Neoliberalizem kot izhodišče medijskega diskurza o delu
Tomaž Dimic
Ali lahko kupiš prispevek v elektronskem mediju posebnega pomena?
Saša Banjanac Lubej
Dopisniki kot bojevniki za nove slovenske trge
Sanja Prelević
O Črni gori črno …
Sonja Merljak
Mediji in travmatični dogodki
Zlatko Skrbiš
Avstralija: Zaliv Guantanamo in politika avstralske pripadnosti1
Nika Susman
Francija: Kako nadaljevati poročanje iz Iraka?
Branka Bezjak, Matija Stepišnik
Tiranija "radovednosti"
Matija Stepišnik
Kaj sploh lahko štejemo za novinarstvo?
Jernej Rovšek
Nihalo se je od svobode izražanja obrnilo v prid varstvu zasebnosti
Renata Šribar
Simobilove prsi in Severinin video
Janez Tekavc
Odškodninska odgovornost novinarja
Primož Krašovec
Zakaj so mediji nujno nevtralni in kaj je s tem narobe?
Gojko Bervar
Kdaj varuh poklicne etike na slovenski javni radioteleviziji?
Sonja Merljak
Časopisni ombudsmani – da se sliši glas bralcev
Sabina Žakelj
Samoregulacija oglaševanja
Nina Nagode
Prikrito oglaševanje v slovenskem tisku
Maks Kaš
Proizvodnja javnega jezika – Mi o Romih
Primož Krašovec
Mediji, propaganda, manipulacija, zarota
Brankica Petković
Medijski linč – Domnevni posiljevalec osumljen, obtožen in obsojen
Urška Mlinarič
O silhueti džamije in trpljenju Slovencev
Gorazd Kovačič
Izbrisani prikazani kot problem, ne kot oškodovanci
Lea Širok
Medijska slika odstopa italijanskega poslanca v slovenskem parlamentu
Matej Kovačič
Zmago Jelinčič na RGL
Sandra Bašić-Hrvatin
Delo in izbrisani: kdo »zlorablja« medijski prostor?
Vladislav Stres
Preverjeno prevaran
Jaka Repanšek
Kraja avtorskih del: avtorji lajajo, karavana gre dalje
Gojko Bervar
Velika Britanija: Prenova pritožne komisije za tisk?
Gojko Bervar
V zapor zaradi klevete?
Gojko Bervar
Mediji vzbudijo strah, politiki zahtevajo višje kazni
Rok Kajzer
Klevetanje in praksa Novinarskega častnega razsodišča
Neva Nahtigal
»Obrekovalci« pred Evropskim sodiščem
Marta Gregorčič
Medi(k)alije o Živem ščitu
Alenka Kotnik
Poročanje o Iraku: "Naši lepo napredujejo"
Matevž Krivic
Mediji o izbrisanih
Tonči Kuzmanić
Potrošniška ali kapitalska suverenost
Mojca Pajnik
Polarizacija prostitucije: biznis ali javna nemorala
Olga Cvetek
Nasilje v medijih - da ne zatiskamo oči
Nikola Janović
Balkan v podobi
Simona Bandur
Mit o Balkanu v poročilih o umoru Đinđića
Barbara Bizjak
Antiintelektualizem v prispevkih o kulturi
Neva Nahtigal
Pravila brez nadzora
Sonja Merljak
Interni etični kodeksi v medijih
Neva Nahtigal
Sistemi medijske odgovornosti v Sloveniji
Claude-Jean Bertrand
Odličen kodeks, toda …
Claude-Jean Bertrand
Pregled sistemov medijske odgovornosti
Gojko Bervar
Novinarska etika v arabskih državah: tako daleč, a tako znano
Dušan Rebolj
Nianse nasilja: ulovimo in ubijmo Billyja Raya Cyrusa!
Suzana Žilič-Fišer
Urad za komunikacije – nov medijski regulator v Veliki Britaniji
Urša Chitrakar
Ko javna osebnost laže
Saša Bojc
Koregulacija medijev v Evropi – naslednja epizoda Velikega brata iz EU?
Neva Nahtigal
Ombudsmani, največji samotarji z najvišjimi cilji
Novi kodeks slovenskih novinarjev
Peter Jančič
Kako je nastal novi kodeks novinarske etike?
Marko Milosavljević
Zakaj je dobro, da je ukinjena avtorizacija intervjuja
Peter Frankl
Ples ene pomladi?
Boris Vezjak
Primer Petek: simptom zloma medijske avtonomije
Brankica Petković
Kaj smejo početi novinarji?
Gojko Bervar
So-regulacija na pohodu?
Brankica Petković
Kdo se noče pogovarjati o tiskovnem svetu?
Lucija Bošnik
Po čem sta Zahović in Katanec?
Renata Šribar
Nezgode s spolom
Mojca Pajnik
Kaj je ekstra v oddaji Ekstra magazin?
Dragan Petrovec
Poročanje o spolnih zlorabah
Barbara Šurk
Sovražijo novinarje
Aldo Milohnić
Oglaševalska pornografija na Kanalu A in POP TV
Karina Cunder
Delo po novem restriktivno pri oglaševanju vročih linij
Petra Šubic
Pritisk Porsche Slovenija na Delo
Nika Deu
Spoštujemo zakonodajo
Igor Ž. Žagar
Pet minut za (novinarski) suspenz
Gojko Bervar
Kako deluje nemški tiskovni svet?
Grega Repovž
Iskanje lastne pasti
Matthew A. Killmeier
Mobiliziranje ameriške javnosti
Sonja Merljak
Si Američan ali novinar
Zoran Kanduč
Srhljiva ideološka sporočila vojne proti terorizmu
Rastko Močnik
Posredna propaganda
Saša Bojc
Pri Fairu se sprašujejo, kaj sploh je terorizem
Rok Kajzer
Kakovostno, hitro, cenejše
Brankica Petković
Pobuda za ustanovitev tiskovnega sveta v Sloveniji
Borut Bernik Bogataj
Novinarji ne poznajo svojih pravic
Branko Maksimovič
Vrste znanih novinarjev ni v DNS
Gojko Bervar
Kdo je izgubil ugled – društvo ali novinarji?
Grega Repovž
Profesionalizacija je nujna
Roman Kuhar
Tabloidna metaforika v črni kroniki Dela – Drugič
Barbara Bizjak, Barbara Kelbl, Alenka Veler
Modeli tiskovnih svetov
Gojko Bervar
Kdaj bomo ustanovili medijski svet v Sloveniji?
Branko Čakarmiš
Samoregulativni korak slovenskih televizij
Cene Grčar
Beseda velja
Barbara Bizjak
So novinarji podkupljivi?
Špela Šipek
Skaggsova »lekcija« za novinarje
Jaka Repanšek
Svoboda tiska in pošteno sojenje
Janez Tekavc
Medijsko sojenje
Vlado Miheljak
Zloraba v »piarovske« namene
Suzana Tratnik
Kot da prvič slišijo za pravice homoseksualcev
Branko Maksimovič
Ustreznejši bi bil medijski svet
Zoran Medved
Najprej ustanovimo varuha medijskih pravic
Rajko Gerič
Kdo potrebuje tiskovni svet - mediji ali javnost?
Matea Verhovčak
Vprašalnik o tiskovnem svetu
Matevž Krivic
Lastniški poseg v uredniško politiko?
Simona Zatler
Uredniška neodvisnost in ugovor vesti
Mojca Lorenčič
Novinarji pa, kot da so izgubili spomin
Nikolai Jeffs
Podoba Afrike v slovenskih medijih
Lord Wakeham
Globalni novinarski kodeks? Ne, hvala.
Zoran Medved
Nova pravila igre
Uroš Lipušček
Naj to postane notranja ustava
Rosvita Pesek
Strožja pravila za javno RTV
Matevž Krivic
Kdo bo bdel nad uresničevanjem kodeksa?
Sandra Bašić-Hrvatin
Pritožna komisija za tisk - Ljudem služi hitro in brez stroškov
Sandra Bašić-Hrvatin
Vladavina številk
Mojca Pajnik
Boj za vernike tudi z mediji
Jana Nadoh
Posilstvo v dokumentarni drami
Zoran Kanduč
Dramatizacija nasilja na televiziji
Roger Blum
Kdo naj bi nadzoroval medije?
Zoran Medved
Na razpotju
Diana Zajec
Za odličnost v novinarstvu
Ana-Marija Bosak
Zaščititi novinarstvo ali novinarje?
Mojca Širok
Medijske selitve
Boris Čibej
Prihodnost neke iluzije
Marjeta Doupona Horvat
Nedoslednost pri pisanju o Kosovu
Proti evropskem novinarskem kodeksu
Gojko Bervar
Komu koristi samoregulacija?
Sandra Bašić-Hrvatin
Novinarsko častno razsodišče v Sloveniji
Lord Wakeham
Svoboden tisk je odgovoren tisk
V službi javnosti - zaščita ranljivih
Robert Warren
Naše vodilo je resnica
Brian McArthur
Kodeks je del novinarske pogodbe o delu
Par-Arne Jigenius
Ne obstaja en sam evropski model
Alan Chastagnol
Želimo dekriminalizirati tisk v Franciji
Frank Cullen
Zastareli irski zakoni
Licence za novinarje
Lutz Tillmanns
Uspešnost samoregulacije v Nemčiji
Ronald Koven
Svetovna komisija za svobodo tiska
Posvet o samoregulaciji v Saarbrücknu
Borut Mehle
Konkurenčna klavzula po slovensko
Borut Cajnko
Pravila novinarjevega delovanja
Gašper Lubej
Naj bi, menda, govori se...
Polona Križnar
»Pa še kaj lepega o meni zapiši.«
Sonja Merljak
Neupravičene in odvečne zahteve
Tonči Kuzmanić
Holmec: zmaga slovenskih timokratov
Gregor Fras
Riba, imenovana Zofa
Darja Zaviršek
Benettonova telesa
Sandra Bašić-Hrvatin
Trideset let pozneje
Mojca Lorenčič
Mediji o spolnem zlorabljanju
Saša Banjanac Lubej
Zaupniki, strokovnjaki ali preusmerjevalci klicev?
Edo Pajk
Fotoblamaža
Sandra Bašić-Hrvatin
Višja matematika novinarske korektnosti
Sandra Bašić-Hrvatin
Primer Jonesboro
Suzana Žilič-Fišer
Zakaj potrebujemo nadzornika medijskih vsebin
Edo Pajk
»Poroča neki Otto Grum iz Prištine«
Katja Bašič
Ko mediji obmolknejo
Vito Flaker
Duševna bolezen kot novinarska raca
Saš Jovanovski
Razlike so bile v poudarkih
Edo Pajk
Sumljivi državljani
Goran Ivanović
Zgaga nikogaršnja zmaga
Zavezujem se...
Aidan White
Novinarji so del družbe
Branko Podobnik
Boj za zaupanje bralcev
Edicija MediaWatch
Brankica Petković, Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić, Iztok Jurančič, Marko Prpič, Roman Kuhar
Mediji za državljane
Roman Kuhar
Medijske podobe homoseksualnosti
Dragan Petrovec
Mediji in nasilje
Gojko Bervar
Svoboda neodgovornosti
Matevž Krivic, Simona Zatler
Svoboda tiska in pravice posameznika
Novinarski večeri
21.11.2005
David Brindle, Ervin Hladnik-Milharčič, Stephen Whittle, Mojca Menart
Vloga medijev v večkulturni družbi
04.03.2004
Peter Preston, Darijan Košir
Kaj dela odgovorni urednik?
22.10.2003
Ilinka Todorovski, Aleksander Stanković, Bruno Lopandić
Hrvaška in Slovenija v medijskem ogledalu
05.12.2002
Serge Halimi, Rastko Močnik
Novinarji – čigavi psi čuvaji?
04.09.2000
Gojko Bervar, Claude-Jean Bertrand, Roger Blum
Samoregulacija - up ali pokora sodobnega novinarstva
24.09.1998
Paul Johnson, Darijan Košir
Kaj je novica dneva?
08.05.1998
Joey Skaggs
Kako naplahtati novinarje? Drugič.
24.03.1998
Velimir Veka Ilić, Igor E. Bergant
Šport. Kaj so ti storili!
04.12.1997
Rick Thompson
Nasilje v medijih
25.04.1997
Joey Skaggs
Kako naplahtati novinarje
Omizja
22.04.2008
Zdenka Čebašek Travnik, Uroš Slak, Alma M. Sedlar, Elizabeta Zorman, Zoran Pavlovič, Liana Kalčina, Brankica Petković, Kristina Plavšak Krajnc
Omizje: Poročanje medijev o otrocih
12.10.2006
Brankica Petković, Marko Prpič, Rajko Gerič, Darja Zgonc, Jože Vogrinc, Tomaž Perovič, Roman Kuhar, Jani Sever, Ahmed Pašić, Mitja Blažič, Ksenija H. Vidmar, Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić, Iztok Jurančič, Lou Lichtenberg, Granville Williams, Božo Zorko, Branko Grims, Rina Klinar
Mediji za državljane
02.02.2006
Boris Bergant, Vili Einspieler, Ranka Ivelja, Neva Nahtigal, Admir Baltić
Mediji, samoregulacija in multikulturalizem
18.09.2003
Suzana Tratnik, Tatjana Pirc, Katarina Stojanović, Jani Sever, Gorazd Suhadolnik, Miha Lobnik, Marko Milosavljević, Roman Kuhar
Mediji in homoseksualnost
15.05.2003
Ivan Pal, Sandra Bašić-Hrvatin, Marjan Bauer, Uroš Šoštarič, Tomaž Perovič, Vlado Miheljak
Nasilje, pornografija, mediji in poklicna etika
25.11.2002
Aidan White, Ian Mayes, Grega Repovž, Peter Jančič, Gojko Bervar
Samoregulacija in odgovornost medijev