N O V O S T I
O   M E D I A W A T C H
R E V I J A   M E D I J S K A   P R E Ž A
o   r e v i j i
s e z n a m
junij 2013
uvodnik
mediji in vstaje
novinarji
medijski trg
iz zgodovine tiska
satira
sovražni govor
etika
splet
recenzije in prikazi
in memoriam
zasebno o javnem
medijske reforme
ekskrementi
fotografija
december 2012
junij 2012
december 2011
maj 2011
december 2010
maj 2010
december 2009
maj 2009
december 2008
maj 2008
december 2007
maj 2007
december 2006
maj 2006
november 2005
maj 2005
november 2004
marec / april 2004
oktober 2003
marec 2003
december 2002
poletje 2002
zima 2002
poletje / jesen 2001
pomlad 2001
zima 2001
poletje-jesen 2000
pomlad 2000
jesen 1999 / zima 2000
poletje 1999
pomlad 1999
zima 1999
poletje 1998
pomlad 1998
zima 1998
u r e d n i š t v o
E D I C I J A   M E D I A W A T C H
S P R E M L J A N J E   N E S T R P N O S T I
N O V I N A R S K I   V E Č E R I
O M I Z J A
M E D I J S K O   S O D E L O V A N J E
T E M E
A V T O R J I
P O V E Z A V E

Marko Zajc
Avtor igra šah s pisci starih tekstov
Bernard Nežmah: Časopisna zgodovina novinarstva na Slovenskem med letoma 1797–1989. Ljubljana: Študentska založba, 2012 (Knjižna zbirka Koda).

Knjige imajo naslove. In naslovi imajo knjige. Od naslovov nehote pričakujemo, da povedo nekaj o knjigi. Pravzaprav skoraj vedno pričakujemo od naslovov več, kot nam lahko dajo. Pričakujemo delček vsebine, rdečo nit ali kaj podobnega. Pri zgodovinskih knjigah ni nič drugače, kvečjemu hujše: naslovi določajo obseg, kažejo na metodologijo, časovno zamejenost ali konceptualno izhodišče. Velika razlika je, na primer, med Slovensko zgodovino in Zgodovino Slovencev (Slovenk po navadi nihče ne omenja). Zato imamo zgodovinarji tako radi podnaslove, kjer dolgovezno pojasnjujemo oziroma omejujemo, kaj bomo upoštevali in kaj bomo izpustili. Vedno, ampak res vedno nas preganja slaba vest, da se nismo dovolj zamejili v naslovu, občutek imamo, da povemo manj, kot obljubljamo. Izmislili smo si celo posebne fraze, ki olajšujejo našo vest. Na primer: namesto Zgodovina Fenomena X veliko rajši zapišemo Iz zgodovine Fenomena X v obdobju Y s posebnim ozirom na Z na območju Ž (teritorialna enota). Je naša skrb pretirana? Vsekakor.

Naslov ne laže

Zato je še toliko bolj presenetljivo, da avtorji, ki pripadajo drugim družboslovnim ali humanističnim disciplinam, in avtorji-publicisti, z nami ne delijo tega čustva, ko pišejo dela z zgodovinopisnimi ambicijami. Kar je lahko oboje: dobro in slabo. Vzemimo, na primer, lepo in stasito knjigo Bernarda Nežmaha z naslovom Časopisna zgodovina novinarstva. Na prvi pogled je Nežmah izjema. Naslov ne laže, avtor se zares ukvarja z zgodovino časopisnega novinarstva. Tematiko prav po zgodovinarsko omeji »na Slovenskem med letoma 1797 in 1989«. Za razliko od premnogih knjig izpod peresa zgodovinarjev, knjigo odlikuje tekoč, docela kolumnističen stil, ter avtorjeva (avtorska) interpretacija med dolgimi citati iz starega časopisja. Delo lahko preberemo na dušek in se poleg na mnogih mestih tudi sproščeno muzamo. Knjiga je torej dobra. In vendar: gre zares za časopisno zgodovino novinarstva? Po mnenju piscev ocene je odgovor na to vprašanje negativen. Seveda gre zgolj za mnenje, ki nima ambicije biti kaj drugega kot to.

Najprej opozorilo: pisca teh vrstic bova komentirala samo tisti del knjige, ki se ukvarja s starejšim obdobjem, saj se za kasnejša obdobja ne čutiva dovolj kompetentna. Zato o tem ne bova pisala (zgodovinarja pač). Mogoče bi bilo koristno, če se zadeve lotimo z drugega konca: če meniva, da knjiga ni časopisna zgodovina novinarstva, potem morava a) povedati, kaj misliva, da bi takšna knjiga morala biti, b) obrazložiti, kaj meniva, da Nežmahova knjiga je, ter seveda c) obrazložiti, zakaj je knjiga kljub temu dobra.

Publicistično-esejistično delo

Knjiga z naslovom Časopisna zgodovina novinarstva na Slovenskem med letoma 1797 in 1989 ne bi smela biti ena knjiga, ampak zbirka knjig. Če bi bila ena knjiga, bi morala biti zelo prefinjena sinteza in polna referenc na vire in druga dela. Takšno delo bi moralo nastati kot a) rezultat večletnega interdisciplinarnega projekta z več kot petimi raziskovalci ali b) življenjsko delo strokovnjaka za zgodovino medijev, ki se je poglobljeno več let ukvarjal s to problematiko. Teh pogojev Nežmahovo delo ne dosega.

Od knjige s tako ambicioznim naslovom bi pričakovali podroben seznam referenčnih del s področja zgodovine medijev (tako slovenskih kot tujih) in politične zgodovine; na žalost Nežmahova knjiga na tem področju ni posebno bogata. Manjkajo tako dela, ki obravnavajo območja habsburške monarhije, kot tudi dela domačih zgodovinarjev (med temi tudi skromen prispevek avtorjev te ocene).[1] Glede na dejstvo, da je avtor doktoriral iz sociologije in da predava kot strokovnjak za medijske študije, bi pričakovali močan in utemeljen teoretsko-konceptualni okvir, ali pa uporabo metodoloških orodij, značilnih za medijske študije (na primer kritično diskurzivno teorijo).[2] 

Čeprav omenja pomen časo­pisja za formiranje politike kot javne zadeve, pa nikjer ne omenja klasičnega dela o javnosti izpod peresa Jürgna Habermasa.[3] Prav tako ni niti duha ne sluha o literaturi s področja študij nacionalizma.[4] Ker pa se ta ocena vendarle ukvarja z Nežmahovo knjigo, moramo več pozornosti nameniti stvarem, ki so v knjigi, ne pa stvarem, ki jih tam ni. Kaj torej pričujoča knjiga je? Knjigo vidiva kot publicistično-esejistično delo, ki mestoma postane klasično zgodovinopisno delo, potem pa se zopet nagne v smer publicistike.

Odkrit in intimni dialog s starimi teksti

Delo ima veliko vrednost, če jo obravnavamo kot avtorjev dialog s časopisnim diskurzom v zgodovini, oziroma kot izraz avtorjevega odnosa do starih novinarskih tekstov. V tej točki pride do izraza avtorjeva kreativnost in lucidnost (mišljeno brez ciničnih podtonov). Vsekakor je zanimiva njegova interpretacija odnosa med Bleiweisom in Prešernom, ki je zgodovinsko vsekakor mogoča, ni pa nujna.[5] Lucidna je tudi primerjava Vodnika in Karla Krausa, ki odpira zanimive primerjave.[6] To pa je velikega pomena tako za medijske študije kot za zgodovinopisje.

Zakaj je to delo bolj publi­cistično-esejistično kot zgodovinopisno? Seveda, Nežmah je dal v knjigo veliko »sebe«, torej veliko lastne interpretacije. Drugi pomemben del knjige (upravičeno) predstavljajo dolgi citati iz starih časopisov. Nežmah je torej v zelo odkritem in intimnem dialogu s starimi teksti, kar daje knjigi posebno privlačnost.

Odnos med Nežmahovimi komentarji in citati je tako značilen za knjigo, da bi ga lahko opisali s šahovsko primerjavo. Nežmah igra šah s pisci starih tekstov – Nežmah naredi eno potezo, nato naredi potezo pisec novinarskega prispevka, ki so ga že zdavnaj pojedli črvi zemlje in pozabe. In tako naprej vse do naslednjega poglavja, ko začne šahirati z drugim piscem. Ta stil daje delu nenavadno dinamiko, značilno za beletristična dela.

Avtorjeva interpretacija preveč osebna za zgodovinopisje

In vendar: avtorjeva interpretacija je preveč osebna za zgodovinopisje. Zgodovinska interpretacija mora upoštevati okoliščine časa in prostora, kar se sliši enostavno, v svojem bistvu pa je izredno zapleteno. Zgodovinar mora poskušati razumeti, kaj je določen tekst nekomu pomenil in kaj ne. Naloga je seveda v izhodišču nemogoča, »resnice« ne moremo spoznati, lahko pa se s kombiniranjem upoštevanja virov in zgodovinske literature temu približamo. Vmes pa je treba najti še prostor za lastno interpretacijo. Zato je zgodovinopisje vedno nepopolno in v večni reviziji lastnih dosežkov. Zgodovina je »nenehen proces interakcije med zgodovinarjem in njegovimi dejstvi ter neskončen dialog med sedanjostjo in preteklostjo.«

Poglejmo primer. Nežmah citira Bleiweisovo novico iz leta 1843 o nekem Parižanu, ki je obogatel s prodajanjem človeških iztrebkov. Namesto da bi se človeški gnoj izgubil v pariških odtokih in rekah, ga zaradi posredništva podjetnika uporabljajo okoliški kmetje. Korist je dvojna – podjetnik je zaslužil, zemlja v okolici Pariza pa je »bolj oživela«. Nežmahova interpretacija novice je več kot izvirna. Uporablja jo kot dokaz, da Bleiweisove Novice niso bile konservativne. Bleiweis naj bi s tem pokazal provokativnost in subverzivnost. Pisanje o gnoju je označil za »bogokletno vsebino«, Bleiweis pa naj bi s tem »kršil princip ugajanja vladajočim idejam družbe.« Zbiranje »dreka« naj bi bila »nezamisljiva praksa, ki se upira vsakdanjemu okusu«.[7] 

Ideja zveni privlačno, a je z zgodovinskega vidika povsem zgrešena. Kakšni so ti principi družbe, Nežmah ne opredeli. Po mnenju piscev teh vrstic se Nežmah moti. Ko je poučevalski in praktični veterinar Bleiweis zapisal, da je zbiranje gnoja koristno, je tudi nameraval povedati, da je zbiranje gnoja koristno. In nič drugega. Še več, Bleiweis zelo pogosto piše o gnoju. Lahko bi celo trdili, da je gnoj eden izmed razlogov za ustanovitev časopisa. Lahko bi, pa tega ne bomo storili, ker bi nas preveč zaneslo v smeri gnoja. Kot je zaneslo Nežmaha v smeri zgodovinsko neupravičene interpretacije. Ugotovitve Andreja Studna dokazujejo, da zbiranje človeških iztrebkov le ni bila taka nevsakdanja praksa. Studen namreč piše, da so v Ljubljani v 19. stoletju fekalije odvažali kmetje iz bližnje okolice v »lesenih in odprtih sodčkih«.[8] Pisanje o iztrebkih in gnoju v časopisih 19. stoletja ni bilo tabu, je bilo pa velik tabu odkrito pisanje o spolnosti.

Avtor stoji trdno v današnjem času

Nežmahov intimni odnos do starih tekstov lahko privede do nenatančnih ali pa naravnost napačnih interpretacij zgodovinskih dogajanj. Avtor zapiše: »Kritike kot novinarskega žanra seveda v Vodnikovem časniku ne najdemo. Razlog je iskati v cenzurnem zakonu, ki ga je l. 1781 izdal Jožef II. Tri leta pozneje je resda izdal še štiri dekrete, med njimi celo zelo liberalne.« Kaj je sporno? Jožef II. je leta 1781 res izdal cenzurni dekret, a ta je bil take narave, »da je spodbudil pravo poplavo tiskane besede in povzročil tudi razcvet dotlej le skromno razvitega časopisja«.[9] Na časopisje je Jožef II. začel pritiskati kasneje, ker se ni hotelo odreči kritiki njegove politike.

Za večino časnikov je postal usoden časopisni davek iz leta 1789, ki je spravil število časnikov na raven pred letom 1781. Valentin Vodnik je pisal, kakor je pisal, predvsem zaradi Jožefovih naslednikov Leopolda II. in Franca II, čigar »kriminalni patent« iz leta 1795 je za vsako obrekovanje oblike vladavine, državne uprave ali deželne ustave predvideval od pet do deset let zapora. O Jožefu II. in njegovem dekretu pa veliko pove tudi navdušenje dunajske množice marca 1848, ko so pozdravili cesarjevo obljubo o ukinitvi preventivne cenzure tudi na ta način, da so kipu Jožefa II. v roke zataknili zastavico z napisom »Preßfreiheit 1780«.[10]

Avtor stoji trdno v današnjem času. Dogajanje pogosto ocenjuje z današnje perspektive in z današnjim vedenjem, torej brez distance do časa in tudi brez distance do (lastnega) poklica. Zdi se celo, da od časnikov in novinarjev 19. stoletja pričakuje upoštevanje standardov 21. stoletja.

Kako drugače oceniti stališče avtorja do »številnih zgodovinarjev«, ki da »bralcem podajajo shematične ocene posameznih časnikov, urednikov in časnikarje. To potem producira trivialne konstatacije in dihotomije, ki denimo opredelijo 'Slovenca' kot konservativen katoliški časnik, 'Slovenski narod' pa kot napreden in liberalen list.« Ali za tako trivialno konstatacijo sploh potrebujemo zgodovinarje? Se ni nemara sam časopis opredelil kot konservativni katoliški časnik?

Poglejmo prvo številko Slovenca iz leta 1873. Nagovor Slovencem: »Dandanes nihče več ne more prezirati, kako važni so politični listi. Brez političnega lista se nobena stranka ne more vtrditi, naj je še tako velika, z listom pa si tudi slaba pridobi čedalje večo moč in izpodrine naposled svoje nasprotnike.«[11] Povedo tudi, da bo nov list deloval neodvisno, za ves narod slovenski itd. A povedo tudi to, da bo v politiki jasno zastopal katoliška načela, si prizadeval, da šola »znova dobi« verski značaj itd. Uvodnik se zaključuje z besedami: »Vse za vero, dom, cesarja!«

Na pol poti

Drža časopisa in strankarska pripadnost sta bila pri Slovencu jasno opredeljena vse do njegovega konca; enako velja na drugi strani za Slovenski narod kot tudi kasneje za Jutro. Nobeden od teh časnikov se ni oblikoval in tudi pozneje ni deloval na danes opevanem načelu uravnoteženosti, temveč na nacionalni in svetovnonazorski podlagi. In če spregledamo to, kratko malo ne moremo razumeti ne časa ne dogajanja – torej zgodovine.

Delo je ostalo na pol poti med publicističnim in zgodovinopisnim delom. Škoda, zares škoda je, da Nežmah ni naredil nekaj korakov naprej, ki jih je, glede na njegovo novinarsko in akademsko kariero, prav gotovo zmožen storiti. Je torej Nežmahova knjiga vredna branja? Seveda, že zaradi odličnega stila, zanimivih citatov in izvirnih komentarjev in ne nazadnje izredno zanimive tematike. Je knjiga dober univerzitetni učbenik? Žal ne.

1 Na primer: Olechowski, Thomas, Die Entwicklung des Preßrechts in Österreich bis 1918. Ein Beitrag zur österreichischen Medienrechtsgeschichte. Manz–Dunaj 2004; Gabriele Melischek, Josef Seethaler, »Presse und Modernisierung in der Habsburgermonarchie«. V: Helmut Rumpler, Peter Urbanitsch (ur.), Die Habsburgermonarchie 1848–1918. Zv. VII/2. Dunaj 2006, str. 1535. Okey, Robin: »The Neue Freie Presse and the South Slavs of the Habsburg Monarchy, 1867-1914«. V: The Slavonic and East European Review, št. 1, 2007.
2 Na primer Teun A. van Dijk, Society and Discourse. Cambridge University Press 2009.
3 Jürgen Habermas, Strukturne spremembe javnosti. Ljubljana: Studia humanitatis, 1989.
4 Na primer: Benedict Anderson, Zamišljene skupnosti. O izvoru in širjenju nacionalizma. Ljubljana: Studia humanitatis, 2007; Eric Hobsbawm, »Introduction: Inventing Traditions«. V: Eric Hobsbawm, Terence Ranger (ur.), The Invention of Tradition. Cambridge: Cambridge University Press, 2008, str. 6; Rogers Brubaker, Ethnicity Without Groups. Harvard: Harvard University Press 2004.
5 Bernard Nežmah, Časopisna zgodovina novinarstva na Slovenskem med letoma 1797–1989. Ljubljana: Študentska založba, 2012, str. 46–56 (dalje Nežmah, Časopisna zgodovina novinarstva).
6 Prav tam, str. 27.
7 Nežmah, Časopisna zgodovina novinarstva, str. 42, 43.
8 Andrej Studen, »Smrdelo je kot kuga. K zgodovini higienskih razmer v Ljubljani pred prvo svetovno vojno«. V: Zgodovina za vse, l. 1, št. 1, str. 46.
9 Janez Cvirn, »Naj se vrne cenzura, ljubša bi nam bila«. Avstrijsko tiskovno pravo in slovensko časopisje (1848–1914) V: Cenzurirano: zgodovina cenzure na Slovenskem od 19. stoletja do danes. Ur. Mateja Režek, Ljubljana 2010, str. 13–44.
10 Prav tam.
11 Slovenec, 14. 10. 1873.

izpis

Renata Šribar

Premalo in preveč spola
Nabor učnih pripomočkov za spolno-etično novinarstvo in politiko medijskih hiš (The Learning Resource Kit for Gender-Ethical Journalism and Media House Policy)

Priročnik za obravnavo spola v (novih) medijih, naslovljen The Learning Resource Kit for Gender-Ethical Journalism and Media House Policy, sestoji iz dveh elektronsko izdanih knjižic in je združeno izdajateljsko in založniško delo Mednarodne novinarske zveze (International Federation of Journalists – IFJ in Svetovnega združenja za krščansko komunikacijo (World Association for Christian Communication – WACC). Knjižici sta pospremljeni z obljubo o konceptualnem in praktičnem prispevku k »spolni pravičnosti in uravnoteženosti« v medijih.

Oba priročniška dela sta na ravni vsebin svetovnega formata. Prvi, teoretski del osmišlja pozornost na spolu s poudarjanjem izkušenj žensk, spolno diferenciranih učinkov dogajanj in globino vpogleda. Teoretski zastavek se zaplete ob opredelitvi ničte kategorije spol z delitvijo na biološki in družbeni spol, ki je sicer teoretsko presežena že četrt stoletja, obenem pa je vir (novo)medijskih malverzacij z »biološkim« spolom kot utelešeno substanco, ki kliče po oblastniško priročnih družbeno-kulturnih konstrukcijah.

Prvi del v nadaljevanju prinaša nekaj zanimivih primerjalnih podatkov o stanju spolov in (novih) medijev v letih 2005 in 2010 (Global Media Monitoring Project). Za začetek podatek: še v letu 2010 ženske sestavljajo le 24 odstotkov ljudi, ki jih slišimo, o njih beremo ali jih v novicah vidimo. Slab rezultat za strategijo boljšanja statusa in vloge žensk v (novih) medijih, promovirane od Pekinške platforme za akcijo OZN naprej (1995). Obenem se »spolno ozaveščeno, etično novinarstvo« še ni dobro usidralo v problematiki spola z vidika splošnih človekovih pravic žensk, ko se že mora spopadati z nehomogenostjo spolnih skupin, posebej ženske in skozi slednje z drugimi robnimi skupinami in njihovimi presečnimi množicami.

Teorija prehiteva

Teorija je tu daleč prehitela raven aplikacije, kar je vzrok vrzeli v sprejemanju nekaterih občih načel v obravnavi spola/spolov.

(Novo)medijske tematizacije družbenih razmerij spolov v navedenem obdobju stagnirajo, imajo le tri odstotke pokritja v vsebinah. Opozorimo na še en podatek, ki je za nas ključen v zvezi z drugim delom priročniške publikacije oz. drugo knjižico: na področju ekonomije iz perspektive zastopanosti žensk ni sprememb.

Analiza novinarskih etičnih smernic pa pokaže, da je perspektiva spolov izključena ali pa se osredotoča na najbolj eklatantne teme (nasilje nad ženskami, ženske v politiki …). Drugi, priročniški del sledi hierarhiji novinarskih tematizacij po vprašljivem globaliziranem ključu (klimatske spremembe, poročila o nesrečah, gospodarske novice, zdravje, človekove pravice žensk: trgovina z ljudmi, mir in varnost, politika in oblast, nasilje nad ženskami). Sam pristop po novinarskih področjih/temah pa je vsekakor smotrn. Oglejmo si način obravnave polja ekonomije in žensk.

Konservativna definicija spolov

Uvodna ugotovitev nas seznanja z dejstvom, da prisotnost žensk v (novo)medijskih razpravah o ekonomiji stagnira pri 20 odstotkih svetovnega povprečja. Zgodba za vzorčno analizo prihaja iz Indije, kjer je premier, ekonomist po izobrazbi, na letni konferenci o delu zastopal patriarhalno stališče, slepo za enakovredni prispevek žensk v državni ekonomiji. Mediji so povzemali agitacijo prvega ministra za vključitev žensk v sfero dela, ne da bi izpostavili prikrite predpostavke v tematizaciji. Slednje, medijska pozornost za podtekste in idejna ozadja, naj bi bilo tudi prvo vodilo za obravnavo iz spolne perspektive.

Poglavje o ženskah in ekonomiji vključuje še fokusno temo: ženske v nepripoznanem sektorju, nato pa kot vsa poglavja napotke za pisanje v tej sferi in bibliografijo.

Ospoljene razsežnosti novinarskega dela

Naj kot zanimivost navedemo, da je drugi napotek za sektorsko obravnavo iz spolnega vidika povezan z drugimi manjšinami in skupinami v presekih osi družbenih delitev. Omenjeno dejstvo vodi k zaključni misli: v pričujočem priročniku je spola, posebej v nanašanju na družbeno skupino žensk, pravzaprav premalo v priročniškem smislu in preveč glede teoretskih predpostavk – seveda zgolj v luči stanja stvari v (novih) medijih, ob vsem tem pa je definicija spola/spolov konservativna. Kar pa naj ne bi jemalo spoznavne moči konkretnim smernicam pod vselej prezahtevnim pogojem, da bi obstajala širše uveljavljena volja po samem spozna(va)nju ospoljenih razsežnosti uredniškega in novinarskega dela.


izpis

 S O R O D N E   T E M E

profesionalna etika in samoregulacija

Medijska preža
Andrej Pavlišič
Mediji ponovno gradijo legitimnost politike, ki so jo vstaje razgradile
Renata Šribar
Ženski vstop: Vstajništvo in spol v medijih
Jernej Rovšek
Zahteva, da se preveri in zagotovi integriteta tudi v medijski industriji
Renata Šribar
Premalo in preveč spola
Darja Kocbek
V medijih krizo razlagajo vedno isti ljudje
Blaž Zgaga
Izobčene vrednote
Jovanka Matić
Novinarji kot gibalo reform medijev*
Gregor Strojin
Megleni predlog neposrednih prenosov kazenskih obravnav
Alenka Arko
Opiranje na kodeks in zavedanje, da vplivamo na življenja ljudi
Boris Vezjak
Politična pristranost medijev in njena imputacija
Gojko Bervar
Morda smo imeli srečo: nauk posnemanja modelov samoregulacije v državah nekdanje Jugoslavije
Brankica Petković
Človekove pravice in mediji
Gorazd Kovačič
Medijska vaja hujskanja proti javnemu sektorju in socialni državi
Mirt Komel
Sektorji ali bojna polja
Sandra Bašić-Hrvatin
Odnos med mediji in politiko je »pokvarjen«
Simona Habič
Slovenija: Nizka ocena integritete medijev
Goran Ivanović
Hrvaška televizija in očitki korupcije
Goran Ivanović
Hrvaška: Mediji kot zavezniki korupcije
Snježana Milivojević
Srbija: Prvo in zadnje poročilo o medijih in korupciji
Ranka Ivelja
Kakor da mrtvi v medijih nimajo nobenih pravic
Renata Šribar
Regresija javnega diskurza o spolih, spolni usmerjenosti, starševstvu in družini
Renata Šribar
Portretiranje »levih« političark in potentnost desne politike
Janez Markeš
V čigavem imenu torej?
Grega Repovž
Gibanje 99 odstotkov ima sporočilo tudi za novinarje
Stefano Lusa
Čas tranzicije brez premisleka o novi vlogi novinarstva
Viktor Ivančić
Prodor v odlagališče demonov
Gojko Bervar
Bojan Kranjc: Rupel bo živi spomenik, Janković gostilničar
Mirko Lorenci
Trpki (po)smeh
Darinko Kores Jacks
Za hec? Ne se hecat'!
Andrej Pavlišič, Nikolai Jeffs
Nujnost radikalnih medijev
Andrej Pavlišič
Stavka, droben medijski eksperiment in možnosti novih medijev
Gregor Strojin
Javnost sodnih postopkov v zadevi Patria
Nenad Jelesijević
Medijske ukane levega kapitalo-parlamentarizma
Gorazd Kovačič
Je razlog za razredno zmedenost novinarjev v izobrazbi?
Sandra Bašić-Hrvatin
Medijska kriza? Udarec nameriti proti koreninam!
Nikolai Jeffs, Andrej Pavlišič
Neprofitno novinarstvo financirati iz javnih virov
Eva Vrtačič
Neslane internetne šale z veliko soli
Jernej Rovšek
Ali je sovražni govor sploh mogoče omejiti?
Sonja Merljak Zdovc
Samoregulacija spletnih medijev: kodeks, moderiranje in celostna registracija uporabnikov
Špela Mihevc
So situacije z mediji, ki bi jih želeli spremeniti
Erik Valenčič
Osebna izpoved skesanega dopisnika
Gojko Bervar
Ogledalo medijev
Saša Banjanac Lubej
Novinarji nismo mrhovinarji, če terjamo odgovore od institucij socialne skrbi
Sonja Merljak Zdovc
Novinarji nismo usposobljeni za odkrivanje zlorab otrok
Jernej Rovšek
Čas za soglasje o samoregulacijski obliki medijske industrije
Gojko Bervar
Nova praksa v novinarskem samoomejevanju
Dejan Jontes
Od psov čuvajev do čuvajev psov: Novinarstvo, tabloidizacija in moralna panika
Gorazd Kovačič
Otroške sanje vrhunskih športnikov in slovenska nacija
Sonja Merljak Zdovc
Novinar kot človek
Viktor Ivančić
Devet točk proti raziskovalnemu novinarstvu[1]
Sonja Merljak Zdovc
Novinarska zbornica
Saša Banjanac Lubej
Odgovornost novinarjev v vojni v nekdanji Jugoslaviji – Lustracija, sojenje ali pozaba
Tomaž Klipšteter
(Ne)občutljivost medijev za varstvo zasebnosti
Ranka Ivelja
Pasti »konkretizacije in personalizacije« incesta
William Gore
Nesprejemljivost predlogov za vseevropski sistem urejanja medijske odgovornosti(1)
Daphne Koene
Na Nizozemskem vsak dan bolj cenimo dobro delovanje tiskovnega sveta(1)
Bojan Dobovšek, Jure Škrbec
Novinarji in korupcija
Sonja Merljak Zdovc
Preiskovalci ali razpihovalci: družbena odgovornost novinarjev, ki poročajo o družinskem nasilju
Matic Munc
Na dnu se srečata sociala in mediji
Dušan Rebolj
Ali je prav, da novinarji volijo?
Gorazd Kovačič
So mediji odločili volitve?
Gorazd Kovačič
Slovenski mediji o Kosovu – skozi prizmo velikih sil
Sonja Merljak Zdovc
ZDA: Za Amy Goodman je naloga novinarjev, da gredo tja, kjer vlada molk
Marta Gregorčič
Morebiti pa
Igor Vobič
Medosebna interaktivnost – redkost v slovenskem spletnem novinarstvu
Eva Vrtačič
Svoboda je suženjstvo
Rok Praprotnik
Resnica o vlogi novinarjev v aferi Patria
Ian Mayes
Samoregulacija informativnih medijev: pot do novega razmerja z bralci
Gojko Bervar
Novinarstvo: kaj je prav in kaj ne
Ian Mayes
Cena zgodbe iz prve roke
Ian Mayes
Senegal: oddaljena katastrofa
Ranka Ivelja
Časopisi zahtevajo transparentnost in odgovorno ravnanje od drugih, kaj pa glede tega naredijo sami?
Taja Kramberger
Afera Dreyfus in tiskani mediji
Tanja Petrović
Spomin, izkušnja in raba jezika: primer Jugoslovanske ljudske armade
Lana Zdravković
Za antihumanizem človekovih pravic ali kdo dopušča dve plati enega sveta
Gojko Bervar
Združevanje ali cepljenje novinarskih moči
Gorazd Kovačič
Zunanjepolitično ali svetovno novinarstvo?
Julija Somrak, Aleš Zobec
Selekcija informativnih vsebin na televizijah
Jože Vogrinc
Ostanek sveta: kolateralna škoda poročevalskih rutin
Boštjan Nedoh
Antiintelektualizem in destrukcija javne razprave v medijih
Simón Tecco
Krivična in nevarna demonizacija novinarjev – Odgovor na članek Marte Gregorčič
Boris Vezjak
»Vroči stol« kot paradigma politično pristranske oddaje
Robert Bobnič
Nezdrava mitologija tv-oddaje Na zdravje!
Iztok Jurančič
Virus politične zarote v medijski diagnozi predsednika vlade Janeza Janše
Janez Polajnar, Marko Zajc
»Brcajo, rohne in škripajo z zobmi«
Aldo Milohnić, Eva Metlikovič
Hvala za trud, toda ostanimo raje pri dejstvih
Nika Nikolič, Danijela Tamše
Vloga medijev pri marginaliziranju avtonomnih družbenih gibanj
Gorazd Kovačič
Janez Markeš – Izstop iz sence
Sonja Zdovc
Nagrada Saharov sudanskemu borcu za človekove pravice
Gorazd Kovačič
Nežmahova rdeča nit
Marta Gregorčič
Izbrisani – Afirmacija revolucionarnih praks na političnem plakatu?
John Pilger
Svoboda pa prihodnjič
Sonja Zdovc
Brezplačniki
Uroš Blatnik
Vloga urednikov v množičnih medijih
Marta Gregorčič
O diktaturi medijev in kontrarevolucionarnih učinkih
Nina Djordjević
Medijske reprezentacije kosovske krize v letu 1999
Jurij Popov
O prostituciji in trgovini z ljudmi površno in senzacionalistično
Renata Šribar
Pornografizacija spolnosti
Mateja Boldin
Vsebine za odrasle, promocija za otroke
Brankica Petković
NMS – Naš mali svet
Kaja Jakopič
Big Brother: proizvodnja resničnosti
Igor Vobič
Je RTS Janeza Ujčiča res medij, najbolj v »javnem interesu«?
Julija Sardelić, Miro Samardžija, Ksenija H. Vidmar
Medijski spektakel o družini Strojan
Dejan Pušenjak
Ko je novinar na oblasti
Lucija Bošnik
Gaspari za guvernerja – Delo vs. Dnevnik
Andrea Kosenjak
Drnovšek in mediji
Renata Šribar
Škodljive vsebine na mobilnih telefonih
Renata Šribar
Zaščita otrok in mladoletnikov v noveli zakona o medijih
Ana Jud
Tabloid Direkt, orožje posameznikov
Sonja Merljak
O samocenzuri, cenzuri in ustrahovanju
Britanski multikulturalizem, samoregulacija in mediji
Vili Einspieler
Ključnega pomena je učinkovitost samoregulacije
Neva Nahtigal
Ni samo regulacija
Lana Zdravković
Medijska slika delavskih demonstracij
Aldo Milohnić, Eva Metlikovič
Narisani izbrisani
Renata Šribar
Oglaševanje časopisa Direkt - Nemoč regulacijskih orodij
Brankica Petković
Bi lahko zdaj ustanovili tiskovni svet v Sloveniji?
Brankica Petković
Raznovrstnost tiskovnih svetov v Evropi
Brankica Petković
Družba se spreminja in z njo tudi meje sprejemljivega v medijih
Ben Wilson
Nuja samoregulacije v finančnem novinarstvu
Gojko Bervar
Svoboda in odgovornost
Renata Šribar
Destruktivno razmerje med feminizmom in mediji
Vlasta Nussdorfer
Kje so meje medijskega poročanja o kaznivih dejanjih?
Maks Kaš
Ponuditi bralcu, kar bo kupil
Sonja Merljak
Ko so novinarji v moralnih dvomih
Kaja Jakopič
Realna televizija kot laboratorijski eksperiment
Majda Hrženjak
»Materinstvo in kariera« kot oglasna priloga
Tanja Taštanoska
Pravica do imena, do jezika in do medija
Iztok Šori
Medijska percepcija smrti Olene Popik
Boštjan Nedoh
Neoliberalizem kot izhodišče medijskega diskurza o delu
Tomaž Dimic
Ali lahko kupiš prispevek v elektronskem mediju posebnega pomena?
Saša Banjanac Lubej
Dopisniki kot bojevniki za nove slovenske trge
Sanja Prelević
O Črni gori črno …
Sonja Merljak
Mediji in travmatični dogodki
Zlatko Skrbiš
Avstralija: Zaliv Guantanamo in politika avstralske pripadnosti1
Nika Susman
Francija: Kako nadaljevati poročanje iz Iraka?
Branka Bezjak, Matija Stepišnik
Tiranija "radovednosti"
Matija Stepišnik
Kaj sploh lahko štejemo za novinarstvo?
Jernej Rovšek
Nihalo se je od svobode izražanja obrnilo v prid varstvu zasebnosti
Renata Šribar
Simobilove prsi in Severinin video
Janez Tekavc
Odškodninska odgovornost novinarja
Primož Krašovec
Zakaj so mediji nujno nevtralni in kaj je s tem narobe?
Gojko Bervar
Kdaj varuh poklicne etike na slovenski javni radioteleviziji?
Sonja Merljak
Časopisni ombudsmani – da se sliši glas bralcev
Sabina Žakelj
Samoregulacija oglaševanja
Nina Nagode
Prikrito oglaševanje v slovenskem tisku
Maks Kaš
Proizvodnja javnega jezika – Mi o Romih
Primož Krašovec
Mediji, propaganda, manipulacija, zarota
Brankica Petković
Medijski linč – Domnevni posiljevalec osumljen, obtožen in obsojen
Urška Mlinarič
O silhueti džamije in trpljenju Slovencev
Gorazd Kovačič
Izbrisani prikazani kot problem, ne kot oškodovanci
Lea Širok
Medijska slika odstopa italijanskega poslanca v slovenskem parlamentu
Matej Kovačič
Zmago Jelinčič na RGL
Sandra Bašić-Hrvatin
Delo in izbrisani: kdo »zlorablja« medijski prostor?
Vladislav Stres
Preverjeno prevaran
Jaka Repanšek
Kraja avtorskih del: avtorji lajajo, karavana gre dalje
Gojko Bervar
Velika Britanija: Prenova pritožne komisije za tisk?
Gojko Bervar
V zapor zaradi klevete?
Gojko Bervar
Mediji vzbudijo strah, politiki zahtevajo višje kazni
Rok Kajzer
Klevetanje in praksa Novinarskega častnega razsodišča
Neva Nahtigal
»Obrekovalci« pred Evropskim sodiščem
Marta Gregorčič
Medi(k)alije o Živem ščitu
Alenka Kotnik
Poročanje o Iraku: "Naši lepo napredujejo"
Matevž Krivic
Mediji o izbrisanih
Tonči Kuzmanić
Potrošniška ali kapitalska suverenost
Mojca Pajnik
Polarizacija prostitucije: biznis ali javna nemorala
Olga Cvetek
Nasilje v medijih - da ne zatiskamo oči
Nikola Janović
Balkan v podobi
Simona Bandur
Mit o Balkanu v poročilih o umoru Đinđića
Barbara Bizjak
Antiintelektualizem v prispevkih o kulturi
Neva Nahtigal
Pravila brez nadzora
Sonja Merljak
Interni etični kodeksi v medijih
Neva Nahtigal
Sistemi medijske odgovornosti v Sloveniji
Claude-Jean Bertrand
Odličen kodeks, toda …
Claude-Jean Bertrand
Pregled sistemov medijske odgovornosti
Gojko Bervar
Novinarska etika v arabskih državah: tako daleč, a tako znano
Dušan Rebolj
Nianse nasilja: ulovimo in ubijmo Billyja Raya Cyrusa!
Suzana Žilič-Fišer
Urad za komunikacije – nov medijski regulator v Veliki Britaniji
Urša Chitrakar
Ko javna osebnost laže
Saša Bojc
Koregulacija medijev v Evropi – naslednja epizoda Velikega brata iz EU?
Neva Nahtigal
Ombudsmani, največji samotarji z najvišjimi cilji
Novi kodeks slovenskih novinarjev
Peter Jančič
Kako je nastal novi kodeks novinarske etike?
Marko Milosavljević
Zakaj je dobro, da je ukinjena avtorizacija intervjuja
Peter Frankl
Ples ene pomladi?
Boris Vezjak
Primer Petek: simptom zloma medijske avtonomije
Brankica Petković
Kaj smejo početi novinarji?
Gojko Bervar
So-regulacija na pohodu?
Brankica Petković
Kdo se noče pogovarjati o tiskovnem svetu?
Lucija Bošnik
Po čem sta Zahović in Katanec?
Renata Šribar
Nezgode s spolom
Mojca Pajnik
Kaj je ekstra v oddaji Ekstra magazin?
Dragan Petrovec
Poročanje o spolnih zlorabah
Barbara Šurk
Sovražijo novinarje
Aldo Milohnić
Oglaševalska pornografija na Kanalu A in POP TV
Karina Cunder
Delo po novem restriktivno pri oglaševanju vročih linij
Petra Šubic
Pritisk Porsche Slovenija na Delo
Nika Deu
Spoštujemo zakonodajo
Igor Ž. Žagar
Pet minut za (novinarski) suspenz
Gojko Bervar
Kako deluje nemški tiskovni svet?
Grega Repovž
Iskanje lastne pasti
Matthew A. Killmeier
Mobiliziranje ameriške javnosti
Sonja Merljak
Si Američan ali novinar
Zoran Kanduč
Srhljiva ideološka sporočila vojne proti terorizmu
Rastko Močnik
Posredna propaganda
Saša Bojc
Pri Fairu se sprašujejo, kaj sploh je terorizem
Rok Kajzer
Kakovostno, hitro, cenejše
Brankica Petković
Pobuda za ustanovitev tiskovnega sveta v Sloveniji
Borut Bernik Bogataj
Novinarji ne poznajo svojih pravic
Branko Maksimovič
Vrste znanih novinarjev ni v DNS
Gojko Bervar
Kdo je izgubil ugled – društvo ali novinarji?
Grega Repovž
Profesionalizacija je nujna
Roman Kuhar
Tabloidna metaforika v črni kroniki Dela – Drugič
Barbara Bizjak, Barbara Kelbl, Alenka Veler
Modeli tiskovnih svetov
Gojko Bervar
Kdaj bomo ustanovili medijski svet v Sloveniji?
Branko Čakarmiš
Samoregulativni korak slovenskih televizij
Cene Grčar
Beseda velja
Barbara Bizjak
So novinarji podkupljivi?
Špela Šipek
Skaggsova »lekcija« za novinarje
Jaka Repanšek
Svoboda tiska in pošteno sojenje
Janez Tekavc
Medijsko sojenje
Vlado Miheljak
Zloraba v »piarovske« namene
Suzana Tratnik
Kot da prvič slišijo za pravice homoseksualcev
Branko Maksimovič
Ustreznejši bi bil medijski svet
Zoran Medved
Najprej ustanovimo varuha medijskih pravic
Rajko Gerič
Kdo potrebuje tiskovni svet - mediji ali javnost?
Matea Verhovčak
Vprašalnik o tiskovnem svetu
Matevž Krivic
Lastniški poseg v uredniško politiko?
Simona Zatler
Uredniška neodvisnost in ugovor vesti
Mojca Lorenčič
Novinarji pa, kot da so izgubili spomin
Nikolai Jeffs
Podoba Afrike v slovenskih medijih
Lord Wakeham
Globalni novinarski kodeks? Ne, hvala.
Zoran Medved
Nova pravila igre
Uroš Lipušček
Naj to postane notranja ustava
Rosvita Pesek
Strožja pravila za javno RTV
Matevž Krivic
Kdo bo bdel nad uresničevanjem kodeksa?
Sandra Bašić-Hrvatin
Pritožna komisija za tisk - Ljudem služi hitro in brez stroškov
Sandra Bašić-Hrvatin
Vladavina številk
Mojca Pajnik
Boj za vernike tudi z mediji
Jana Nadoh
Posilstvo v dokumentarni drami
Zoran Kanduč
Dramatizacija nasilja na televiziji
Roger Blum
Kdo naj bi nadzoroval medije?
Zoran Medved
Na razpotju
Diana Zajec
Za odličnost v novinarstvu
Ana-Marija Bosak
Zaščititi novinarstvo ali novinarje?
Mojca Širok
Medijske selitve
Boris Čibej
Prihodnost neke iluzije
Marjeta Doupona Horvat
Nedoslednost pri pisanju o Kosovu
Proti evropskem novinarskem kodeksu
Gojko Bervar
Komu koristi samoregulacija?
Sandra Bašić-Hrvatin
Novinarsko častno razsodišče v Sloveniji
Lord Wakeham
Svoboden tisk je odgovoren tisk
V službi javnosti - zaščita ranljivih
Robert Warren
Naše vodilo je resnica
Brian McArthur
Kodeks je del novinarske pogodbe o delu
Par-Arne Jigenius
Ne obstaja en sam evropski model
Alan Chastagnol
Želimo dekriminalizirati tisk v Franciji
Frank Cullen
Zastareli irski zakoni
Licence za novinarje
Lutz Tillmanns
Uspešnost samoregulacije v Nemčiji
Ronald Koven
Svetovna komisija za svobodo tiska
Posvet o samoregulaciji v Saarbrücknu
Borut Mehle
Konkurenčna klavzula po slovensko
Borut Cajnko
Pravila novinarjevega delovanja
Gašper Lubej
Naj bi, menda, govori se...
Polona Križnar
»Pa še kaj lepega o meni zapiši.«
Sonja Merljak
Neupravičene in odvečne zahteve
Tonči Kuzmanić
Holmec: zmaga slovenskih timokratov
Gregor Fras
Riba, imenovana Zofa
Darja Zaviršek
Benettonova telesa
Sandra Bašić-Hrvatin
Trideset let pozneje
Mojca Lorenčič
Mediji o spolnem zlorabljanju
Saša Banjanac Lubej
Zaupniki, strokovnjaki ali preusmerjevalci klicev?
Edo Pajk
Fotoblamaža
Sandra Bašić-Hrvatin
Višja matematika novinarske korektnosti
Sandra Bašić-Hrvatin
Primer Jonesboro
Suzana Žilič-Fišer
Zakaj potrebujemo nadzornika medijskih vsebin
Edo Pajk
»Poroča neki Otto Grum iz Prištine«
Katja Bašič
Ko mediji obmolknejo
Vito Flaker
Duševna bolezen kot novinarska raca
Saš Jovanovski
Razlike so bile v poudarkih
Edo Pajk
Sumljivi državljani
Goran Ivanović
Zgaga nikogaršnja zmaga
Zavezujem se...
Aidan White
Novinarji so del družbe
Branko Podobnik
Boj za zaupanje bralcev
Edicija MediaWatch
Brankica Petković, Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić, Iztok Jurančič, Marko Prpič, Roman Kuhar
Mediji za državljane
Roman Kuhar
Medijske podobe homoseksualnosti
Dragan Petrovec
Mediji in nasilje
Gojko Bervar
Svoboda neodgovornosti
Matevž Krivic, Simona Zatler
Svoboda tiska in pravice posameznika
Novinarski večeri
21.11.2005
David Brindle, Ervin Hladnik-Milharčič, Stephen Whittle, Mojca Menart
Vloga medijev v večkulturni družbi
04.03.2004
Peter Preston, Darijan Košir
Kaj dela odgovorni urednik?
22.10.2003
Ilinka Todorovski, Aleksander Stanković, Bruno Lopandić
Hrvaška in Slovenija v medijskem ogledalu
05.12.2002
Serge Halimi, Rastko Močnik
Novinarji – čigavi psi čuvaji?
04.09.2000
Gojko Bervar, Claude-Jean Bertrand, Roger Blum
Samoregulacija - up ali pokora sodobnega novinarstva
24.09.1998
Paul Johnson, Darijan Košir
Kaj je novica dneva?
08.05.1998
Joey Skaggs
Kako naplahtati novinarje? Drugič.
24.03.1998
Velimir Veka Ilić, Igor E. Bergant
Šport. Kaj so ti storili!
04.12.1997
Rick Thompson
Nasilje v medijih
25.04.1997
Joey Skaggs
Kako naplahtati novinarje
Omizja
22.04.2008
Zdenka Čebašek Travnik, Uroš Slak, Alma M. Sedlar, Elizabeta Zorman, Zoran Pavlovič, Liana Kalčina, Brankica Petković, Kristina Plavšak Krajnc
Omizje: Poročanje medijev o otrocih
12.10.2006
Brankica Petković, Marko Prpič, Rajko Gerič, Darja Zgonc, Jože Vogrinc, Tomaž Perovič, Roman Kuhar, Jani Sever, Ahmed Pašić, Mitja Blažič, Ksenija H. Vidmar, Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić, Iztok Jurančič, Lou Lichtenberg, Granville Williams, Božo Zorko, Branko Grims, Rina Klinar
Mediji za državljane
02.02.2006
Boris Bergant, Vili Einspieler, Ranka Ivelja, Neva Nahtigal, Admir Baltić
Mediji, samoregulacija in multikulturalizem
18.09.2003
Suzana Tratnik, Tatjana Pirc, Katarina Stojanović, Jani Sever, Gorazd Suhadolnik, Miha Lobnik, Marko Milosavljević, Roman Kuhar
Mediji in homoseksualnost
15.05.2003
Ivan Pal, Sandra Bašić-Hrvatin, Marjan Bauer, Uroš Šoštarič, Tomaž Perovič, Vlado Miheljak
Nasilje, pornografija, mediji in poklicna etika
25.11.2002
Aidan White, Ian Mayes, Grega Repovž, Peter Jančič, Gojko Bervar
Samoregulacija in odgovornost medijev
sovražni govor in medijski diskurz
Medijska preža
Renata Šribar
Ženski vstop: Vstajništvo in spol v medijih
Melita Zajc
Ne le nevarnosti, glejmo raje prednosti novih prostorov javne komunikacije
Jernej Rovšek
Najbolje, da je odziv takojšen in tam, kjer je bila sovražnost izrečena
Lija Mihelič
Z dvotirno obravnavo nad sovražni govor na spletu
Kaja Jakopič
Profesionalni razpihovalci sovražnega govora na spletu
Renata Šribar
Premalo in preveč spola
Ekskrementi
Renata Šribar
»Diskretne« medijske diskriminacije in prisilni androcentrizmi
Iztok Šori, Veronika Bajt
Novi digitalni mediji, seksualnost in migracije
Ekskrementi
Janez Polajnar
Corruptio optimi pessima ali kako je končalo prvo slovensko gledališče
Lija Mihelič, Miha Glavač
Prijavitelji dojemajo govor kot kazniv v zelo širokem obsegu
Sonja Merljak Zdovc
Spletni komentarji: kako pregnati sovražni govor?
Jernej Rovšek
Splet ne more biti izjema
Danijela Tamše
Bosanski delavec ni več prikazan kot tat služb, je pa zreduciran na nemočno žrtev
Tanja Petrović
Tako evropsko
Roman Kuhar
S sovražnim govorom je križ
Veronika Bajt
Onkraj metodološkega rasizma in privilegija koncepta belskosti
Renata Šribar
Regresija javnega diskurza o spolih, spolni usmerjenosti, starševstvu in družini
Renata Šribar
Portretiranje »levih« političark in potentnost desne politike
Ekskrementi
Eva Vrtačič
(Kulturni) Boj na računalnik
Marko Zajc
Zakaj sodobna homofobija spominja na nekdanji antisemitizem?
Viktor Ivančić
Prodor v odlagališče demonov
Ekskrementi
Mitja Velikonja
»TU JE SLO!« »JEBI GA I MI SMO TU« – (Anti)balkanski grafiti in street art slovenske urbane krajine
[1]
Tomaž Pušnik
Konstrukcija Balkana skozi vic v Sloveniji
Jernej Rovšek
Ali je sovražni govor sploh mogoče omejiti?
Sonja Merljak Zdovc
Samoregulacija spletnih medijev: kodeks, moderiranje in celostna registracija uporabnikov
Vesna Kobal
Čakajoč na »pravega«: reprezentacija samskih žensk v reviji Cosmopolitan
Suzana Oreški
Reprezentacije norosti: Privabljanje gledalcev z omalovaževanjem podobe ljudi, potisnjenih na rob
Suzana Oreški
Diskurzi družbenih avtoritet o duševnem zdravju – ovira vključujočim družbenim praksam
Špela Mihevc
So situacije z mediji, ki bi jih želeli spremeniti
Ekskrementi
Marko Zajc
»Tista neverjetna glupost«
Sonja Merljak Zdovc
Mednarodna nagrada za pogum v novinarstvu Claudii Julieti Duque in Vicky Ntetema
Ekskrementi
Andreja Trdina
Spet doma: zamolčevanje razrednih razlik v konstrukciji slovenske običajnosti
Andrej Motl
Sovražni govor v slovenskih medijih na spletu
Renata Šribar
Globalni monitoring medijev: komaj vsaka peta intervjuvana ekspertna oseba ženskega spola
Andrej Motl
Rasizem na internetu
Gorazd Kovačič
Otroške sanje vrhunskih športnikov in slovenska nacija
Brankica Petković
Slovenija: Boljša medijska zastopanost legitimna težnja 200.000 ljudi
Claire Frachon
Francija: Boljša medijska zastopanost legitimna težnja milijonov ljudi
Ekskrementi
Lana Zdravković
Ljudje niso edine živali, ki se smejijo!
Marko Zajc
»Zamorcev ne bomo umivali«
Suzana Oreški
Hendikep kot parodija – Primer razvedrilne oddaje As ti tud not padu?
Renata Šribar
Spol kot spotika Mladine
Roman Kuhar
V imenu družine potvarjajo podatke
Andraž Teršek
Pasti in spodrsljaji svobode izražanja[1]
Saša Banjanac Lubej
Odgovornost novinarjev v vojni v nekdanji Jugoslaviji – Lustracija, sojenje ali pozaba
Ekskrementi
Viktor Ivančić
Hrvaška in Slovenija: Nacionalistična jugonostalgija
Gojko Bervar
Islam in mediji
Gojko Bervar
Muslimanska skupnost ne obstaja, obstajajo muslimanske skupnosti
Nina A. Vobič
Razprava o gradnji džamije in konstrukti o slovenski kulturni podobi
Vesna Vravnik
Lezbična seksualnost prikazana s fotografijami, gejevska zakrita v karikaturah
Marko Zajc, Janez Polajnar
»Za mastne dohodke lastne«
Ekskrementi
Gorazd Kovačič
Slovenski mediji o Kosovu – skozi prizmo velikih sil
Enisa Brizani
Zakaj RKC na spletni strani ne uprablja izraza Rom, temveč Cigan?
Taja Kramberger
Afera Dreyfus in tiskani mediji
Tanja Petrović
Spomin, izkušnja in raba jezika: primer Jugoslovanske ljudske armade
Robert Bobnič
Nezdrava mitologija tv-oddaje Na zdravje!
Aldo Milohnić, Eva Metlikovič
Hvala za trud, toda ostanimo raje pri dejstvih
Ekskrementi
Nena Močnik
Mitološke koncepcije v zahodni Evropi živečih Turkov
Nina A. Vobič
Nelagodje, ko bo »komunistični drugi« postal središče sveta
Lana Zdravković
O pravici, ki jo hočemo uveljaviti
Ana Podvršič
Romi v Grosuplju: Romano Čačipe – Namišljene podobe
Tina Cigler
Romi v Novem mestu: Spregledani pozitivni premiki
Ekskrementi
Renata Šribar
Vloga medijev pri (ne)enakih možnostih žensk za politično participacijo v Sloveniji
Nina Djordjević
Medijske reprezentacije kosovske krize v letu 1999
Jurij Popov
O prostituciji in trgovini z ljudmi površno in senzacionalistično
Julija Sardelić, Miro Samardžija, Ksenija H. Vidmar
Medijski spektakel o družini Strojan
Lev Centrih
»Cigo iz Ambrusa«, dojenčkov smeh, vrtnice iz srčka in »jedi govna«
Eva Batista, Tea Golob
Medijska podoba centra za tujce – Utiranje poti za kulturni rasizem
Andrea Kosenjak
Podoba Balkancev v slovenskih medijih – Umazani, brezzobi, zli
Roman Kuhar
Kako je začela izhajati »revija, kjer je vse prav«?
Ekskrementi
Renata Šribar
Predvolilni primer medijske spolne diskriminacije
Nataša Čebular
Politizacija v medijih: primer džamije
Emina Zejnić
Lokalne volitve – Medijsko sprenevedanje
Brankica Petković
Romi v medijih – priložnost za ozaveščanje o diskriminaciji
Ekskrementi
Ksenija H. Vidmar
Multikulturna Evropa?
Bashy Quraishy
Danska, kako pogrešam tvojo humanost
Anne Knudsen
Danska: Karikature v luči priseljenske politike
Nika Susman
Francija: dvojna merila boja proti cenzuri
Sonja Merljak
O samocenzuri, cenzuri in ustrahovanju
Admir Baltić
Kaplja čez rob
Gojko Bervar
Evropske mule, karikatura in kodeks
Neva Nahtigal
Ni samo regulacija
Ekskrementi
Aldo Milohnić, Eva Metlikovič
Narisani izbrisani
Tonči Kuzmanić
Razkosanje žensk ali l'homme n'existe pas
Lilijana Burcar
»Razočarane feministke, razočarane ženske, razočarani moški«
Kaja Jakopič
Boj proti sovraštvu na medmrežju ali boj z mlini na veter
Alenka Bezjak
Medijske reprezentacije Afrike
Ekskrementi
Gojko Bervar
Mediji in manjšine, Slovenija in Velika Britanija
Renata Šribar
Političarke in medijski stereotipi
Majda Hrženjak
»Materinstvo in kariera« kot oglasna priloga
Lilijana Burcar
Seks v mačo cityju
Ekskrementi
Dušan Rebolj
Mrtvi ilegalci in preplašeni ostali
Gorazd Kovačič
Srce v breznu, amnezija in rasizem
Alenka Kotnik
Mediji o Bršljinu: Učitelj domnevno nasilen, Romi zagotovo
Tanja Taštanoska
Pravica do imena, do jezika in do medija
Iztok Šori
Medijska percepcija smrti Olene Popik
Marko Savić
Globalizacija in nacionalizmi v športu1
Živa Humer, Mojca Sušnik
Politika enakih možnosti žensk in moških brez medijske pozornosti
Zlatko Skrbiš
Avstralija: Zaliv Guantanamo in politika avstralske pripadnosti1
Ciril Oberstar
Teorija bistvenih stranskih proizvodov razprave – Primer izbrisanih
Maks Kaš
Proizvodnja javnega jezika – Mi o Romih
Ignacio Ramonet
Za svobodne medije*
Ekskrementi
Brankica Petković
Medijski linč – Domnevni posiljevalec osumljen, obtožen in obsojen
Urška Mlinarič
O silhueti džamije in trpljenju Slovencev
Gorazd Kovačič
Izbrisani prikazani kot problem, ne kot oškodovanci
Lea Širok
Medijska slika odstopa italijanskega poslanca v slovenskem parlamentu
Matej Kovačič
Zmago Jelinčič na RGL
Nataša Velikonja
Spopad stališč kot medijski konstrukt
Ekskrementi
Matevž Krivic
Mediji o izbrisanih
Mojca Pajnik
Polarizacija prostitucije: biznis ali javna nemorala
Jasminka Dedić
Hrvaška: Tisk o diskriminaciji Romov
Gorazd Kovačič
Nato: »Zaustavite levico!«
Alenka Kotnik
Islam: Bav bav Alah(1)
Tonči Kuzmanić
Nato: Leninismo, blanquismo e natoismo – senza gusto!
Mojca Pajnik
Islam: Spektakularno o džamiji
Simona Zavratnik Zimic
Islam: Človekove pravice kot ljubiteljska dejavnost
Renata Šribar
Pornografija: Po protipornografskemu ukrepu medijskega inšpektorja
Mojca Pajnik
Pornografija: Ženske med spolnostjo in pornografijo
Brankica Petković
Romi: Lahko je nič ne vedeti o Romih
Lucija Bošnik
Islam v zahodnih medijih
Tanja Gerkšič
Ekskrementi
Brankica Petković
Boj med politiko vključevanja in zavračanja Romov
Roman Kuhar
Homoseksualnost brez obraza
Antipoezija v reviji Maturant&ka
Tonči Kuzmanić
Cannibalismo con gusto ali nacionalna pojedina à la Jelinčič (kulinarična analiza)
Roman Kuhar
Moč besed Borisa Ježa
Špela Šebenik
Protiglobalizacijsko gibanje – medijski konstrukt
Dušan Rebolj
Pritožbe zoper diskriminacijsko poročanje
Peter Stankovič
Nacionalistična prisvojitev nogometnega preporoda v Sloveniji
Roman Kuhar
Pedri, čefurji, pa še rdeče oblečeni
Lea Širok
Italijani in italijanska manjšina v slovenskih medijih
Simona Zavratnik Zimic
(Nove) etnične manjšine v Sloveniji?
Georgios N. Papadakis
Grčija
Mediji brez manjšin
Maria Yaneva
Bolgarija
Romi osovraženi tudi ko so bogati
Gordana Vilović
Hrvaška
Manjšine in novinarska etika
Tanja Gerkšič
Ekskrementi
Lucija Bošnik
Svetovni mediji o 11. septembru in vojni v Afganistanu
Gorazd Kovačič
Za Nato z vsemi sredstvi
Marta Gregorčič
Poročanje Dela o nenasilju v Münchnu
Borut Osonkar
Spontana ideologija novinarstva
Denis Mancevič, Marjana Grčman, Živa Pogačnik
Vojna medijskega spektakla
Lucija Bošnik
Novinarji proti Miloševiću
Polona Movrin
Domneva nedolžnosti v medijih
Alenka Kotnik
Romi v medijih še vedno le kot problem
Majda Hrženjak
Konzervativnost kljub navidezni sodobnosti
Vesna Leskošek
Legalizacija ali dekriminalizacija prostitucije
Matej Kos
Drugačna vizija Pohorja ne dobi medijske pozornosti
Tanja Gerkšič
Ekskrementi
Gorazd Kovačič
Razcvet natoskepticizma v vodilnih medijih
Alenka Kotnik
"Skrajneži" v slovenskih medijih
Roman Kuhar
Geji in lezbijke vam želijo lep dan
Gašper Malej
Legitimiziranje antikulturnega diskurza dr. Ruglja
Nevenka Dobljekar
Položaj žensk v medijih
Sabina Mihelj
Podobe žensk v medijih
Roman Kuhar
Misice kot piščančje horde?
Alenka Kotnik
Otroci in mladostniki v medijih
Igor Ž. Žagar
Kolumnisti sami izbirajo teme
Tanja Keršmanc
Vsaka zavrnitev objave še ni cenzura
Saša Bojc
Slovenski negativni junak Slobodan Milošević
Matthew A. Killmeier
Mobiliziranje ameriške javnosti
Karina Cunder
Vzpon ekološkega novinarstva
Tanja Gerkšič
Ekskrementi
Alenka Kotnik
V slogu očitne agitacije
Mojca Sušnik
»Že tako je malo pravih Slovencev!«
Simon Delakorda
Gola telesa in prazne epruvete
Srečo Dragoš
Umetna oploditev v katoliških medijih
Majda Hrženjak
Legitimiziranje neenakosti
Saša Banjanac Lubej
Sabina Obolnar, Slovenka
Peter Jančič
Zlorabljen medijski interes
Tanja Gerkšič
Ekskrementi
Roman Kuhar
Tabloidna metaforika v črni kroniki Dela – Drugič
Barbara Vodopivec
Tajnice, čistilke, gospodinje…
Dejan Pušenjak
Katarza slovenskih medijev
Alenka Kotnik
Sovražna retorika medijev
Roman Kuhar
V obljubljeni deželi ksenofobije
Bojan Veselinovič
Radijski spot pripravilo uredništvo
Tanja Gerkšič
Ekskrementi
Nikolai Jeffs
Podoba Afrike v slovenskih medijih
Suzana Tratnik
Tabloidna metaforika v črni kroniki Dela
Marjan Ogrinc
Mediji ignorirajo rock
Ekskrementi
Edo Pajk
Ekskrementi
Sebastian Reinfeldt
Mi proti njim
Barbara Kelbl
Rome spet kriminalizirajo
Gregor Belušič
O beguncih površno in brezčutno
Miha Ceglar
Kdo je vandal?
Vine Bešter
Na strani gledalcev
Tonči Kuzmanić
To je mentalni rasizem!
Edo Pajk
Ekskrementi
»Čefurska golazen…«
Edo Pajk
Ekskrementi
Edo Pajk
Ekskrementi
Tonči Kuzmanić
Slovenska košarka ali košarka v Sloveniji
Tonči Kuzmanić
Strah in sovražnost v primeru »Veso«
Boris Čibej
Krivi so uredniki
Tonči Kuzmanić
»Hitler je dobro reševal problem brezposelnosti.«
Edo Pajk
Medijski stereotipi
Retorika begunske politike v Sloveniji
Edicija MediaWatch
Tanja Petrović
Dolga pot domov
Brankica Petković, Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić, Iztok Jurančič, Marko Prpič, Roman Kuhar
Mediji za državljane
Roman Kuhar
Medijske podobe homoseksualnosti
Majda Hrženjak, Ksenija H. Vidmar, Zalka Drglin, Valerija Vendramin, Jerca Legan
Njena (re)kreacija
Marjeta Doupona Horvat, Jef Verschueren, Igor Ž. Žagar
Pragmatika legitimizacije - ponatis
Karmen Erjavec, Sandra Bašić-Hrvatin, Barbara Kelbl
Mi o Romih
Tonči Kuzmanić
Bitja s pol strešice
Marjeta Doupona Horvat, Jef Verschueren, Igor Ž. Žagar
Pragmatika legitimizacije
Spremljanje nestrpnosti
2004
Poročilo skupine za spremljanje nestrpnosti
2003
Poročilo skupine za spremljanje nestrpnosti
Gorazd Kovačič
2002
Poročilo skupine za spremljanje nestrpnosti
2001
Poročilo skupine za spremljanje nestrpnosti
Novinarski večeri
05.03.2003
Bashy Quraishy, Christian Moe, Uroš Slak, Ahmed Pašić
O džamijah v Sloveniji
16.10.2001
Melika Salihbeg Bosnawi
Živeti in razumeti islam
13.09.2001
Sanja Sarnavka, Tatjana Božić, Roman Kuhar
Ženske in mediji
27.03.2000
Andreas Unterberger, Ignac Golob
Naš sosed Haider
28.02.2000
Predrag Lucić, Tonči Kuzmanić, Petar Luković
Jezik gneva in sovraštva
22.05.1999
Orhan Galjus, Jožek Horvat, Marjan Dora
Če se rodiš cigan
Omizja
12.10.2006
Brankica Petković, Marko Prpič, Rajko Gerič, Darja Zgonc, Jože Vogrinc, Tomaž Perovič, Roman Kuhar, Jani Sever, Ahmed Pašić, Mitja Blažič, Ksenija H. Vidmar, Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić, Iztok Jurančič, Lou Lichtenberg, Granville Williams, Božo Zorko, Branko Grims, Rina Klinar
Mediji za državljane
24.04.2006
Judit Takacs, Miha Lobnik, Brane Mozetič
Pluralizacija medijev ali kje je prostor za gejevske in lezbične medije?
21.03.2006
Admir Baltić, Ahmed Pašić, Beatriz Bedrija Tomšič Čerkez, Ilinka Todorovski, Ervin Hladnik Milharčič
Omizje o islamu in muslimanih v medijih
18.09.2003
Suzana Tratnik, Tatjana Pirc, Katarina Stojanović, Jani Sever, Gorazd Suhadolnik, Miha Lobnik, Marko Milosavljević, Roman Kuhar
Mediji in homoseksualnost