N O V O S T I
O   M E D I A W A T C H
R E V I J A   M E D I J S K A   P R E Ž A
o   r e v i j i
s e z n a m
junij 2013
december 2012
junij 2012
december 2011
maj 2011
december 2010
maj 2010
uvodnik
medijska politika
medijske prakse
novinarji
splet
diskurz o balkanu
manjšine v medijih
medijske reprezentacije
resničnostni šovi
razprave
recenzije in prikazi
zasebno o javnem
ekskrementi
fotografija
december 2009
maj 2009
december 2008
maj 2008
december 2007
maj 2007
december 2006
maj 2006
november 2005
maj 2005
november 2004
marec / april 2004
oktober 2003
marec 2003
december 2002
poletje 2002
zima 2002
poletje / jesen 2001
pomlad 2001
zima 2001
poletje-jesen 2000
pomlad 2000
jesen 1999 / zima 2000
poletje 1999
pomlad 1999
zima 1999
poletje 1998
pomlad 1998
zima 1998
u r e d n i š t v o
E D I C I J A   M E D I A W A T C H
S P R E M L J A N J E   N E S T R P N O S T I
N O V I N A R S K I   V E Č E R I
O M I Z J A
M E D I J S K O   S O D E L O V A N J E
T E M E
A V T O R J I
P O V E Z A V E

Andrej Motl
Sovražni govor v slovenskih medijih na spletu
Uredniška politika glede sovražnega govora se pri različnih spletnih medijih precej razlikuje – Razlike se kažejo v različnih pristopih pri kaznovanju problematičnih uporabnikov, v stopnji pripravljenosti za dialog s temi uporabniki, v stopnji pripravljenosti za nadgradnje sistema in že v osnovi različnih pristopih k moderiranju

Mediji na spletu so v zadnjih letih postali pomemben vir vseh vrst informacij in so v tej vlogi delno tudi že nadomestili tradicionalne množične medije, kot so tisk, radio in televizija. Ena izmed bistvenih lastnosti, po kateri naj bi se ti novi mediji ločili od tradicionalnih, je poenostavljena možnost izražanja mnenj občinstva o novicah in novinarskem delu. Med oblike povratne komunikacije štejemo tudi komentarje pod spletnimi novicami in na spletnih forumih teh medijev. Kuhar (2003, str. 103–104) meni, da gre pri teh komentarjih za moderno verzijo pisem bralcev v tiskanih medijih. Pri tem pa opozarja, da so pisma bralcev pred objavo v medijih vedno podvržena natančni selekciji, komentarji pod spletnimi novicami in spletni forumi pa se v večini primerov pregledujejo naknadno. Tudi zato so tako kot še mnoge druge oblike spletnega komuniciranja pogosto prizorišče nestrpnega diskurza in sovražnega govora. Ta pa v demokratičnih družbah, ki si prizadevajo za enakopravnost vseh skupin prebivalstva, ni zaželen in se v določenih primerih tudi kaznuje.

Zaradi žaljivih in sovražnih komentarjev se mediji na spletu v zadnjih letih soočajo z vse večjimi težavami. Toleriranje sovražnega govora in drugih neprimernih vsebin medijem škodi z vidika ohranjanja ugleda njihovih blagovnih znamk (Hermida in Thurman 2007, str. 17), sami uporabniki spletnih medijev s pritožbami pogosto opozarjajo uredništva spletnih medijev na problematične komentarje, mediji pa si z avtorji do neke mere v pravnem smislu tudi delijo odgovornost za neprimerne vsebine.

Slovenska zakonodaja na več mestih prepoveduje spodbujanje sovraštva in nestrpnosti in s tem uredništva spodbuja k ukrepanju na tem področju, vendar je pogosto premalo dorečena in preveč kompleksna. Podobno je tudi v tujini. Kot omenjata Hermida in Thurman (2007, str. 17), so včasih celo pravni strokovnjaki v zagati zaradi t. i. sivih con na področju kazenske odgovornosti spletnih medijev. To nekatere tuje medije sili k integriranju uporabniških prispevkov v skladu s tradicionalnimi novinarskimi praksami, ki so pravno bolj varne.

Tudi v Sloveniji omenjeni dejavniki medije spodbujajo k iskanju rešitev, ki bi učinkoviteje preprečevale širjenje nestrpnih sporočil. To se je z nekaterimi drastičnimi ukrepi do neke mere tudi uresničilo, denimo v primerih ukinitve spletnih forumov v spletnih izdajah nekaterih slovenskih časnikov (Kvas in Savič 2007). Ti mediji pa še vedno dopuščajo komentiranje pod novicami, ki je zaradi manj očitnega ločevanja od ostalih uredniško oblikovanih vsebin morda še bolj problematično.

Da bi se podrobneje seznanili z uredniškimi politikami slovenskih spletnih medijev glede komentarjev, ki vsebujejo sovražni govor, smo se odločili za izvedbo kvalitativnega raziskovanja; njegov potek predstavljamo v nadaljevanju.

Intervjuji s predstavniki uredništev

Vprašanja o uredniški politiki pri komentarjih s sovražnim govorom smo poslali na elektronske naslove več uredništev slovenskih medijev na spletu. Prejeli smo štiri odgovore urednikov in zaposlenih v uredništvih portalov: 24ur.com, Rtvslo.si, Zurnal24.si in Finance.si, v uredništvih spletnih medijev Dnevnik.si in Vest.si pa smo opravili tudi dva strukturirana intervjuja v živo. Intervjuji so potekali v skladu z vnaprej pripravljenimi vprašanji. Na tem mestu moramo opozoriti, da so uredniki in drugi sodelavci uredništev spletnih medijev v svojih odgovorih opisali tudi uredniško politiko do nezaželenih komentarjev na splošno, in ne samo do komentarjev, ki so na ozkem področju sovražnega govora, ki smo ga v dopisu sicer opredelili kot »spodbujanje ali razpihovanje narodnostnega, rasnega, verskega ali drugega sovraštva«. Med ostale nezaželene komentarje lahko štejemo predvsem tiste z žaljivimi vsebinami in tiste, ki vsebujejo kletvice.

Več obiska – več dela

Z izjemo portala Vest.si se obravnavani spletni mediji vsak dan soočajo s sovražnim govorom, kot je določen v slovenskem kazenskem zakoniku. Poleg sovražnega govora po kazenskem zakoniku moderatorji na portalih 24ur.com[1], Rtvslo.si[2], Zurnal24.si[3] in Dnevnik.si[4] odstranjujejo tudi komentarje z žaljivo vsebino in komentarje, ki vsebujejo kletvice. Urednik portala Finance.si Jure Gostiša[5] pravi, da večinoma odstranjujejo le sovražni govor po kazenskem zakoniku, pri tem pa omenja, da je »pogosto zelo težko določiti kriterije, prav tako je težko stalno nadzirati vse«. Jani Sever s portala Vest.si[6] poudarja, da so pri brisanju komentarjev kar se da zadržani.

Najbolj obiskani spletni mediji v večji meri in z manj pomisleki poleg sovražnega govora torej odstranjujejo tudi različne druge vrste manj primernih vsebin, pri malo manj obiskanih, natančneje na Vest.si in Finance.si, pa so glede tega bolj zadržani. To je verjetno tudi posledica bistveno manjšega obsega sovražnih in žaljivih vsebin, s katerimi se na ti spletni mediji soočajo.

Obravnavanje kršiteljev

Zanimalo nas je tudi, kakšne so sankcije za uporabnika, ki se posluži neprimernega govora. Tudi pri tem vprašanju se prakse posameznih spletnih portalov precej razlikujejo. Na portalih Dnevnik.si in Rtvslo.si se v primeru večkratnih kršitev poslužujejo tako blokiranja uporabniškega imena kot tudi IP-številke kršitelja. Na 24ur.com takšnim uporabnikom blokirajo le uporabniško ime. Tudi v primeru sankcioniranja tistih, ki širijo sovražni govor in druge oblike nespodobnega govora, sta portala Vest.si in Finance.si med najbolj zadržanimi. Kljub temu pa tudi pri njih v primeru večkratnih kršitev blokirajo uporabniško ime kršitelja.

Pri vprašanju sankcioniranja uporabnikov izstopa portal Zurnal24.si, pri katerem ne uporabljajo ne blokade IP-številke in ne blokade uporabniškega imena, ker za komentiranje člankov ne zahtevajo registracije. Omejevanje dostopa večkratnim kršiteljem je pomembno orodje pri preprečevanju sovražnih vsebin, zato je ta praksa problematična. So pa na tem mediju in na 24ur.com glede nepravnih vsebin kot edini že kontaktirali slovensko policijo. Predajanje primerov na policijo in tožilstvo je pomembno zaradi spodbujanja pravne prakse na tem področju, čeprav so mnoge tovrstne ovadbe ovržene.

Na očitke o cenzuri, ki na uredništva spletnih medijev pogosto letijo ob izbrisu določenih komentarjev, posamezna uredništva odgovarjajo različno. Na Rtvslo.sipravijo, da se nad cenzuro ponavadi pritožujejo tisti, ki kršijo pravila uporabe. Uredništvo Zurnal24.si ne odgovarja na te očitke in pravi, da odločitve pri upravljanju s komentarji niso predmet pogajanj. Jure Gostiša, urednik spletnih Financ, pa ugotavlja, da ima sam s temi očitki manj problemov kot njegovi sodelavci, ker forum ureja že deset let in mu uporabniki priznavajo določen status. V večini primerov tovrstne obtožbe ignorirajo. Na portalih 24ur.com, Dnevnik.si in Vest.si pa pravijo, da se na podlagi takšnih obtožb s prizadetimi uporabniki večkrat spustijo v dialog prek elektronske pošte.

Vrste moderiranja

V nadaljevanju smo intervjujance povprašali tudi o tipih moderiranja, ki jih uporabljajo – zanimalo nas je, ali se poslužujejo tehnik pred-moderiranja, post-moderiranja ali reaktivnega moderiranja.[7] Na portalih Rtvslo.si, Zurnal24.si in Dnevnik.si komentarje pregledujejo naknadno. Urednika portalov Finance.si in Vest.si pravita, da zaradi majhnih uredništev ne morejo pregledati vseh komentarjev, zato se delno zanašajo tudi na pritožbe uporabnikov. Specifično politiko pregledovanja komentarjev imajo na 24ur.com, kjer moderator pregleduje oddane komentarje takoj, ko so oddani.

Z vidika regulacije sovražnega govora in drugih oblik nezaželenih vsebin je pri upravljanju komentarjev prav gotovo najpomembnejši način, na katerega te komentarje spletni moderatorji pregledujejo. Pregledovanje komentarjev pred objavo oziroma pred-moderiranje omejuje možnosti komunikacije med uporabniki, vendar je z vidika zakonodaje edino, kar popolnoma ščiti medije. Na spletnih Financah in na Vest.si se v precejšnji meri zanašajo na reaktivno moderiranje ob pritožbah uporabnikov, kar še povečuje njihovo pravno tveganje. Tako kot pri spletnem Dnevniku tudi pri teh dveh medijih pravijo, da si za zdaj ne morejo privoščiti kadrovskih okrepitev, ki bi jih potrebovali pri intenzivnejših oblikah moderiranja.

Pri omogočanju reaktivnega moderiranja je pomembno, da imajo uporabniki možnost prijave vsebin, ki jih ocenjujejo kot neprimerne, nato pa moderatorji ocenijo, kako upravičene so posamezne pritožbe. Med preučevanimi spletnimi mediji imajo to možnost ob vsakem že objavljenem komentarju uporabniki vseh portalov razen 24ur.com in Vest.si. Na portalu Finance.si na dan ponavadi prejmejo manj kot tri prijave, pri čemer so te pogosto neupravičene. Na pritožbe se odzovejo v minuti ali dveh, razen ob vikendih, ko za odgovor včasih potrebujejo tudi dan ali dva. Na Rtvslo.si in Zurnal24.si pravijo, da prejemajo relativno malo prijav neprimernega govora, Dnevnik.si pa po drugi strani beleži do dvajset prijav neprimernih vsebin na dan. Moderatorji na spletnih mestih Dnevnik.si in Zurnal24.si pritožbe pregledajo v nekaj minutah, na Rtvslo.si pa pravijo, da se nanje odzovejo v najkrajšem možnem času.

Ker se nekateri izmed spletnih medijev pri upravljanju s komentarji v precejšnji meri zanašajo na reaktivno moderiranje, nas je zanimalo tudi, ali se jim ta način moderiranja z vidika slovenske zakonodaje na področju sovražnega govora zdi zadovoljiv. Robert Schmitzer s portala Zurnal24.si meni, da je zakonodaja na tem področju pomanjkljiva. Urednika portalov Finance.si in Vest.si pravita, da je zaradi kadrovskih in finančnih omejitev edina alternativa reaktivnemu načinu moderiranja ukinitev komentarjev, kar pa bi bila po njunih besedah velika škoda. Sicer pa tako na Financah kot na Dnevniku ocenjujejo, da reaktivno moderiranje ne zadošča zahtevam zakonodaje. Slana ob tem pravi, da bi morali moderiranje izvajati pred objavo, vendar je to zaradi kadrovskih omejitev za zdaj nemogoče.

Najbolj enostaven, a tudi najbolj drastičen ukrep, s katerim se spletni mediji lahko izognejo težavam z nezaželenim govorom v komentarjih uporabnikov, je izklop komentarjev pod novicami, ki pokrivajo določene teme. Vest.si je edini spletni medij izmed preučevanih, ki se te možnosti ne uporablja. Urednik Jani Sever pravi, da se mu zdi ta ukrep nekorekten do bralcev. Ostali spletni mediji se občasno pred nezaželenimi komentarji zavarujejo tudi na ta način. Najpogosteje to možnost uporabijo v črni kroniki.

Sklep

V slovenskih spletnih medijih se podobno kot v tujini sovražni govor in druge oblike nezaželenih vsebin v komentarjih uporabnikov pojavljajo v relativno velikem obsegu. Trenutno so zaradi tega najbolj oškodovani predstavniki številnih marginalnih skupin, ki se pogosto znajdejo na udaru nekaterih uporabnikov spletnih medijev. Večina medijev aktivno išče rešitve za te probleme. Analiza intervjujev z uredništvi slovenskih spletnih medijev je pokazala, da se uredniške politike posameznih medijev precej razlikujejo, celo v primerih, ko so si po številu obiskovalcev in pogostosti pojavljanja sovražnega govora precej podobni. Še večje pa so razlike med nekoliko manjšimi in večjimi portali. Razlike se kažejo v različnih pristopih pri kaznovanju problematičnih uporabnikov, v stopnji pripravljenosti za dialog s temi uporabniki, v stopnji pripravljenosti za nadgradnje sistema in že v osnovi različnih pristopih k moderiranju.

Odgovori sodelavcev spletnih medijev so potrdili, da na kreiranje uredniških politik pomembno vpliva na mnogih mestih nedodelana in nejasna zakonodaja. Od odločitve za bolj restriktivno politiko pri sankcioniranju sovražnega govora jih med drugim odvrača želja po ohranjanju neokrnjenega dialoga z občinstvom in vzpostavljanju spletne skupnosti. Zelo resna ovira pa so tudi pomanjkljivi finančni in kadrovski viri, ki jih omenjajo trije izmed šestih intervjujancev.

Danes se vedno večji delež novinarskih vsebin in hkrati tudi prihodkov od oglaševanja seli na splet. V prihodnosti lahko torej predvidimo finančno krepitev spletnih medijev, ki bodo ob hkratnem razvoju tehnologije morda lahko vzpostavili raven nadzora nad komentarji, ki bo bliže tradicionalnemu urejanju pisem bralcev. Takšna rešitev bi po eni strani verjetno pripeljala do konca sovražnega govora na spletnih medijih, po drugi pa bi verjetno zastavila tudi nova vprašanja o prostem izmenjevanju mnenj na spletu.



Uredniška politika spletnih medijev 24ur.com, Rtvslo.si, Zurnal24.si, Dnevnik.si, Finance.si in Vest.si na področju nezaželenih komentarjev

 

24ur.com

Rtvslo.si

Zurnal24.si

Dnevnik.si

Finance.si

Vest.si

Pogostost sovražnega govora

vsak dan

vsak dan

vsak dan

vsak dan

vsak dan

redko

Vrste vsebin, ki se odstranjujejo

komentarji s sovražnim ali žaljivim govorom in komentarji, ki vsebujejo kletvice

komentarji s sovražnim ali žaljivim govorom in komentarji, ki vsebujejo kletvice

komentarji s sovražnim ali žaljivim govorom in komentarji, ki vsebujejo kletvice

komentarji s sovražnim ali žaljivim govorom in komentarji, ki vsebujejo kletvice

večinoma samo sovražni govor iz prve točke

komentarji z sovražnim ali žaljivim govorom

Sankcije za uporabnika

blokiranje uporabniškega imena

blokiranje uporabniškega imena, IP-številke kršitelja

brez sankcj (ni registracije)

blokiranje uporabniškega imena, IP-številke kršitelja

blokiranje uporabniškega imena

blokiranje uporabniškega imena

Prijava policiji

že primeri

nikoli

že primeri

nikoli

nikoli

nikoli

Odgovor na očitke glede cenzure

pogost dialog s kršitelji

»ponavadi se pritožujejo kršitelji«

ne odgovarjajo

pogost dialog s kršitelji

ne odgovarjajo

pogost dialog s kršitelji

Vrste moderiranja

post-moderiranje (takoj po oddaji)

post-moderiranje

post-moderiranje

post-moderiranje

post-moderiranje in reaktivno moderiranje (na podlagi pritožb)

post-moderiranje in reaktivno moderiranje (na podlagi pritožb)

Pritožbe uporabnikov – poseben obrazec

ne, razen pri pritožbah v komentarjih

da

da

da

da

ne, razen pri pritožbah v komentarjih

Pogostost pritožb

 

malo

malo

do dvajset dnevno

manj kot tri

 

Reakcijski čas ob prejemu pritožbe

 

v najkrajšem možnem času

v nekaj minutah

v nekaj minutah

od nekaj minut do dneva ali dveh

 

Stališče o ustreznosti reaktivnega moderiranja glede na zakonodajo

 

 

zakonodaja je na tem področju pomanjkljiva

menijo, da ne zadošča, želijo pred objavo

edina alternativa reaktivnemu načinu moderiranja pri njih ukinitev komentarjev

edina alternativa reaktivnemu načinu moderiranja pri njih ukinitev komentarjev

Onemogočanje komentiranja

da, predvsem črna kronika, druge teme, ki vznemirjajo bralce

da

da, predvsem črna kronika

da, predvsem črna kronika

da, predvsem črna kronika

ne, se jim ne zdi korektno



Viri
Kuhar, Roman (2003): Fuj, prašiči nemarni buzerantski! V: Poročilo skupine za spremljanje nestrpnosti 02. Ljubljana: Mirovni inštitut, str. 76–107. Dostopno na http://mediawatch.mirovni-institut.si//nestrpnost/porocilo/02/nestrpnost.pdf (12. avgust 2009).
Kvas, Barbara in Savič, Domen (2007): Spletne forume zapirajo, mar ne? V: Medijska preža 28 (maj). Ljubljana: Mirovni inštitut. Dostopno na http://mediawatch.mirovni-institut.si/bilten/seznam/28/internet/ (27. avgust 2009).
Hermida, Alfred in Thurman, Neil (2007): Comments please: How the British news media is struggling with user-generated content. Seminar predstavljen na simpoziju: 8th International Symposium on Online Journalism, 31. marec, Austin, ZDA. Dostopno na http://online.journalism.utexas.edu/2007/papers/Hermida.pdf (26. avgust 2009).


1 Repovž, Barbara (2009). Intervju z avtorjem. Ljubljana, 12. avgust.
2 Martič, Zvezdan (2009). Intervju z avtorjem. Ljubljana, 10. avgust.
3 Schmitzer, Robert (2009). Intervju z avtorjem. Ljubljana, 10. avgust.
4 Slana, Milan (2009). Intervju z avtorjem. Ljubljana, 22. julij.
5 Gostiša, Jure (2009). Intervju z avtorjem. Ljubljana, 10. avgust.
6 Sever, Jani (2009) Intervju z avtorjem. Ljubljana, 16. julij.
7 BBC Message Boards. Dostopno na http://www.bbc.co.uk/messageboards/newguide/checking_messages.shtml (29. julij 2009).

izpis

Timotej Semenič

Demistifikacija pojma spletna televizija
Novinarji, medijski strokovnjaki, analitiki in ponudniki medijskih vsebin s pojmom spletna televizija označujejo povsem različne medijske strukture.

Pojem spletne televizije je ekstravaganten in notoričen hkrati, saj pri njegovi determinaciji prihaja do raznih nasprotij tako znotraj znanstvenih kot tudi poljudnoznanstvenih tekstov. Osrednja težava je, da novinarji, medijski strokovnjaki, analitiki in ponudniki medijskih vsebin z istim pojmom nezavedno označujejo različne medijske strukture. Ker ustrezne razlage pojma spletna televizija še ni, se številna odstopanja in razhajanja pojavljajo tudi v javnem diskurzu predvsem v trženju. To posledično na področju spletne televizije ustvarja čedalje večjo nejasnost. V znanstvenem diskurzu se pojem spletne televizije uporablja za označevanje Internet Protocol Television (IPTV, Miloševič 2008, Florjančič 2007) na eni strani in spletnih portalov z video vsebinami (Jakopič 2009, Bedrač 2008, Noll 2004, Hart 2004) na drugi.

Osnovne značilnosti IPTV

Pojem IPTV se v okviru spletne televizije znajde predvsem zaradi nejasno podanih in preveč splošnih definicij pojma IPTV, ki ga avtorji ne uspejo diferencirati od spletnega videa. Held (2006: 1) je prepričan, da IPTV pomeni reprezentiranje »vsebine v obliki digitalnega videa, vključno s televizijo, prek internetnega protokola (IP)«. V to izredno široko definicijo poleg televizijskega servisa tako vključi tudi spletne video vsebine. Ustrezne razlike med IPTV in spletnim videom ne uspe vzpostaviti niti Miloševiču (2008), Hartu (2006) in Šimencu (2006), ki IPTV opišejo kot način prenosa digitalnega zvoka in slike prek etabliranega širokopasovnega IP-omrežja. Held (2006: 3) je zato prepričan, da IPTV gledalce oskrbuje tako z živimi prenosi, televizijskimi oddajami kot tudi s številnimi spletnimi video vsebinami, vsem pa je skupen predvsem prenos podatkov prek IP-omrežja. Hkrati pa se Simpson s takšnimi opredelitvami ne strinja. »Tako IPTV kot tudi spletni video za prenos video vsebin uporabljata IP-tehnologijo, vendar se skupne karakteristike tukaj končajo.« (Simpson 2007: 17) Osrednja razlika med njima je namreč v infrastrukturi. Allaire (2005) je prepričan, da gre pri IPTV za kabelske in satelitske operaterje kompetitivno televizijsko omrežje, saj je sestavljeno iz posebne zasebne fizične infrastrukture. »To je delno zaprt (semi-closed end-to-end) sistem, ki je dostopen zgolj naročnikom znotraj omrežja, ostali uporabniki zunaj omrežja pa do sistema nimajo dostopa.« (Allaire 2005) Za vse televizijske servise je, tako Simpson (2006: 2), značilna zapletena infrastruktura, ki je sestavljena iz več hierarhično razporejenih centrov, razlika je zgolj v načinu prenosa podatkov. Bistvo IPTV je torej v celoviti izgradnji oz. nadgradnji IP-omrežja, ki operaterju omogoča boljši nadzor (Allaire 2005) in naročnikom ponuja izjemno gigabitno hitrost (Simpson 2007: 54). Zaradi tega je tudi dostop do IPTV bistveno geografsko omejen, saj odvisen od lokalne regulacije in politike (Allaire 2005).

Osrednja razlika med spletnim videom in IPTV je tudi, tako Simpson (2007: 17), v načinu predvajanja vsebine, pri katerem IPTV izredno podobna kabelski, satelitski ali tradicionalni analogni televiziji, saj se številni televizijski programi neprekinjeno predvajajo gledalcem na tradicionalnih televizijskih sprejemnikih. Vendar pa spletni video posameznemu gledalcu na računalniškem zaslonu postreže zgolj posamezne vsebinske dele, ki jih mora ta izbrati. »Glede na razsežnost vsebine in količino gledalčevega nadzora lahko IPTV primerjamo s poslušanjem glasbe prek radia, medtem ko je gledanje spletnega videa podobno poslušanju glasbe prek osebnega MP3 predvajalnika.« (Simpson 2007: 17) Pri gledanju spletnega videa gledalci večinoma zbirajo med diferenčnimi partikularnimi videoposnetki in jih gledajo v kakršnemkoli zaporedju, medtem ko pri gledanju televizije gledalec izbira med različnimi sestavljenimi programi, manj med posameznimi individualnimi vsebinami (Simpson 2007: 19). Tako za IPTV kot kabelsko in satelitsko televizijo je torej značilno, da gledalcem simultano in kontinuirano prinašajo raznovrstno programsko vsebino. Če si torej želimo ogledati neko oddajo, moramo televizor prižgati ob natanko tisti uri, ko je oddaja na sporedu. IPTV pa ima za razliko od ostalih tipov televizij posebnost, ki je primerljiva s spletnim videom, saj se zaradi funkcije video on demand (VOD) lahko kontinuiran tok videoinformacij tudi prekine. VOD[1] gledalcem omogoča prostovoljno izbiro video vsebin, nad katerimi imajo tudi večji nadzor, saj lahko video ustavijo, zavrtijo nazaj ali naprej (Simpson 2007: 53). »Video na zahtevo je poseben servis, ki uporabnikom prek njihovega aktivnega povpraševanja postreže z želenimi video vsebinami.« (Harte 2006: 558) T menda pomeni, da je gledalcu omogočeno, »da preide od pasivnega k aktivnemu spremljanju televizijskih vsebin, kjer bo sam lahko odločal kaj, kako in kdaj bo gledal.« (Leban 2001: 156)

Osnovne značilnosti spletnega videa

Spletni video se v primerjavi z IPTV precej razlikuje tako s strani potrošnika, producenta, kot tudi po infrastrukturi (Allaire 2005). Prva velika razlika je v dostopu, saj za video velja popolnoma odprt in javen sistem. Vsak lahko ustvari svoj video in ga objavi na spletu, kjer je dostopen vsem. »Vsak spletni producent[2] ima neposredno odprt komunikacijski kanal do uporabnika. Tako lahko z njim tudi neposredno komunicira prek različnih kanalov, zato je neodvisen od specifičnega operaterja.« (Allaire 2005) Simpson (2007: 59) je prepričan, da je izgradnja omrežja, prek katerega deluje spletni video, lažja od gradnje sistema IPTV. Spletni video namreč ne potrebuje konstrukcije nove infrastrukture, ampak lahko za prenos uporablja že etablirana internetna omrežja, zaradi česar je v primerjavi z IPTV manj geografsko omejen (Allaire 2005). Večina opreme, ki je potrebna za uspešen prenos videa, pa je lahko, tako Simpson (2007: 60), institucionalizirana v zgolj eni zgradbi. Uporabnik do video vsebine dostopa s pomočjo spletnega strežnika, čigar glavna funkcija je poleg oblikovanja in shranjevanja videa, tako Held (2006: 145), predvsem njegova distribucija.

Allaire je velik zagovornik spletnega videa; zdi se mu neracionalno vlagati ogromno denarja v infrastrukturo za IPTV, ampak je treba z video vsebinami nadgraditi že etablirano internetno infrastrukturo. O tem je prepričana tudi J. Bourne (2009: 9), ko pravi, da bodo počasi uporabniki televizor zamenjali za splet, saj jim omogoča večji nadzor nad tem, kaj bodo gledali in kdaj. Glavna prednost videa je namreč, tako Simpson (2007: 23), predvsem ta, da vsebina ni dostopna v obliki kontinuirano predvajanega in posebej urejenega televizijskega programa, ampak vsak gledalec posebej izbira med vsebinsko raznolikimi videi, ki si jih lahko ogleda ob kadarkoli. Spletne strani z video vsebinami se od televizije razlikujejo predvsem v interakciji spletnih uporabnikov, ki aktivno in po posameznih delih iščejo informacije (Katz 2004: 34). To pomeni, da se posameznikova aktivnost na spletu potencira, saj mora informacije poiskati sam in ni več prepuščen vratarjem[3] (gatekeeper), ki bi mu vsebino pošiljali v »zapakirani« obliki. Uporabnik ima tako neprimerno večji vpliv tako na izbor vsebine kot tudi na formo oz. način distribuiranja informacije (Fornäs et al. 2002: 24). Občinstvo s sodelovanjem v spletnih forumih in pošiljanjem komentarjev postane del novičarskega izkustva (Deuze 1999: 377). Torej, uporabnik s pomočjo povratne interakcije veliko bolj kot pri IPTV vpliva na vsebino, saj jo na neki način tudi sproti ustvarja.[4]

Neposredni spletni video prenos

Prek spleta lahko uporabniki poleg videoposnetkov spremljajo tudi neposredni video prenos, ki ga Harte (2006: 559) razloži kot »proces neprekinjenega pošiljanja video vsebine v resničnem času«.[5] Neposredni spletni video prenosi, kot ugotavlja Simpson (2007: 169), nastopajo v diferenčnih formah (webcasting, video bloganje, podcast) in imajo v primerjavi z IPTV bolj dinamično komunikacijsko vlogo. Tako lahko sklepamo, da je neposredni video prenos izredno podoben predvajanju televizijskih vsebin, saj gre tudi v tem primeru za kontinuirano, torej neprekinjeno predvajanje video vsebine. Gledalec nad njo prav tako nima nobenega nadzora, saj je ne more ustaviti, prevrteti ali predvajati znova. Vsebina se mu predvaja ob določeni uri v enotnem neprekinjenem bloku. Razlika je seveda v infrastrukturi, ki je pri prenosu videa v resničnem času[6] skoraj povsem enaka omrežju, prek katerega se prenaša spletni video; razlika je zgolj v strežniku. Strežnik, namenjen neposrednim prenosom, namreč ne potrebuje veliko prostora za shranjevanje vsebin, mora pa imeti visoko zmogljivost procesiranja podatkov (Simpson 2007: 124), da lahko pošiljajo video vsebine v gladkem in konstantnem toku (Simpson 2006: 256).

Prepoznamo lahko dva tipa spletnega video prenosa: 1. spletni prenos posameznega dogodka (webcasting) in, 2., spletni prenos televizijskega programa (true streaming ali real streaming).

V prvem primeru gre bodisi za prenos športne tekme, lepotnega tekmovanja ali modne revije. Zanj je značilno, da se spletni prenos začne z začetkom dogodka, ko se prireditev konča, pa se preneha tudi neposredno predvajanje. Takšne dogodke lahko spremljamo prek programov, kot so Tvants, Vuze, Babelgum, LiveStation, Joost, TVUPlayer ali Miro.

Hkrati pa je prek spleta mogoče »v živo« gledati tudi nekatere televizijske programe. Torej gre za kontinuiran prenos televizijskega programa prek interneta. Kot najbolj nazoren primer televizijskih servisov, ki si jih je mogoče ogledati na spletu, lahko navedemo wwitv.com, www.channelchooser.com, www.tvchannelsfree.com, na katerih je mogoče spremljati številne televizijske programe z vsega sveta. Kot primer neprekinjenega kontinuiranega programa lahko dodamo še slovenski www.playtv.si. Odličen primer takšnega programa je tudi io.siol.net, kjer si je poleg spletnih videov prav tako mogoče v obliki kontinuiranega toka ogledati številne programe, kot na primer Planet TV, Golica TV, Trace TV in Croatian Music Channel. Lahko pa si ogleda tudi informativne vsebine prek Info TV, BBC World, Euro News in France 24.

Definicija spletne televizije

Ugotovili smo, da gre pri IPTV, spletnem videu in spletnem video prenosu za tri povsem različne pojme, zato jih ne gre enačiti. Menimo, da bi moral vsak izmed njih dobiti svoje poimenovanje; s tem bi razrešili sedanjo terminološko zmedo.

Čeprav se dvosmerni tok komuniciranja in posledično interaktivnost pojavi tudi pri IPTV, zelo težko govorimo o spletni televiziji. Kljub temu da IPTV za prenos slike uporablja IP-tehnologijo, ima z internetom in izredno malo skupnega. Video se namreč prenaša prek posebej zgrajene infrastrukture, ki ni internet, saj imajo do nje dostop zgolj njeni naročniki. Internet pa operira z neprimerno večjo in bolj odprto infrastrukturo, ki je hkrati veliko šibkejša od infrastrukture IPTV. Poleg tega se uporabniška izkušnja na spletu zaradi hipertekstovnega jezika, kjer se podatki prikazujejo v obliki spletnih strani, razlikuje od izkušnje gledalca IPTV, ki podatke s pomočjo elektronsko programskega vodiča prebira s televizijskega zaslona. IPTV tako lahko definiramo kot televizijski servis, ki za prenos kontinuiranih televizijskih programov uporablja zasebno posebej v ta namen vzpostavljeno delno zaprto IP-omrežje, hkrati pa zaradi dodanih funkcionalnosti (e-pošta, internet, VOD) omogoča dvosmerno komunikacijo in posledično prekinitev kontinuiranega toka video vsebine. In da bi IPTV še bolj nazorno ločili od spletnega videa, zanjo predlagamo pojem širokopasovna televizija.

Spletni video ima sicer vse lastnosti spleta[7] , saj je internet njegova osrednja transportna infrastruktura. Dostopen je prek spletnega brskalnika, ki podpira hipertekstualni jezik. Čeprav ima video vse lastnosti spleta, pa nima skoraj nobene lastnosti televizije. Kljub temu se za spletne strani, ki uporabnikom ponujajo video vsebine, izredno pogosto uporablja pojem spletne televizije.[8] Menimo, da je to neprimerno, saj takšne strani večinoma ne omogočajo predvajanja kontinuirane, skrbno vnaprej urejene programske vsebine, ki je gledalcem dostopna v obliki posameznih sklopov. Spletne strani z videoposnetki niso podvržene glavni lastnosti tradicionalne televizije, to je enkratnemu vpogledu oz. odvisnosti od časa. Takšne strani namreč namesto neprekinjenega televizijskega programa nudijo partikularne individualne videoposnetke, ki niso zapakirani v programski sklop. Za spletne strani z video vsebinami tako predlagamo pojem spletne video strani oz. spletni video portali ali krajše video strani oz. video portali.[9]

Podaljšek televizije

Glavna lastnost tradicionalne televizije, torej odvisnost od časa oz. enkratni vpogled, je jasno razvidna predvsem pri neposrednem spletnem video prenosu. Prenos prek interneta ima tudi vse lastnosti spleta. Locirati ga je mogoče s spletnim brskalnikom in posledično s hipertekstovnim jezikom. Prav tako se slika prenaša prek fizičnega internetnega omrežja. Tako menimo, da lastnosti spleta in televizije združuje edino spletni video prenos televizijskega programa. S pojmom spletne televizije tako velja poimenovati televizijski program, ki se kontinuirano prenaša prek spleta in je sestavljen iz asimetričnih vsebinskih sklopov. V to pojmovanje pa izredno težko vključimo nekatere že uveljavljene televizijske postaje, ki svoj program predvajajo tudi prek spleta.[10] Mislimo, da v tem primeru ne gre za unikaten primer spletne televizije, ampak za podaljšek televizije, ki poleg tradicionalnega predvajanja operira še s svojo spletno različico. Na to pravilno opozori tudi Pečenko (2004), ki ne uporabi pojma spletna televizija, ampak »televizija v spletu«. »O televiziji v spletu navadno govorimo takrat, ko klasična televizijska postaja svoj program oddaja tudi v spletu, o spletnih televizijah pa takrat, ko televizija predvaja svoj program samo v spletu.« (Pečenko 2004) Spletno televizijo lahko torej definiramo kot video vsebino, ki se v kontinuiranih in skrbno urejenih, asimetričnih vsebinskih blokih v obliki televizijskega programa predvaja (izključno) prek spleta.

Zastavlja se vprašanje o smiselnosti spletne televizije. Zakaj tradicionalno televizijo, ki omogoča zgolj enkraten vpogled, seliti na splet? Ugotovili smo namreč, da je glavna prednost spleta le v tem, da so vsebine dostopne dlje časa in da si jih lahko uporabnik ogleda večkrat.[11] Nad njimi ima tudi večji nadzor: lahko jih ustavi in prevrti naprej ali nazaj. Ravno te lastnosti s pomočjo dodatnih funkcij pridom izkorišča tudi širokopasovna televizija (IPTV). Tako lahko sklepamo, da želi IPTV naročnikom ponuditi tudi prednostne lastnosti spleta. Od širokopasovne televizije lahko zato pričakujemo, da bo v prihodnosti od uporabnikov zahtevala čedalje večjo mero interaktivnosti. Tako se ne gre čuditi, da Waterman (2004: 63) govori o konvergenci med televizijo in računalnikom.[12] Tudi Konert (2004: 82) je verjame v integracijo televizijskih in računalniških sistemov, ki bo rezultirala v naraščajočih skupnih funkcionalnosti. Vendar bo trend fuzije zaradi diferenčnih preferenc uporabnikov, njihovih družbenih in kulturnih navad počasen, in ne bo vodil v popolno združitev, ki bi posamična sistema izpodrinila (Konert 2004: 83). Z obema avtorjema se nedvomno strinjamo, vendar poudarjamo, da bo integracija potekala od televizije proti spletu in ne obratno. Tako bo televizija, kot se pri širokopasovni televiziji že dogaja, svoje funkcionalnosti nadgrajevala z računalniškimi oz. spletnimi funkcijami. Težje pa je pričakovati, da se bo splet prilagajal lastnostim televizije. Podobno meni tudi Odlyzko (2004: 16), ko pravi, da bo imel video na spletu sicer vedno bolj opazno vlogo, vendar ne v obliki neposrednega prenosa. Zato lahko sklepamo, da se boljša prihodnost obeta predvsem spletnim videoposnetkom, ki jih po principu videa na zahtevo ponujajo različne spletne strani oz. portali.



Literatura in viri
Allaire, Jeremy (2005): IPTV vs. Internet of Video. Dostopno prek: breeze.brightcove.com/p47258018 (22. april 2009).
Bourne, Jennie in Dave Burstein (2009): Web Video: Making it Great, Getting it Noticed. Berkeley: Peachpit Press.
Deuze, Mark (1999): Journalism and the Web: An Analysis of Skills and Standards in an Online Environment. V: Gazette: International Journal of Mass Communication 61 (5): 373–390.
Florjančič, Uroš (2007): Ni vse zlato, kar se sveti. Dostopno prek: www.mojmikro.si/v_praksi/naredi_sam/ni_vse_zlato_kar_se_sveti (2. 4. 2007).
Fornäs, Johan, Kajsa Klein, Martina Landendorf, Jenny Sunden in Malin Sveningsson (2002): In to Digital Borderlands. V: Digital Borderlands: Cultural Studies of Identity and Interactivity on the Internet, ur. Johan Fornäs, Kajsa Klein, Martina Landendorf, Jenny Sunden in Malin Sveningsson,. New York: Lang, str. 1–47.
Hart, Jeffrey (2004): Content Models: Will IPTV Be More of the Same or Different? V: Internet Television, ur. Eli Noam, Jo Groebel in Darcy Gerbarg, London: Lawrence Erlbaum Associates, Inc, str. 205–214.
Harte, Lawrence (2006): IPTV Dictionary: The Leading IP Television Information Resource. La Vergne: Althos Publishing.
Held, Gilberd. (2006): Understanding IPTV. New York: Auerbach.
Jakopič, Kaja (2009): Bum časopisnih spletnih televizij. Dostopno prek: mediawatch.mirovni-institut.si/bilten/seznam/29/industrija (22. 4. 2009).
Katz, L. Michael (2004): Industry Structure and Competition Absent Distribution Bottlenecks. V: Internet Television, ur. Eli Noam, Jo Groebel in Darcy Gerbarg, London: Lawrence Erlbaum Associates, Inc, str. 31–59.
Konert, Bertram (2004): Broadcasters’ Internet Engagement: From Being Present to Becoming Successful. V: Internet Television, ur. Eli Noam, Jo Groebel in Darcy Gerbarg, London: Lawrence Erlbaum Associates, Inc, str. 81–103.
Leban, Marijan (2001): Pomen interneta za interaktivno televizijo. V: Zbornik desete Elektrotehniške in računalniške conference, ur. Baldomir Zajc, Ljubljana: Slovenska sekcija IEEE, str. 155–158.
Miloševič, R. Jasmin (2008) Raziskava novih tržišč. Dostopno prek: www.academia.si/clanek/52-raziskava-novih-tv-trzisc/stran-1.html (29. 7. 2008).
Noll, A. Michael (2004): Television Over the Internet: Technological Challenges. V: Internet Television, ur. Eli Noam, Jo Groebel in Darcy Gerbarg, London: Lawrence Erlbaum Associates, Inc, str. 19–29.
Odlyzko, Andrew (2004): Internet TV: Implications for the Long Distance Network. V: Internet Television, ur. Eli Noam, Jo Groebel in Darcy Gerbarg, London: Lawrence Erlbaum Associates, Inc, str. 9–18.
Simpson, Wes (2006): Video Over IP: A Practical Guide to Technology and Applications. Amsterdam: Elsevier/ Focal Press.
--- 2007. IPTV and Internet Video: New Markets in Television Broadcasting. Washington: National Association of Broadcasters.
Šimenc, Grega (2006): Internetna televizija na računalniku. Dostopno prek: www.monitor.si/clanek/internetna-televizija-na-racunalniku/ (julij 2006).
Waterman, David (2004): Business Models and Program Content. V: Internet Television, ur. Eli Noam, Jo Groebel in Darcy Gerbarg, London: Lawrence Erlbaum Associates, Inc, str. 61–80.


1 Več o dodatnih funkcijah IPTV glej Miloševič 2008, Katz 2004, Waterman 2004, V. Car 2007.
2 Spletni producent je v bistvu spletni založnik in je posameznik, ki na spletu objavlja določene vsebine.
3 Na spletu je zanimiv predvsem odnos med poročevalcem in prejemnikom, saj se meja med njima vztrajno briše. Več o tem glej: Gunter 2003, Kawamoto 2003, Hardt 1996, Meadows 2001, Willis 2003, Friend 2007, Deuze 2007, Allan 2006, Singer 2005, Robinson 2006.
4 Takšno obliko interaktivnosti mu omogoča predvsem hipertekstualna struktura spleta. Več o tem glej: Dahlgren 1996, Oblak 2005, Burnett in Marshall 2003, Bolter 2004, Deuze 2003.
5 Video vsebine, ki se predvajajo v resničnem času, so tiste, ki se predvajajo natanko toliko časa, kolikor traja dogodek, ki ga predvajajo (Simpson 2006: 52).
6 Simpson sicer jasno loči med vsebinami, ki se predvajajo v resničnem času, in vsebinami, ki se predvajajo v živo. Vsebine, ki se predvajajo v živo, se nujno predvajajo tudi v realnem času, vsebine pa se lahko predvajajo v resničnem času, ne da bi se predvajale tudi v živo (Simpson 2006: 53).
7 Tukaj mislimo na spletno medijsko logiko, ki jo oblikujejo interaktivnost, hipertekstualnost in multimedialnost. Več o tem glej Dahlgren 1996.
8 Šolski primer za napačno poimenovanje predstavlja študentski portal www.souvizija.si. Tako v javnem diskurzu kot tudi na sami strani se jasno deklarira za spletno televizijo, čeprav gre za videoportal.
9 Primer spletne video strani je www.vest.si in www.studio.delo.si. Nekatere spletne strani pa imajo video strani integrirane v okviru osnovne spletne strani, kot na primer www.dnevnik.si/video.
10 Takšna primera sta tvslo.si in poptv.si Na obeh spletnih straneh je mogoče v živo spremljati televizijske vsebine RTV Slovenija in POP TV, vendar producenti zaradi omejenih avtorskih pravic v živo prenašajo zgolj oddaje domače produkcije. V tem primeru bi tako lahko rekli, da gre pri živem spremljanju televizije bolj za spletni prenos kot za spletno televizijo, ki kontinuirano predvaja vsebine.
11 To je pomembna lastnost spleta, ki ji Dahlgren (1996) pravi arhivskost. Na spletu tako lahko najdemo tudi starejše informacije in arhive, s katerimi se spletni novinarji pri svojem delu srečujejo vsak dan.
12 O stapljanju različnih medijskih tehnologij govorita tudi L. Cooke (2005), ki govori o tehnološki oz. produkcijski konvergenci in Fornäs (2002), ki omenja konvergenco tehnologij.

izpis

 S O R O D N E   T E M E

internet

Medijska preža
Lenart J. Kučić
Novinarska internetna podoba
Sonja Merljak Zdovc
Poslovni modeli in preživetje medijskih hiš
Melita Zajc
Ne le nevarnosti, glejmo raje prednosti novih prostorov javne komunikacije
Kaja Jakopič
Profesionalni razpihovalci sovražnega govora na spletu
Iztok Šori, Veronika Bajt
Novi digitalni mediji, seksualnost in migracije
Igor Vobič
Piano v Sloveniji: malo muzike, malo denarja
Sonja Merljak Zdovc
Ko spletno uredništvo prosjači svoje kolege iz tiska za kosti
Kaja Jakopič
Twitter volitve?
Marko Milosavljević, Tanja Kerševan Smokvina
Vpliv digitalizacije na medije v Sloveniji
Domen Savič
Internet kot zabloda
Domen Savič
Vzpon in padec informacijskega imperija
Tanja Kerševan Smokvina
Spremljanje vpliva digitalizacije na medije v Sloveniji
Andrej Pavlišič
Internet hočejo transformirati v še eno lovišče kapitala
Domen Savič
Zapiranje pašnika: spletna cenzura doma in po svetu
Tomaž Gregorc
Onemogočanje avtonomnih digitalnih praks – »trda plat« zgodbe
Jurij Smrke
Novinarstvo in/kot tehnologija
Lija Mihelič, Miha Glavač
Prijavitelji dojemajo govor kot kazniv v zelo širokem obsegu
Sonja Merljak Zdovc
Spletni komentarji: kako pregnati sovražni govor?
Jernej Rovšek
Splet ne more biti izjema
Lenart J. Kučić
Iskanje čudežne rešitve
Igor Vobič
Pavperizacija spletnih novinarjev v Sloveniji
Mitar Milutinović
Ne spodbujajte k spremembi temeljnih lastnosti interneta!
Eva Vrtačič, Klemen Ploštajner, Nina Vombergar
Informacija, ideologija, Wikileaks
Sonja Merljak Zdovc
Mobilno, lokalno, socialno
Eva Vrtačič
Fenomen Lana Del Rey: Retro-romantika, porno-šik
Igor Vobič
Konec odprtega spleta tudi v slovenskem novinarstvu?
Eva Vrtačič
Neslane internetne šale z veliko soli
Kaja Jakopič
Pasivni aktivizem: Vloga spletnih omrežij pri vstajah proti diktatorskim režimom
Kaja Jakopič
Wikileaks – brezdomec med virom in medijem
Bojan Anđelković
Časi navduševanja nad virtualnim prostorom, v katerem se lahko potepamo brez identitete, so za nami
Andrej Motl
Sovražni govor v slovenskih medijih na spletu
Timotej Semenič
Demistifikacija pojma spletna televizija
Andrej Motl
Rasizem na internetu
Igor Bijuklič
Mediji v pospeševanju – Paul Virilio in totalitarnost medijske infrastrukture
Igor Vobič
Medijske hiše s spletnim novinarstvom le eksperimentirajo
Vuk Ćosić
Kriza, super
Brankica Petković
Narobe
Igor Vobič
Konvergenca v novinarstvu: integracija uredništev v časopisnih hišah Delo in Žurnal
Eva Vrtačič
E-smrtnost: Patološki narcis in smrt v kiberprostoru
Eva Vrtačič
Internetna socialna obrežja: prijatelji za vedno?
Kaja Jakopič
Otroci na internetu
Sandra Bašić-Hrvatin
Mediji, ponižani v obrt
Igor Vobič
Medosebna interaktivnost – redkost v slovenskem spletnem novinarstvu
Manca Borko
S stapljanjem uredništev v novo dobo novinarstva?
Sonja Merljak Zdovc
Blog kot novinarski odgovor na težave neke lokalne skupnosti
Kaja Jakopič
Volivci v mreži spletnih skupnosti
Igor Vobič
Splet kot zrcalo krize novinarstva?
Kaja Jakopič
Blogam, torej sem … novinar in zvezda
Zvezdan Martič
Medijske hiše srečajo nove medije
Jaka Železnikar
Spletni medij ali spletni podaljšek medija
Igor Vobič
Novinarstvo na spletu – Kdo s(m)o novinarji?
Zoran Trojar
Trendi spletnega oglaševanja
Barbara Kvas
Politični spletkarji – predvolilne kampanje na spletu
Kaja Jakopič
Bum časopisnih spletnih televizij
Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić
Spletne televizije izziv za medijske regulatorje
Brankica Petković
Mediji za državljane
Domen Savič, Barbara Kvas
Demokratični potencial spletnih dnevnikov
Nikola Janović
Praktične intervencije in teoretske refleksije
Kaja Jakopič
Boj proti sovraštvu na medmrežju ali boj z mlini na veter
Miha Ceglar
Katere podatke o uporabnikih lahko zbirajo slovenski operaterji?
Maja Breznik
Spletna stran Index prohibitorum
Toni Gabrić
ZaMirZINE
Kaja Jakopič
Slovenske parlamentarne volitve brez internetne kampanje
Mojca Planšak
FM@dia Forum 2004
Sonja Merljak
Dve postaji za medijske informacije
Zorana Baković
Kitajska: Resnica v rdeči preobleki
Marta Gregorčič
Fuck media. Be the media!
Bibliowwwgrafija
Matjaž Trošt
Izzivi spletnega novinarstva
Rok Kajzer
Kakovostno, hitro, cenejše
Nova spletna stran čeških novinarjev
Suzana Žilič-Fišer
Prihodnost televizije
Barbara Bizjak
Število obiskov razkriva edino Večer
Darren Purcell
Pošljite čim več ljudem
Darren Purcell
Otroška pornografija na internetu
Boris Čibej
Prihodnost neke iluzije
Goran Ivanović
Stara Mat’kurja - dobra juha
Erika Repovž
Nov internet časopis 24ur.com
Vuk Ćosić
Internet in kosovska vojna
Goran Ivanović
Televizija na internetu
Državna propaganda na internetu
Vuk Ćosić
V boju proti državi
Joh Dokler
Brez komunikacije z bralci
Edicija MediaWatch
Darren Purcell
Slovenska država na internetu
sovražni govor in medijski diskurz
Medijska preža
Renata Šribar
Ženski vstop: Vstajništvo in spol v medijih
Melita Zajc
Ne le nevarnosti, glejmo raje prednosti novih prostorov javne komunikacije
Jernej Rovšek
Najbolje, da je odziv takojšen in tam, kjer je bila sovražnost izrečena
Lija Mihelič
Z dvotirno obravnavo nad sovražni govor na spletu
Kaja Jakopič
Profesionalni razpihovalci sovražnega govora na spletu
Renata Šribar
Premalo in preveč spola
Ekskrementi
Renata Šribar
»Diskretne« medijske diskriminacije in prisilni androcentrizmi
Iztok Šori, Veronika Bajt
Novi digitalni mediji, seksualnost in migracije
Ekskrementi
Janez Polajnar
Corruptio optimi pessima ali kako je končalo prvo slovensko gledališče
Lija Mihelič, Miha Glavač
Prijavitelji dojemajo govor kot kazniv v zelo širokem obsegu
Sonja Merljak Zdovc
Spletni komentarji: kako pregnati sovražni govor?
Jernej Rovšek
Splet ne more biti izjema
Danijela Tamše
Bosanski delavec ni več prikazan kot tat služb, je pa zreduciran na nemočno žrtev
Tanja Petrović
Tako evropsko
Roman Kuhar
S sovražnim govorom je križ
Veronika Bajt
Onkraj metodološkega rasizma in privilegija koncepta belskosti
Renata Šribar
Regresija javnega diskurza o spolih, spolni usmerjenosti, starševstvu in družini
Renata Šribar
Portretiranje »levih« političark in potentnost desne politike
Ekskrementi
Eva Vrtačič
(Kulturni) Boj na računalnik
Marko Zajc
Zakaj sodobna homofobija spominja na nekdanji antisemitizem?
Viktor Ivančić
Prodor v odlagališče demonov
Ekskrementi
Mitja Velikonja
»TU JE SLO!« »JEBI GA I MI SMO TU« – (Anti)balkanski grafiti in street art slovenske urbane krajine
[1]
Tomaž Pušnik
Konstrukcija Balkana skozi vic v Sloveniji
Jernej Rovšek
Ali je sovražni govor sploh mogoče omejiti?
Sonja Merljak Zdovc
Samoregulacija spletnih medijev: kodeks, moderiranje in celostna registracija uporabnikov
Vesna Kobal
Čakajoč na »pravega«: reprezentacija samskih žensk v reviji Cosmopolitan
Suzana Oreški
Reprezentacije norosti: Privabljanje gledalcev z omalovaževanjem podobe ljudi, potisnjenih na rob
Suzana Oreški
Diskurzi družbenih avtoritet o duševnem zdravju – ovira vključujočim družbenim praksam
Špela Mihevc
So situacije z mediji, ki bi jih želeli spremeniti
Ekskrementi
Marko Zajc
»Tista neverjetna glupost«
Sonja Merljak Zdovc
Mednarodna nagrada za pogum v novinarstvu Claudii Julieti Duque in Vicky Ntetema
Ekskrementi
Andreja Trdina
Spet doma: zamolčevanje razrednih razlik v konstrukciji slovenske običajnosti
Andrej Motl
Sovražni govor v slovenskih medijih na spletu
Renata Šribar
Globalni monitoring medijev: komaj vsaka peta intervjuvana ekspertna oseba ženskega spola
Andrej Motl
Rasizem na internetu
Gorazd Kovačič
Otroške sanje vrhunskih športnikov in slovenska nacija
Brankica Petković
Slovenija: Boljša medijska zastopanost legitimna težnja 200.000 ljudi
Claire Frachon
Francija: Boljša medijska zastopanost legitimna težnja milijonov ljudi
Ekskrementi
Lana Zdravković
Ljudje niso edine živali, ki se smejijo!
Marko Zajc
»Zamorcev ne bomo umivali«
Suzana Oreški
Hendikep kot parodija – Primer razvedrilne oddaje As ti tud not padu?
Renata Šribar
Spol kot spotika Mladine
Roman Kuhar
V imenu družine potvarjajo podatke
Andraž Teršek
Pasti in spodrsljaji svobode izražanja[1]
Saša Banjanac Lubej
Odgovornost novinarjev v vojni v nekdanji Jugoslaviji – Lustracija, sojenje ali pozaba
Ekskrementi
Viktor Ivančić
Hrvaška in Slovenija: Nacionalistična jugonostalgija
Gojko Bervar
Islam in mediji
Gojko Bervar
Muslimanska skupnost ne obstaja, obstajajo muslimanske skupnosti
Nina A. Vobič
Razprava o gradnji džamije in konstrukti o slovenski kulturni podobi
Vesna Vravnik
Lezbična seksualnost prikazana s fotografijami, gejevska zakrita v karikaturah
Marko Zajc, Janez Polajnar
»Za mastne dohodke lastne«
Ekskrementi
Gorazd Kovačič
Slovenski mediji o Kosovu – skozi prizmo velikih sil
Enisa Brizani
Zakaj RKC na spletni strani ne uprablja izraza Rom, temveč Cigan?
Taja Kramberger
Afera Dreyfus in tiskani mediji
Tanja Petrović
Spomin, izkušnja in raba jezika: primer Jugoslovanske ljudske armade
Robert Bobnič
Nezdrava mitologija tv-oddaje Na zdravje!
Aldo Milohnić, Eva Metlikovič
Hvala za trud, toda ostanimo raje pri dejstvih
Ekskrementi
Nena Močnik
Mitološke koncepcije v zahodni Evropi živečih Turkov
Nina A. Vobič
Nelagodje, ko bo »komunistični drugi« postal središče sveta
Lana Zdravković
O pravici, ki jo hočemo uveljaviti
Ana Podvršič
Romi v Grosuplju: Romano Čačipe – Namišljene podobe
Tina Cigler
Romi v Novem mestu: Spregledani pozitivni premiki
Ekskrementi
Renata Šribar
Vloga medijev pri (ne)enakih možnostih žensk za politično participacijo v Sloveniji
Nina Djordjević
Medijske reprezentacije kosovske krize v letu 1999
Jurij Popov
O prostituciji in trgovini z ljudmi površno in senzacionalistično
Julija Sardelić, Miro Samardžija, Ksenija H. Vidmar
Medijski spektakel o družini Strojan
Lev Centrih
»Cigo iz Ambrusa«, dojenčkov smeh, vrtnice iz srčka in »jedi govna«
Eva Batista, Tea Golob
Medijska podoba centra za tujce – Utiranje poti za kulturni rasizem
Andrea Kosenjak
Podoba Balkancev v slovenskih medijih – Umazani, brezzobi, zli
Roman Kuhar
Kako je začela izhajati »revija, kjer je vse prav«?
Ekskrementi
Renata Šribar
Predvolilni primer medijske spolne diskriminacije
Nataša Čebular
Politizacija v medijih: primer džamije
Emina Zejnić
Lokalne volitve – Medijsko sprenevedanje
Brankica Petković
Romi v medijih – priložnost za ozaveščanje o diskriminaciji
Ekskrementi
Ksenija H. Vidmar
Multikulturna Evropa?
Bashy Quraishy
Danska, kako pogrešam tvojo humanost
Anne Knudsen
Danska: Karikature v luči priseljenske politike
Nika Susman
Francija: dvojna merila boja proti cenzuri
Sonja Merljak
O samocenzuri, cenzuri in ustrahovanju
Admir Baltić
Kaplja čez rob
Gojko Bervar
Evropske mule, karikatura in kodeks
Neva Nahtigal
Ni samo regulacija
Ekskrementi
Aldo Milohnić, Eva Metlikovič
Narisani izbrisani
Tonči Kuzmanić
Razkosanje žensk ali l'homme n'existe pas
Lilijana Burcar
»Razočarane feministke, razočarane ženske, razočarani moški«
Kaja Jakopič
Boj proti sovraštvu na medmrežju ali boj z mlini na veter
Alenka Bezjak
Medijske reprezentacije Afrike
Ekskrementi
Gojko Bervar
Mediji in manjšine, Slovenija in Velika Britanija
Renata Šribar
Političarke in medijski stereotipi
Majda Hrženjak
»Materinstvo in kariera« kot oglasna priloga
Lilijana Burcar
Seks v mačo cityju
Ekskrementi
Dušan Rebolj
Mrtvi ilegalci in preplašeni ostali
Gorazd Kovačič
Srce v breznu, amnezija in rasizem
Alenka Kotnik
Mediji o Bršljinu: Učitelj domnevno nasilen, Romi zagotovo
Tanja Taštanoska
Pravica do imena, do jezika in do medija
Iztok Šori
Medijska percepcija smrti Olene Popik
Marko Savić
Globalizacija in nacionalizmi v športu1
Živa Humer, Mojca Sušnik
Politika enakih možnosti žensk in moških brez medijske pozornosti
Zlatko Skrbiš
Avstralija: Zaliv Guantanamo in politika avstralske pripadnosti1
Ciril Oberstar
Teorija bistvenih stranskih proizvodov razprave – Primer izbrisanih
Maks Kaš
Proizvodnja javnega jezika – Mi o Romih
Ignacio Ramonet
Za svobodne medije*
Ekskrementi
Brankica Petković
Medijski linč – Domnevni posiljevalec osumljen, obtožen in obsojen
Urška Mlinarič
O silhueti džamije in trpljenju Slovencev
Gorazd Kovačič
Izbrisani prikazani kot problem, ne kot oškodovanci
Lea Širok
Medijska slika odstopa italijanskega poslanca v slovenskem parlamentu
Matej Kovačič
Zmago Jelinčič na RGL
Nataša Velikonja
Spopad stališč kot medijski konstrukt
Ekskrementi
Matevž Krivic
Mediji o izbrisanih
Mojca Pajnik
Polarizacija prostitucije: biznis ali javna nemorala
Jasminka Dedić
Hrvaška: Tisk o diskriminaciji Romov
Gorazd Kovačič
Nato: »Zaustavite levico!«
Alenka Kotnik
Islam: Bav bav Alah(1)
Tonči Kuzmanić
Nato: Leninismo, blanquismo e natoismo – senza gusto!
Mojca Pajnik
Islam: Spektakularno o džamiji
Simona Zavratnik Zimic
Islam: Človekove pravice kot ljubiteljska dejavnost
Renata Šribar
Pornografija: Po protipornografskemu ukrepu medijskega inšpektorja
Mojca Pajnik
Pornografija: Ženske med spolnostjo in pornografijo
Brankica Petković
Romi: Lahko je nič ne vedeti o Romih
Lucija Bošnik
Islam v zahodnih medijih
Tanja Gerkšič
Ekskrementi
Brankica Petković
Boj med politiko vključevanja in zavračanja Romov
Roman Kuhar
Homoseksualnost brez obraza
Antipoezija v reviji Maturant&ka
Tonči Kuzmanić
Cannibalismo con gusto ali nacionalna pojedina à la Jelinčič (kulinarična analiza)
Roman Kuhar
Moč besed Borisa Ježa
Špela Šebenik
Protiglobalizacijsko gibanje – medijski konstrukt
Dušan Rebolj
Pritožbe zoper diskriminacijsko poročanje
Peter Stankovič
Nacionalistična prisvojitev nogometnega preporoda v Sloveniji
Roman Kuhar
Pedri, čefurji, pa še rdeče oblečeni
Lea Širok
Italijani in italijanska manjšina v slovenskih medijih
Simona Zavratnik Zimic
(Nove) etnične manjšine v Sloveniji?
Georgios N. Papadakis
Grčija
Mediji brez manjšin
Maria Yaneva
Bolgarija
Romi osovraženi tudi ko so bogati
Gordana Vilović
Hrvaška
Manjšine in novinarska etika
Tanja Gerkšič
Ekskrementi
Lucija Bošnik
Svetovni mediji o 11. septembru in vojni v Afganistanu
Gorazd Kovačič
Za Nato z vsemi sredstvi
Marta Gregorčič
Poročanje Dela o nenasilju v Münchnu
Borut Osonkar
Spontana ideologija novinarstva
Denis Mancevič, Marjana Grčman, Živa Pogačnik
Vojna medijskega spektakla
Lucija Bošnik
Novinarji proti Miloševiću
Polona Movrin
Domneva nedolžnosti v medijih
Alenka Kotnik
Romi v medijih še vedno le kot problem
Majda Hrženjak
Konzervativnost kljub navidezni sodobnosti
Vesna Leskošek
Legalizacija ali dekriminalizacija prostitucije
Matej Kos
Drugačna vizija Pohorja ne dobi medijske pozornosti
Tanja Gerkšič
Ekskrementi
Gorazd Kovačič
Razcvet natoskepticizma v vodilnih medijih
Alenka Kotnik
"Skrajneži" v slovenskih medijih
Roman Kuhar
Geji in lezbijke vam želijo lep dan
Gašper Malej
Legitimiziranje antikulturnega diskurza dr. Ruglja
Nevenka Dobljekar
Položaj žensk v medijih
Sabina Mihelj
Podobe žensk v medijih
Roman Kuhar
Misice kot piščančje horde?
Alenka Kotnik
Otroci in mladostniki v medijih
Igor Ž. Žagar
Kolumnisti sami izbirajo teme
Tanja Keršmanc
Vsaka zavrnitev objave še ni cenzura
Saša Bojc
Slovenski negativni junak Slobodan Milošević
Matthew A. Killmeier
Mobiliziranje ameriške javnosti
Karina Cunder
Vzpon ekološkega novinarstva
Tanja Gerkšič
Ekskrementi
Alenka Kotnik
V slogu očitne agitacije
Mojca Sušnik
»Že tako je malo pravih Slovencev!«
Simon Delakorda
Gola telesa in prazne epruvete
Srečo Dragoš
Umetna oploditev v katoliških medijih
Majda Hrženjak
Legitimiziranje neenakosti
Saša Banjanac Lubej
Sabina Obolnar, Slovenka
Peter Jančič
Zlorabljen medijski interes
Tanja Gerkšič
Ekskrementi
Roman Kuhar
Tabloidna metaforika v črni kroniki Dela – Drugič
Barbara Vodopivec
Tajnice, čistilke, gospodinje…
Dejan Pušenjak
Katarza slovenskih medijev
Alenka Kotnik
Sovražna retorika medijev
Roman Kuhar
V obljubljeni deželi ksenofobije
Bojan Veselinovič
Radijski spot pripravilo uredništvo
Tanja Gerkšič
Ekskrementi
Nikolai Jeffs
Podoba Afrike v slovenskih medijih
Suzana Tratnik
Tabloidna metaforika v črni kroniki Dela
Marjan Ogrinc
Mediji ignorirajo rock
Ekskrementi
Edo Pajk
Ekskrementi
Sebastian Reinfeldt
Mi proti njim
Barbara Kelbl
Rome spet kriminalizirajo
Gregor Belušič
O beguncih površno in brezčutno
Miha Ceglar
Kdo je vandal?
Vine Bešter
Na strani gledalcev
Tonči Kuzmanić
To je mentalni rasizem!
Edo Pajk
Ekskrementi
»Čefurska golazen…«
Edo Pajk
Ekskrementi
Edo Pajk
Ekskrementi
Tonči Kuzmanić
Slovenska košarka ali košarka v Sloveniji
Tonči Kuzmanić
Strah in sovražnost v primeru »Veso«
Boris Čibej
Krivi so uredniki
Tonči Kuzmanić
»Hitler je dobro reševal problem brezposelnosti.«
Edo Pajk
Medijski stereotipi
Retorika begunske politike v Sloveniji
Edicija MediaWatch
Tanja Petrović
Dolga pot domov
Brankica Petković, Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić, Iztok Jurančič, Marko Prpič, Roman Kuhar
Mediji za državljane
Roman Kuhar
Medijske podobe homoseksualnosti
Majda Hrženjak, Ksenija H. Vidmar, Zalka Drglin, Valerija Vendramin, Jerca Legan
Njena (re)kreacija
Marjeta Doupona Horvat, Jef Verschueren, Igor Ž. Žagar
Pragmatika legitimizacije - ponatis
Karmen Erjavec, Sandra Bašić-Hrvatin, Barbara Kelbl
Mi o Romih
Tonči Kuzmanić
Bitja s pol strešice
Marjeta Doupona Horvat, Jef Verschueren, Igor Ž. Žagar
Pragmatika legitimizacije
Spremljanje nestrpnosti
2004
Poročilo skupine za spremljanje nestrpnosti
2003
Poročilo skupine za spremljanje nestrpnosti
Gorazd Kovačič
2002
Poročilo skupine za spremljanje nestrpnosti
2001
Poročilo skupine za spremljanje nestrpnosti
Novinarski večeri
05.03.2003
Bashy Quraishy, Christian Moe, Uroš Slak, Ahmed Pašić
O džamijah v Sloveniji
16.10.2001
Melika Salihbeg Bosnawi
Živeti in razumeti islam
13.09.2001
Sanja Sarnavka, Tatjana Božić, Roman Kuhar
Ženske in mediji
27.03.2000
Andreas Unterberger, Ignac Golob
Naš sosed Haider
28.02.2000
Predrag Lucić, Tonči Kuzmanić, Petar Luković
Jezik gneva in sovraštva
22.05.1999
Orhan Galjus, Jožek Horvat, Marjan Dora
Če se rodiš cigan
Omizja
12.10.2006
Brankica Petković, Marko Prpič, Rajko Gerič, Darja Zgonc, Jože Vogrinc, Tomaž Perovič, Roman Kuhar, Jani Sever, Ahmed Pašić, Mitja Blažič, Ksenija H. Vidmar, Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić, Iztok Jurančič, Lou Lichtenberg, Granville Williams, Božo Zorko, Branko Grims, Rina Klinar
Mediji za državljane
24.04.2006
Judit Takacs, Miha Lobnik, Brane Mozetič
Pluralizacija medijev ali kje je prostor za gejevske in lezbične medije?
21.03.2006
Admir Baltić, Ahmed Pašić, Beatriz Bedrija Tomšič Čerkez, Ilinka Todorovski, Ervin Hladnik Milharčič
Omizje o islamu in muslimanih v medijih
18.09.2003
Suzana Tratnik, Tatjana Pirc, Katarina Stojanović, Jani Sever, Gorazd Suhadolnik, Miha Lobnik, Marko Milosavljević, Roman Kuhar
Mediji in homoseksualnost