N O V O S T I
O   M E D I A W A T C H
R E V I J A   M E D I J S K A   P R E Ž A
o   r e v i j i
s e z n a m
junij 2013
december 2012
junij 2012
december 2011
maj 2011
december 2010
maj 2010
december 2009
maj 2009
december 2008
maj 2008
december 2007
maj 2007
december 2006
maj 2006
november 2005
maj 2005
november 2004
marec / april 2004
oktober 2003
marec 2003
december 2002
poletje 2002
zima 2002
poletje / jesen 2001
pomlad 2001
zima 2001
poletje-jesen 2000
pomlad 2000
jesen 1999 / zima 2000
uvodnik
časopisni trg
oglaševanje na tv
neurejena zakonodaja
novinarji in mediji na sodiščih
evropsko medijsko pravo
javni govor
mednarodne konference in festivali
medijski pregled
recenzije
odziv na odziv
ekskrementi
foto
poletje 1999
pomlad 1999
zima 1999
poletje 1998
pomlad 1998
zima 1998
u r e d n i š t v o
E D I C I J A   M E D I A W A T C H
S P R E M L J A N J E   N E S T R P N O S T I
N O V I N A R S K I   V E Č E R I
O M I Z J A
M E D I J S K O   S O D E L O V A N J E
T E M E
A V T O R J I
P O V E Z A V E

Renata Šribar
Oglaševanje »vročih linij«
Javno mnenje pojav ignorira, obstoječa zakonodaja tega problema ne uravnava
Vroče linije* so slovenski naziv za točno določeno ponudbo, storitev, ki se opravlja za denar in se izvaja v zasebnem telefonskem stiku med stranko in izvajalko storitve. Oglašavanje kot tako rekoč edino javno mesto povezave med potencialnim porabnikom in vročo linijo je za vzdrževanje tovrstne dejavnosti vitalnega pomena, saj nadomešča lokal, delavnico, servis ali podobno, torej za javnost odprto fizično mesto ponudbe storitve. Storitve, ki jih ponujajo vroče linije, vključuje spolno stimulacijo, implicitno je mogoča tudi spolna zadovoljitev. Sholastična dilema, izpostavljena v aferi Clinton-Lewinsky, kaj je spolni odnos, v primeru vročih linij odpade. Za potrebe definiranja vročih linij zadostuje ugotovitev, da gre za polje spolnosti. Račun se s seštetjem obeh ugotovitev, torej plačana in spolna dejavnost, izide v rezultat prostitucija. Tu se seveda zastavi vprašanje, kako se lahko svobodno oglašuje nekaj, kar je po črki zakona vsaj doslej še kazenski prekršek. Odgovor je morda v diskoordinaciji med dvema ali več državnimi resorji. Tematizacija vročih linij kot prostitucije sicer presega okvire pričujočega prispevka, čeprav bi vpletene državne institucije s konsenzom in potrditvijo te teze celotno problematiko oglaševanja vročih linij postavile na drugačna izhodišča. Oglaševanje seksualnih storitev po telefonu, kakor bolj natančno lahko imenujemo oglase za vroče linije, je kot značilna novost tranzicijske družbe doletelo državo, zopet značilno, nepripravljeno tako po zakonski kot družbeno refleksivni in civilno aktivistični plati. Javno mnenje pojav ignorira, posamezni glasovi odpora se do sedaj niso zmogli združiti v akcijo. Zakon o javnih glasilih v 26. členu ščiti pred pornografsko vsebino otroke, vendar se formulacija nanaša le na oglase, ki so namenjeni samim otrokom. Zato ponujata predlog zakona o medijih in sedaj že prvo branje v parlamentu priložnost za uravnavanje dosedanjega divjega oglaševanja seksualnih storitev po telefonu. Pobuda in začetni javni razmislek sta feminističnega izvora. V jeziku strategije pomeni to odpor proti pogledu na ženske in spolnost, kakor se organizira preko podob in teksta v obravnavanih oglasih. Taktično se pri obravnavanju problematike opiramo na človekovo pravico do integritete in dostojanstva. Aktivnosti potekajo v okviru kampanje problematizacije oglaševanja spolnih storitev in predloga zakona o medijih, ki ga materialno podpira ZOD Slovenija, koordinira pa podpisana.

Kaj je pornografija?
Preden se lotimo analize predloga zakona o medijih s stališča njegove morebitne učinkovitosti ali pomanjkljivosti v zvezi z uravnavanjem oglaševanja seksualnih storitev po telefonu, poskušajmo žanrsko opredeliti obravnavane oglase. Upodobljene so večinoma ženske*, ki so razgaljene, v držah in z mimiko spolnega zapeljevanja, postavljene bodisi v nediferenciran prostor ali v prostor intimne zasebnosti. Podoba je pogosto opremljena z imenom, ki žensko pooseblja, in z besedami, ki jo seksualno označujejo ali eksplicitno ponujajo, kakor da je spolno na razpolago. Namen tovrstnih oglasov je spolno motiviranje pripadnikov ciljne skupine, saj je namen oglaševanja klic -vroče linije. Razgaljenost akterk, s spolnostjo označena mizanscena in namen spolnega vzdraženja pa je definicija pornografije, oziroma ena od mogočih opredelitev. Glede na jezikovni prostor je treba pogledati še v Slovar slovenskega jezika (DZS 1980), kjer bomo pod geslom »porno« našli zapisano »nanašajoč se na prikazovanje, obravnavanje spolnosti samo zaradi erotičnega draženja, ugajanja«. Slovar slovenskega jezika ubesedi v zvezi s pornografijo to, kar je značilno tudi za navedeno definicijo pornografije. Bolj kakor za vsebino in njeno drznost gre za povezavo vsebine z namenom.

Predlog novega zakona o medijih v sklopu oglaševanje in v 45. členu govori, da se z oglaševanjem ne sme »prizadeti spoštovanja človekovega dostojanstva« in »vzpodbujati rasne, spolne ali narodnostne diskriminacije«. V poglavju posebnih določb o radijskih in televizijskih programih, v sklopu zaščita otrok in mladoletnikov in v 84. členu predloga zakona beremo, da televizijski programi ne smejo predvajati »prizorov neupravičenega oziroma pretiranega nasilja, pornografije ali drugih oddaj, ki bi lahko resno škodovale duševnemu, moralnemu ali telesnemu razvoju otrok in mladostnikov«. In še: »Ob upoštevanju kriterijev iz prejšnjega odstavka lahko televizijski programi od 23. do 6. ure predvajajo tudi programske vsebine, ki vsebujejo prizore nasilja, lastnega človeški naravi, in erotike.«

Zakon ne ščiti intergritete žensk
Skupne določbe, ki govorijo o spoštovanju človekovega dostojanstva in prepovedi vzpodbujanja spolne diskriminacije, so lahko predmet konkretizacije ali poljubnih interpretacij. Če ni izrabljena prva možnost, ostane poljubnost. Pri oglaševanju seksualnih storitev po telefonu ali posameznih oglasih te zvrsti je odločitev, ali gre za kršitev človekovega dostojanstva in dejanje spolne diskriminacije ali ne, torej povsem poljubna. Glede na to, da je poseben sklop namenjen zaščiti otrok in mladostnikov, ne pa tudi žensk (in etničnih in nacionalnih manjšin), ki imajo legitimni status družbene skupine z manjšo močjo, sklepamo, da zakon v smislu zaščite ženske integritete in dostojanstva (za to nam tukaj v prvi vrsti gre) ni funkcionalen. V nadaljevanju se zastavlja vprašanje, kako uravnavati oglaševanje seksualnih storitev in morebitnih dvomljivih vsebin v tisku. Argument trenda liberalizacije tiska v demokratičnih družbah pomeni načelnost, ki pozablja podrobnosti (npr. obstoj zaprtega pornografskega tiska v nekaterih državah razvite demokracije) in tudi specifičnosti, ki jih v posamezno okolje vnaša družbeno-zgodovinski moment (države v tranziciji nimajo tradicije civilnodružbenih in državnih institucij, ki nadzirajo delovanje medijev, tudi tiska). Zakonsko umanjkanje česarkoli, kar bi neposredno uravnavalo oglaševanje vročih linij v tisku, in časovna restrikcija tovrstnega oglaševanja po televiziji bosta spričo pomanjkanja uredniške segmentacije tiskanih medijev glede na načela spoštovanja človekove integritete, spolne enakosti ipd., sproducirala dokaj opazno medijsko nekonsistentnost. V ediciji najbolj uglednega slovenskega dnevnika z visoko tiražo bomo sredi programa za televizijo morali - ne glede na to, ali smo odrasli ali otroci, ozaveščeni, aktivni ali vodljivi državljani in državljanke - gledati pornografske, mehkopornografske in v najboljšem primeru erotične oglase za seksualno dejavnost, enake oglase, ki bodo na televiziji lahko predvajani samo v omejenem nočnem terminu. Pri tem naj poudarimo, da so v vizualni prezentaciji teme, besednem »zakladu« in statičnosti med tovrstnimi oglasi v časopisu in na televiziji minimalne razlike.

In še za sklep: v predlogu zakona o medijih in 84. členu pogrešamo opredelitev »erotike« in »pornografije«, saj bi lahko na primer definicija pornografije, ki smo jo vzeli za ustrezno v pričujočem tekstu, bistveno spremenila praktični pomen omenjenega člena oziroma pojavnost televizijskega oglaševanja seksualnih storitev po telefonu.

*Vroče linije so pojav svobodnega trga in v skladu s tem prisotne v Sloveniji slabo desetletje. Oglaševanje teh je najbolj opazno po obeh velikih komercialnih televizijah, kjer je do sedaj potekalo tako rekoč v vseh mogočih terminih. V nenamenskih tiskanih medijih je značilno za Vikend magazin Dela in tudi Slovenske novice.

*Moški akterji so redki, namenjeni so tako porabnicam kot porabnikom (t. i. gay lines). Hiter in nikakor ne znanstven pregled oglaševalskega materiala priča o tem, da se upodobitve moških razlikujejo od upodobitev žensk. Ker so vroče linije s heteroseksualno ponudbo in ženskami ponudnicami seksualne storitve zelo prevladujoče, je tekst usklajen s to stvarnostjo in zato diskriminatoren do drugačnih spolnih praks in spolne ponudbe.

izpis

Darren Purcell

Otroška pornografija na internetu
Učinkuje le globalni odziv vlad, civilne družbe in internetovske industrije
Otroška pornografija postaja s širjenjem mreže, povečevanjem števila dostopov in nenehnim izumljanjem novih načinov dostopa vse težji problem za oblikovalce politike na internetu. Kako velik je ta problem? Homayra Sellier trdi v dokumentu o boju proti otroški pornografiji na internetu, ki ga je predstavil na konferenci UNESCO, da je več kakor 40.000 strani, ki razglašajo in slavijo idejo moške-deške ljubezni in otroškega seksa. Max Taylor, profesor uporabne psihologije na University College Cork, ocenjuje, da se je v zadnjih desetih letih v njegovi podatkovni bazi o otroški pornografiji nabralo od 300 do 350 fotografij, ki prikazujejo spolne zlorabe, in med 1600 in 1800 slik, ki prikazujejo izzivalne spolne položaje. Pri tem hitro doda, da je ocena, ki govori o številu fotografij na internetu, zelo nizka. Bolj zastrašujoči so trendi, ki jih je opazil na samih slikah. Mnoge novejše slike imajo v ozadju računalnike in so postavljene v domače okolje, v hišne prostore, ki pomenijo varnost. To kaže, da so veliki del novejše otroške pornografije ustvarili ljudje, ki so jim otroci zaupali.

V civilni družbi so nastale nevladne organizacije, da bi se bojevale proti temu, kar vidijo kot »ne-le-virtualno« grožnjo otrokom. Jasno so opredelile, kaj je tisto, kar ogroža otroke, in kako to omogoča internet. Parry Aftab, odvetnik, ki se ukvarja z kiber-pravom in je povezan z ameriško skupino Cyber-angelov, opozarja na dve poti. Prva so sobe za kramljanje, ki jih pedofili uporabljajo kot forum za dogovarjanje za srečanja s potencialnimi žrtvami. Odrasli se pretvarja, da je otrok, sodeluje v kramljanju in opreza za otroki, ki se zdijo depresivni ali osamljeni. Pedofil si nato pridobi otrokovo zaupanje (proces, ki lahko zahteva številne ločene izmenjave) in organizira srečanje na kraju, kjer starši niso navzoči. Pedofil nato uporabi otroško pornografijo, da bi prepričal otroka, da so spolni akti, ki si jih želi, normalni. Slike tako upravičujejo dejanja, saj otroku kažejo, da to počnejo tudi drugi.

Čeprav je večina držav prepovedala otroško pornografijo, je ena od težav pri odkrivanju takih strani ta, da te niso javne, pogosto so znane le tesno povezani skupini pedofilov, ki si izmenjujejo naslove datotek na internetu. Nevarnost torej ni to, da bi otroci utegnili videti slike, ampak dejstvo, da jih - kot opisuje Aftab – izkoriščajo, in, kar je prav tako pomembno, kako se te podobe nato uporabljajo, da privabijo še več žrtev. Prizadevanja civilne družbe v boju z otroško pornografijo so eksplodirala v zadnjih petih letih, pri čemer uporabljajo enako tehnologijo, da bi pritegnila pozornost na problem, in tako povezujejo dosežke po vsem svetu. Večajo so tudi napori na mednarodni ravni. UNESCO je januarja 1999 objavil deklaracijo in akcijski načrt boja proti otroški pornografiji. Dokumenta poudarjata večjo udeležbo internetovske industrije s samoregulacijo in uveljavljanje zakonske ureditve. To naj države oblikujejo tako, da ne preganjajo le distribucije otroške pornografije, ampak tudi njeno posedovanje. Nazadnje dokument poziva vlade, nevladne organizacije, industrijo in civilno družbo k skupnemu urejanju problema, priznavajoč njegovo razširjenost in zahtevnost.

Med nevladnimi organizacijami, ki so del teh prizadevanj na internetu, je ECPAT (ki se je sprva usmerjala na otroško prostitucijo v Aziji) s podružnicami po vsem svetu.

Druge dejavno iščejo materiale in od uporabnikov interneta pridobivajo poročila o otroški pornografiji. Britanska skupina Internet Watch poročila analizira in ugotavlja, ali vsebina strani krši britanske zakone in ali je postavljena na strežnikih v Veliki Britaniji. Če je tako, obvesti oblasti. Če je stran nezakonita, stopijo v stik s ponudnikom dostopa in zahtevajo odstranitev strani. Leta 1998 se je skupina odzvala na 447 poročil, dobila pa jih je več kot 2400.

Tudi Gibanje proti pedofiliji na internetu, ki ima sedež v Belgiji, deluje podobno kakor Internet Watch kot središče, kjer se zbirajo poročila in listine. Poleg tega gre za raziskovalno skupino, ki poskuša zaobjeti obseg problema, in za nekakšen svetovalni servis ponudnikom dostopa. V Združenih državah so ena bolj pomembnih organizacij, ki delujejo na tem področju, Cyber-angeli. Dejavno sodelujejo zlasti v prizadevanjih UNESCO pri načrtovanju boja proti tem problemom. Del njihovega delovanja je tudi izobraževanje, ki je usmerjeno v pomoč staršem pri razumevanju potencialnih nevarnostI interneta za njihove otroke, z ocenjevanjem programske opreme, ki naj bi preprečevala dostop do strani, ki vsebujejo določene izraze in opise.

Med nadnacionalna prizadevanja, ki se lotevajo tega problema, sodi tudi projekt incore (Internet Content Rating for Europe), ki bo industriji in aktivistom omogočil, da bodo lahko na primeren način opozarjali starše. Tudi Univerza Yale izvaja projekt informacijske družbe (Information Society Project), ki ga podpira Bertelsmannova fundacija. Z odzivanjem sodnih in izvršilnih organov narašča vmešavanje države. Na Interpolu imajo oddelek, ki se ukvarja z otroško pornografijo v sklopu prizadevanj za pospeševanje komunikacij med raznimi državnimi policijskimi uradi. V Združenih državah sodelujeta pri odpravljanju otroške pornografije fbi in carinska služba. V zda in v drugih državah so vpeljali zakonodajo, ki precej jasneje opredeljuje otroško pornografijo, kar je zelo težko, ko imamo opraviti s tehnologijo, ki omogoča, da z združevanjem podob – s t. i. morfiranjem – odraslemu telesu damo mlajši, nedoleten videz.

Kljub vsej skrbi in prizadevanjem pade večji del odgovornosti na starše. Nevladne organizacije, ki se osredotočajo na družine, opozarjajo, da je potrebno vedeti, kaj počnejo otroci na mreži in s kom se povezujejo, če hočemo preprečiti, da bi jih izkoristili za naslednjo otroško pornografsko stran. To pa zahteva poznavanje tehnologije in razumevanje tega, kako jo lahko uporabljajo drugi. Na voljo je programska oprema, ki lahko staršem pomaga nadzorovati, kakšne reči presnemava uporabnik z mreže, in – kar je še pomembnejše - katere informacije prihajajo po internetu do otroka. To pa je, kakor meni gospod Aftab, največja težava: torej preprečiti otrokom, da bi prišli v stik s pedofilom, ki jih bo izkoristil.

Brez dvoma je tehnologija interneta darilo za pedofile in tiste, ki jih zanima otroška pornografija. Globalne povezave med temi posamezniki in število informacij, ki so jim dostopne, naraščajo in pred globalno družbo postavljajo jasno grožnjo. Vendar pa ista tehnologija, ki olajšuje to ostudno trgovanje z otroškimi podobami, olajšuje tudi sodelovanje in izmenjavo informacij med skupinami, ki se s tem spopadajo na globalni ravni. Tehnologija pomeni grožnjo. Vendar pa je tudi najboljše upanje, ki ga ima civilna družba, da se proti problemom bojuje na potrebni – torej globalni – ravni.

izpis

 S O R O D N E   T E M E

mediji in pravo

Medijska preža
Sandra Bašić-Hrvatin
Slovenija: En korak naprej, dva nazaj*
Zrinjka Peruško
Kaj je bilo narobe z reformami medijev v postsocialistični Evropi?*
Snežana Trpevska
Razdrobljenost trga v jugovzhodni Evropi in degradacija profesionalnega novinarstva*
Jovanka Matić
Novinarji kot gibalo reform medijev*
Tarik Jusić
Bosna in Hercegovina: Med stagnacijo in tranzicijo*
Judit Bayer
Nauki medijskih reform v srednji in vzhodni Evropi: Vsaka družba ima tak medijski sistem, kot si ga zasluži*
Paolo Mancini
Reforme medijev ne nastanejo v praznem prostoru*
Guillermo Mastrini
Napredne vlade in mediji v Južni Ameriki*
Rodrigo Gómez García
Reforme medijev v Latinski Ameriki: med dekomodifikacijo in marketizacijo javnih komunikacijskih politik*
Larbi Chouikha
Mediji v ogledalu »tunizijske pomladi«: reforme, ki jih je težko izpeljati*
Justin Schlosberg
Reforma lastništva medijev v Veliki Britaniji: kako naprej?*
Brankica Petković
Zakaj primerjati reforme medijskih sistemov?
Gorazd Kovačič
Kaj so mediji za Janšo in Pahorja?
Andrej Pavlišič
Mediji ne delujejo v praznem prostoru
Domen Savič
Zapiranje pašnika: spletna cenzura doma in po svetu
Tomaž Gregorc
Onemogočanje avtonomnih digitalnih praks – »trda plat« zgodbe
Brankica Petković
Človekove pravice in mediji
Andreja Tratnik
»Na tisoče Madžarov pije to sranje s ponosom, celo s predanostjo«
Zoran Medved
Prihodnost ali pogreb javne RTV?
Gregor Strojin
Javnost sodnih postopkov v zadevi Patria
Andreja Tratnik
Kdo naj presodi, ali naj se od novinarja zahteva razkritje vira?
Brankica Petković
Slaba vest evropske medijske politike
Renata Šribar
Regulacija avdiovizualnih medijev: kompleksnost in izmuzljivost potencialno spornih vsebin
Tanja Kerševan-Smokvina
Evropsko orodje za merjenje neodvisnosti regulatorjev
Toby Mendel
Uvrstitev Slovenije v mednarodni raziskavi o dostopu do informacij javnega značaja
Saša Banjanac Lubej
Inšpektorat za delo novinarjem odgovarja na svoji spletni strani
Sandra Bašić-Hrvatin
Kako je privatizacija medijev omogočila privatizacijo politike
Gorazd Kovačič
Polom reforme medijske zakonodaje
Andreja Tratnik
Korak naprej pri varovanju pravice novinarjev do nerazkritja vira informacij
Lenart J. Kučić
Jezdeci medijske apokalipse
Blaž Zgaga
Po stopnji svobode medijev Evropa razdeljena na dva dela
Jernej Rovšek
Čas za soglasje o samoregulacijski obliki medijske industrije
Sandra Bašić-Hrvatin
Kriza časopisne industrije je posledica napačnih odločitev lastnikov
Lana Zdravković
Sprejemanje medijske zakonodaje: In temu pravite javna razprava?
Rina Klinar
Lokalni mediji v Sloveniji: nacionalna mreža, medijske regije ali umiranje na obroke?
Jasna Babić
Osnutek zakona o medijih: Bluz slovenskih glasbenikov
Renata Šribar
Zaščita otrok pred spornimi vsebinami v osnutku zakona o medijih: nadaljevanje regulacijske stihije
Sandra Bašić-Hrvatin, Marko Milosavljević
Slovenskih medijskih 20 let: Quid pro quo
Gojko Bervar
Nova oblast in mediji – Kaj se je spremenilo?
Brankica Petković
Slovenija: Boljša medijska zastopanost legitimna težnja 200.000 ljudi
Sandra Bašić-Hrvatin
Vztrajati pri vsebini in načinu sprejemanja medijskih zakonov
Roman Kuhar
V imenu družine potvarjajo podatke
Nina Zidar Klemenčič
Dva primera, množica stališč, problem nerešen
Andraž Teršek
Pasti in spodrsljaji svobode izražanja[1]
Andrej Stopar
Rusija: »V tem primeru ste nas prehiteli!«
Jernej Rovšek
Posledica spremenjene sestave Ustavnega sodišča?
Jure Aleksič
Mozaik neke gangrene
Andreja Tratnik
Evropsko sodišče za človekove pravice o nedopustnosti političnih pritiskov na medije
Ustavno sodišče
Del odločbe Ustavnega sodišča v primeru Prijatelj proti Mladini[1]
Ciril Ribičič, Marija Krisper Kramberger
Prijatelj proti Mladini: Zastraševalni učinek obsodbe Mladine
Iztok Jurančič
Kanarčki v rudniku demokracije
Zoran Medved
Novi zakon o RTV Slovenija: Potrebujemo popolnoma nov koncept
Peter Lah
Pluralizem medijev: predmet arbitrarnih ocen ali empiričnih meritev?
Tadej Praprotnik
Nizozemska: Učinkovit sistem zaščite otrok pred škodljivimi medijskimi vsebinami
Sonja Merljak Zdovc
Novinarska zbornica
Tomaž Klipšteter
(Ne)občutljivost medijev za varstvo zasebnosti
Ranka Ivelja
Pasti »konkretizacije in personalizacije« incesta
Brankica Petković
Narobe
William Gore
Nesprejemljivost predlogov za vseevropski sistem urejanja medijske odgovornosti(1)
Daphne Koene
Na Nizozemskem vsak dan bolj cenimo dobro delovanje tiskovnega sveta(1)
Marko Milosavljević
Razsodba delovnega sodišča odpira možnosti za odpuščanje neposlušnih novinarjev
Bojan Dobovšek, Jure Škrbec
Novinarji in korupcija
Goran Novković
Kje so meje pravice? Kje so meje molka?
Jože Vogrinc
Spremenimo informativne medije v javna glasila!(1)
Nataša Pirc Musar
Pravica vedeti – Prvi mednarodno zavezujoči akt na področju dostopa do javnih informacij na svetu
Toby Mendel
Ali sprejeta konvencija izpolnjuje pričakovanja?
Helen Darbishire
Prepoznavanje pravice
Simona Zatler
Ali je učinkovita regulacija sploh možna?
Tanja Kerševan-Smokvina
Direktiva kot preskus za medijske politike držav članic EU
Renata Šribar
Protiregulacijski kompleks bo med pripravo novele zakona o medijih gotovo še živ
Marko Milosavljević
Napake, iz katerih bi se (že) morali kaj naučiti
Nika Susman
Francija: Usoda javne televizije odvisna od dobičkov komercialne tekmice
Renata Šribar
Ko mediji premikajo meje v prid pornokapitala
Mateja Boldin
Sistem koregulacije na preizkušnji
Renata Šribar
Različno branje zakona izgovor za neukrepanje
Renata Šribar
Kdo je pristojen za ukrepanje, če oglaševanje vsiljuje porno seksualnost otrokom?
Miran Lesjak
Človekove pravice zatirane države in nemočnih gospodarskih družb
Cene Grčar
Hudobni mediji in uboga država: ali lahko državni organi zahtevajo objavo popravka?
Janez Markeš
Zakon, ki popravlja mnenja
Jernej Rovšek
Od pravice do popravka do medijskega sveta
Barbara Verdnik
»Tožena stranka redno objavlja članke ...«
Sandra Bašić-Hrvatin
Kakšen javni medij potrebujejo državljanke in državljani Slovenije?
Sandra Bašić-Hrvatin, Iztok Jurančič, Brankica Petković, Grega Repovž, Jernej Rovšek, Špela Stare, Matej Šurc, Blaž Zgaga, Društvo novinarjev Slovenije, Sindikat novinarjev Slovenije
Za prenovo medijske politike
Ian Mayes
Samoregulacija informativnih medijev: pot do novega razmerja z bralci
Ian Mayes
Dejstva v zadevi
Ian Mayes
Po navedbah vira
Slavko Vizovišek
Guardianov zgled in slovenska realnost
Viktor Ivančić
1996: Kako je bil obrekovan Feral Tribune
Jernej Rovšek
Pot do zaupanja vrednega regulatorja medijev
Jernej Rovšek, Brankica Petković
Ali je v primeru Stres proti POP TV medijski inšpektor prevzel vlogo sodišča?
Ivan Pal
Več prijav inšpektorju za medije
Neva Nahtigal
Problemi s socialno, pravno in profesionalno varnostjo novinarjev v jugovzhodni Evropi
Iztok Jurančič
Dninarstvo na novinarskem trgu delovne sile
Sandra Bašić-Hrvatin
Politika razvoja radia in televizije v Sloveniji – Tiranija status quo
Sandra Bašić-Hrvatin
Paralelni svetovi
Iztok Jurančič
Pravna zaščita kaznovanih novinarjev – Novinarji kot postranska škoda?
Jože Vogrinc
Medijska politika kot demokratura
Renata Šribar
Mobitel, WTF?
Blaž Zgaga
Pismo o cenzuri: v tujini objavljeno, doma cenzurirano
Boris Vezjak
Še vedno neutemeljen disciplinski ukrep proti novinarju
Matej Šurc
Peticija – da nam ne bo žal za to, česar nismo storili
Brankica Petković
Njihova svoboda, naša pravica
Mateja Boldin
Vsebine za odrasle, promocija za otroke
Zoran Medved
Zakaj je zahteva po uravnoteženosti javne televizije neutemeljena?
Iztok Jurančič
Tehnologije obvladovanja slovenskih medijev v letih 2006–2007
Barbara Verdnik
Primorske novice – Plen političnih in ekonomskih interesov
Klavdija Figelj
Kje so pristali novinarji?
Predlog ureditve poklicne avtonomije v kolektivni pogodbi za poklicne novinarje
Sandra Bašić-Hrvatin
V Sloveniji brez javne razprave o novi medijski direktivi
Renata Šribar
Škodljive vsebine na mobilnih telefonih
Hans-Martin Tillack
Ali uradniki EU pretepajo pse?
Mediji za državljane – Priporočila
Jasmina Potokar Rant
Novinarske usode: Delo preko avtorskih pogodb
Sandra Bašić-Hrvatin
Po razpisu za subvencije medijem: Uravnoteženi in komunikativni
Andrew Taussig
Organizirajte Glas poslušalca in gledalca
Boris Vezjak
Dedemokratizacija Slovenije pod krinko demokratizacije RTV Slovenija
Neva Nahtigal
Kdaj oddaje za Rome na RTV Slovenija?
Maja Bogataj Jančič, Maja Lubarda
Licence Creative Commons tudi v Sloveniji
Jasmina Potokar Rant
Avtorske pravice v pogodbah med mediji in novinarji
Jernej Rovšek, Sandra Bašić-Hrvatin, Brankica Petković
Kakšen sklad za medije?
Špela Stare
O subvencijah za medije naj ne odloča komisija
Gorazd Perenič
Na poti od odprtega k preglednemu javnemu sektorju
Nataša Pirc Musar
Zakonske novosti in dostop do informacij za novinarje
Pavel Gantar
Lahkotnost sprememb v dostopu do informacij javnega značaja
Jernej Rovšek
Neskladje glede zakona o dostopu do informacij javnega značaja
Lenart J. Kučić, Aljaž Marn
Proti terorizmu z nadzorom državljanov
Aljaž Marn
Kronologija sprejemanja evropske direktive o hrambi telekomunikacijskih podatkov
Aljaž Marn
Iniciativa "Hramba prometnih podatkov ni rešitev!"
Saša Bojc
Napad na novinarski vir
Brankica Petković
Ministri evropskih držav o medijski politiki
Jaka Repanšek
Bo prenovljeni kolektivni pogodbi za novinarje uspelo?
Miha Trampuž
Varstvo avtorskih pravic v predlogu dopolnitev in sprememb kolektivne pogodbe
Živa Humer, Mojca Sušnik
Politika enakih možnosti žensk in moških brez medijske pozornosti
Jernej Rovšek
Nihalo se je od svobode izražanja obrnilo v prid varstvu zasebnosti
Janez Tekavc
Odškodninska odgovornost novinarja
Jernej Rovšek
Pravica do popravka ali odgovora v medijih – Primer Vladislava Stresa
Lucija Bošnik
Poročanje medijev s sodišč
Urška Prepeluh
Procesni labirint do informacij javnega značaja
Urška Prepeluh
Dostop do javnih informacij pri organih EU
Jaka Repanšek
Pravni okvir avdiovizualne industrije v EU
Sandra Bašić-Hrvatin
Delo in izbrisani: kdo »zlorablja« medijski prostor?
Jaka Repanšek
Varovanje avtorskih pravic v kolektivni pogodbi: kako se miš spreminja v mačko
Jaka Repanšek
Kraja avtorskih del: avtorji lajajo, karavana gre dalje
Jaka Repanšek
Avtorske pogodbe zaposlenih v medijih
Renata Šribar
Ta lahki predmet manipulacije: oblast in regulacija pornografije
Melita Zajc
Mediji in avdiovizualna politika v strateških dokumentih ministrstva za kulturo
Rina Klinar
Medijska raznolikost v nacionalnem programu za kulturo 2004-2007
Brankica Petković
Razpršenost lastništva in raznolikost vsebin
Gojko Bervar
Velika Britanija: Prenova pritožne komisije za tisk?
Alison Harcourt
Regulacija medijskega lastništva - slepa ulica EU
Gojko Bervar
V zapor zaradi klevete?
Gojko Bervar
Mediji vzbudijo strah, politiki zahtevajo višje kazni
Rok Kajzer
Klevetanje in praksa Novinarskega častnega razsodišča
Neva Nahtigal
»Obrekovalci« pred Evropskim sodiščem
Sandra Bašić-Hrvatin
Zakon o RTVS za 20. ali 21. stoletje?
Miro Petek
Velika Britanija: Lastništvo zagotavlja neodvisnost Guardiana
Karol Jakubowicz
Zavrnite predloge o politični delitvi javne radiotelevizije!
Serge Halimi
Nova cenzura
Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić
Medijska koncentracija v Sloveniji
Sonja Merljak
Interni etični kodeksi v medijih
Dušan Rebolj
Nianse nasilja: ulovimo in ubijmo Billyja Raya Cyrusa!
Milada Mirković
Sprejet zakon o dostopu do informacij javnega značaja
Jernej Rovšek
Ali zakon o dostopu do informacij res ni pomemben za novinarje?
Saša Banjanac Lubej
Novinarji so za direktorje kakor delavci v tovarni
Sonja Merljak
Piarovci so dodatna ovira na poti do informacij
Gorazd Kovačič
Nato: »Zaustavite levico!«
Gal Kirn, Ana Jereb
Nato: Vidni in nevidni pritiski
Sandra Bašić-Hrvatin
Nato: Civilna družba proti državi
Renata Šribar
Pornografija: Po protipornografskemu ukrepu medijskega inšpektorja
Ian Mayes
Naš cilj je biti odgovoren časopis
Gašper Lubej
Svoboda tiska ogrožena povsod po svetu
Judit Bayer
Madžarska: Položaj medijev po volitvah 2002
Jaka Repanšek
Je moje res tvoje?
Neva Nahtigal
Tehnologija zahteva dodatno zaščito avtorskih pravic
Urša Chitrakar
Ko javna osebnost laže
Marko Milosavljević
Zakaj je dobro, da je ukinjena avtorizacija intervjuja
Jernej Rovšek
Je to zakonska podlaga za bolj odprto javno upravo?
Milada Mirković
Pomanjkljivosti predloga zakona o dostopu do informacij javnega značaja
Boris Vezjak
Primer Petek: simptom zloma medijske avtonomije
Brankica Petković
Kaj smejo početi novinarji?
Lucija Bošnik
Svoboda tiska v rokah policije
Suzana Žilič-Fišer
Velika Britanija
Polemike o novi medijski zakonodaji
Rajko Gerič
Postali smo javni uslužbenci
Tatjana Pirc
Bodimo uslužbenci javnosti
Jaka Repanšek
Konkurenčna klavzula v novinarskem poklicu
Saša Banjanac Lubej
Vpis v razvid medijev
Gorazd Kovačič
Pronatovski napadi na demokratični pluralizem
Ksenija Horvat
Josri Fouda
Nikoli se ne bom vključil v propagandno vojno
Senko Pličanič
Ustavna pravica doslej neuresničena
Milada Mirković
Zakon bi moral veljati za vse državne organe
Simona Zatler
Vsak je lahko novinar
Jaka Repanšek
Konkurenčna prepoved v novinarskem poklicu
Saša Banjanac Lubej
Medijski inšpektor - one man band
Aldo Milohnić
Oglaševalska pornografija na Kanalu A in POP TV
Karina Cunder
Delo po novem restriktivno pri oglaševanju vročih linij
Borut Zajc
Prikrito oglaševanje je zloraba medijev
Nika Deu
Spoštujemo zakonodajo
Rastko Močnik
Svoboda izražanja kot farsa
Darijan Košir
Delo ni zaprt medij
Simona Zatler
Kako zagotoviti dostop do medijev
Igor Ž. Žagar
Pet minut za (novinarski) suspenz
Maja Breznik
Kulturni krogi
Simona Zatler, Sandra Bašić-Hrvatin
Programski deleži po novi medijski zakonodaji
Marjan Moškon
Žagajo mar avtorji vejo, na kateri sedijo?
Špela Mežnar
Parodija je dopustna predelava tujega avtorskega dela
Brane Maselj
Pooblastila državi, omejitve medijem
Boris Bergant
Izrazito politični zakon
Rina Klinar, Irma Benko
Več vprašanj kot odgovorov
Aleš Gaube
Dopolnila za lažji spanec
Sandra Bašić-Hrvatin
Past prekomerne regulacije
Špela Šipek
Ko država prikriva informacije, jo lahko tožimo
Matjaž Jarc
Paranoja o državnem nadzoru nad mediji
Peter Jančič
Ozka zakonska ureditev dostopa do informacij
Rina Klinar
Naj lokalni radio ugasne?
Marjan Moškon
Zatreti lokalne programe je lahko
Dejan Jelovac
To bo konec Radia Študent
Petra Oseli
Prodajajo šampon v informativnih oddajah
Tanja Kerševan-Smokvina
Oglasi na televizijah po pravilih
Branko Čakarmiš
Samoregulativni korak slovenskih televizij
Cene Grčar
Beseda velja
Druga in tretja obravnava zakona o medijih
Bojan Golčar
Radio Marš naj bo!
Matevž Krivic
Lastniški poseg v uredniško politiko?
Simona Zatler
Uredniška neodvisnost in ugovor vesti
Aleš Gaube
Novinarski ceh na preži
Gojko Bervar
Novinarska zaščita ali jarem
Marjan Moškon
Onemogočiti lokalne televizije?
Simona Zatler
Brez sodne prakse, brez politične volje
Tomaž Ranc
Nadzorovani novinarji
Rainer Reichert
Nadzor zasebnih pogovorov
Boris Rašeta
Novinarjem so v Tuđmanovem obdobju redno prisluškovali
Jaka Repanšek, Simona Zatler
Intervjuvanec lahko preverja le natančnost
Boris Čibej
Želja po umiku ostrih izjav
Lidija Koman Perenič
Odškodninske tožbe naraščajo
Renata Šribar
Oglaševanje »vročih linij«
Igor Mekina
Daleč od brezhibnosti
Tatjana Mandić
Nadzorovanje in kaznovanje novinarjev
Gabor Holmai
Državni uradniki morajo prenesti kritiko
Senad Pećanin
Skrivanje za zasebnimi tožbami
Zlatan Karabegović
Razkrivanje nepravilnosti je brez odmeva
Matjaž Gerl
Za pravice gledalca
Tanja Kerševan-Smokvina
Kako prehiteti daljinca
Alexander Scheuer
Televizija čez državne meje
Simona Zatler
Pravica medijev in javnosti
Gojko Bervar
Izgubljena bitka za soglasje
Nadire Mater
Srečna sem, da sem obtožena
Rajko Muršič
Ženska in mati, Cerkev in podgana
Za svobodo umetniškega izražanja in proti represiji
Milka Pance
Konkurenčna prepoved in svoboda dela
Matjaž Jarc
Zlati rez
Borut Mehle
Poti slovenske medijske zakonodaje
Zoran Medved
Vrnitev k abecedi
Milada Mirković
(Ne)dostopnost javnih informacij
Stojan Zdolšek
Brez vrtoglavih odškodnin
Barbara Kelbl
Država proti novinarju
Na začetku je bil Zakon
Edicija MediaWatch
Jernej Rovšek
Zasebno in javno v medijih
Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić, Brankica Petković
Medijsko lastništvo
Sandra Bašić-Hrvatin, Marko Milosavljević
Medijska politika v Sloveniji v devetdesetih
Matevž Krivic, Simona Zatler
Svoboda tiska in pravice posameznika
Novinarski večeri
29.05.2003
Snježana Milivojević, Dejan Anastasijević
Srbski mediji po atentatu
28.01.1999
Alexandre Lévy
Novinarji brez meja
18.12.1998
Vesna Alaburić, Stojan Zdolšek
Pod udarom zakona
23.06.1998
Andras Sajo, Sandra Bašić-Hrvatin
Sedma sila na povodcu
18.02.1998
Jochen Frowein, Igor Mekina
Kako prerezati globoko grlo?
Omizja
29.03.2011
Sandor Orban, Attila Mong, Sandra Bašić Hrvatin, Grega Repovž, Marko Milosavljević, Vojko Stopar, Zdenko Duka, Gordana Vilović
Pasti medijske regulacije in očitki o političnem obvladovanja medijev – Madžarska, Slovenija, Hrvaška, podobnosti in razlike
22.04.2008
Zdenka Čebašek Travnik, Uroš Slak, Alma M. Sedlar, Elizabeta Zorman, Zoran Pavlovič, Liana Kalčina, Brankica Petković, Kristina Plavšak Krajnc
Omizje: Poročanje medijev o otrocih
29.09.2007
Snježana Milivojević, Snežana Trpevska, Sandra Bašić-Hrvatin, Vildana Selimbegović, Milka Tadić, Brankica Petković, Drago Hedl, Željko Bodrožić, Peter Preston, Jani Sever, Aleksandar Damovski, Stjepan Malović, Vanja Sutlić, Mehmed Agović, Dragoljub Vuković, Dubravka Valić Nedeljković, Mirko Štular, Saša Banjanac Lubej
Omizje: Oblike politične instrumentalizacije in klientelizma v medijih v državah jugovzhodne Evrope – primer držav nekdanje Jugoslavije
03.04.2007
Venčeslav Japelj, Barbara Verdnik, Peter Kolšek, Veso Stojanov, Simona Rakuša
Omizje: Tehnologija obvladovanja medijev v Sloveniji
25.11.2002
Aidan White, Ian Mayes, Grega Repovž, Peter Jančič, Gojko Bervar
Samoregulacija in odgovornost medijev
27.02.2002
Aljoša Pečan Gruden, Senko Pličanič, Alja Brglez, Marjan Antončič, Špela Šipek
Dostop do informacij javnega značaja
24.09.2001
Božidar Zorko, Irma Benko, Marjan Moškon, Bojan Veselinovič, Bojan Petan, Goran Novkovič, Marko Milosavljević
Država in mediji v Sloveniji
15.02.2001
Božidar Zorko, Rudolf Moge, Sandra Bašić-Hrvatin, Matevž Krivic, Janez Čadež, Gojko Bervar, Cene Grčar, Rosvita Pesek, Peter Jančič
Zakon o medijih v slepi ulici - Kakšen izhod obeta nov predlog, pripravljen v novi vladi?
predpisi o oglaševanju
Medijska preža
Renata Šribar
Regulacija avdiovizualnih medijev: kompleksnost in izmuzljivost potencialno spornih vsebin
Renata Šribar
Zaščita otrok pred spornimi vsebinami v osnutku zakona o medijih: nadaljevanje regulacijske stihije
Nika Susman
Francija: Usoda javne televizije odvisna od dobičkov komercialne tekmice
Mateja Boldin
Sistem koregulacije na preizkušnji
Renata Šribar
Različno branje zakona izgovor za neukrepanje
Renata Šribar
Kdo je pristojen za ukrepanje, če oglaševanje vsiljuje porno seksualnost otrokom?
Zoran Trojar
Trendi spletnega oglaševanja
Renata Šribar
Mobitel, WTF?
Mateja Boldin
Vsebine za odrasle, promocija za otroke
Sandra Bašić-Hrvatin
V Sloveniji brez javne razprave o novi medijski direktivi
Renata Šribar
Škodljive vsebine na mobilnih telefonih
Aldo Milohnić
Oglaševalska pornografija na Kanalu A in POP TV
Borut Zajc
Prikrito oglaševanje je zloraba medijev
Dejan Jelovac
To bo konec Radia Študent
Petra Oseli
Prodajajo šampon v informativnih oddajah
Tanja Kerševan-Smokvina
Oglasi na televizijah po pravilih
Branko Čakarmiš
Samoregulativni korak slovenskih televizij
Cene Grčar
Beseda velja
Renata Šribar
Oglaševanje »vročih linij«
Matjaž Gerl
Za pravice gledalca
Tanja Kerševan-Smokvina
Kako prehiteti daljinca
internet
Medijska preža
Lenart J. Kučić
Novinarska internetna podoba
Sonja Merljak Zdovc
Poslovni modeli in preživetje medijskih hiš
Melita Zajc
Ne le nevarnosti, glejmo raje prednosti novih prostorov javne komunikacije
Kaja Jakopič
Profesionalni razpihovalci sovražnega govora na spletu
Iztok Šori, Veronika Bajt
Novi digitalni mediji, seksualnost in migracije
Igor Vobič
Piano v Sloveniji: malo muzike, malo denarja
Sonja Merljak Zdovc
Ko spletno uredništvo prosjači svoje kolege iz tiska za kosti
Kaja Jakopič
Twitter volitve?
Marko Milosavljević, Tanja Kerševan Smokvina
Vpliv digitalizacije na medije v Sloveniji
Domen Savič
Internet kot zabloda
Domen Savič
Vzpon in padec informacijskega imperija
Tanja Kerševan Smokvina
Spremljanje vpliva digitalizacije na medije v Sloveniji
Andrej Pavlišič
Internet hočejo transformirati v še eno lovišče kapitala
Domen Savič
Zapiranje pašnika: spletna cenzura doma in po svetu
Tomaž Gregorc
Onemogočanje avtonomnih digitalnih praks – »trda plat« zgodbe
Jurij Smrke
Novinarstvo in/kot tehnologija
Lija Mihelič, Miha Glavač
Prijavitelji dojemajo govor kot kazniv v zelo širokem obsegu
Sonja Merljak Zdovc
Spletni komentarji: kako pregnati sovražni govor?
Jernej Rovšek
Splet ne more biti izjema
Lenart J. Kučić
Iskanje čudežne rešitve
Igor Vobič
Pavperizacija spletnih novinarjev v Sloveniji
Mitar Milutinović
Ne spodbujajte k spremembi temeljnih lastnosti interneta!
Eva Vrtačič, Klemen Ploštajner, Nina Vombergar
Informacija, ideologija, Wikileaks
Sonja Merljak Zdovc
Mobilno, lokalno, socialno
Eva Vrtačič
Fenomen Lana Del Rey: Retro-romantika, porno-šik
Igor Vobič
Konec odprtega spleta tudi v slovenskem novinarstvu?
Eva Vrtačič
Neslane internetne šale z veliko soli
Kaja Jakopič
Pasivni aktivizem: Vloga spletnih omrežij pri vstajah proti diktatorskim režimom
Kaja Jakopič
Wikileaks – brezdomec med virom in medijem
Bojan Anđelković
Časi navduševanja nad virtualnim prostorom, v katerem se lahko potepamo brez identitete, so za nami
Andrej Motl
Sovražni govor v slovenskih medijih na spletu
Timotej Semenič
Demistifikacija pojma spletna televizija
Andrej Motl
Rasizem na internetu
Igor Bijuklič
Mediji v pospeševanju – Paul Virilio in totalitarnost medijske infrastrukture
Igor Vobič
Medijske hiše s spletnim novinarstvom le eksperimentirajo
Vuk Ćosić
Kriza, super
Brankica Petković
Narobe
Igor Vobič
Konvergenca v novinarstvu: integracija uredništev v časopisnih hišah Delo in Žurnal
Eva Vrtačič
E-smrtnost: Patološki narcis in smrt v kiberprostoru
Eva Vrtačič
Internetna socialna obrežja: prijatelji za vedno?
Kaja Jakopič
Otroci na internetu
Sandra Bašić-Hrvatin
Mediji, ponižani v obrt
Igor Vobič
Medosebna interaktivnost – redkost v slovenskem spletnem novinarstvu
Manca Borko
S stapljanjem uredništev v novo dobo novinarstva?
Sonja Merljak Zdovc
Blog kot novinarski odgovor na težave neke lokalne skupnosti
Kaja Jakopič
Volivci v mreži spletnih skupnosti
Igor Vobič
Splet kot zrcalo krize novinarstva?
Kaja Jakopič
Blogam, torej sem … novinar in zvezda
Zvezdan Martič
Medijske hiše srečajo nove medije
Jaka Železnikar
Spletni medij ali spletni podaljšek medija
Igor Vobič
Novinarstvo na spletu – Kdo s(m)o novinarji?
Zoran Trojar
Trendi spletnega oglaševanja
Barbara Kvas
Politični spletkarji – predvolilne kampanje na spletu
Kaja Jakopič
Bum časopisnih spletnih televizij
Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić
Spletne televizije izziv za medijske regulatorje
Brankica Petković
Mediji za državljane
Domen Savič, Barbara Kvas
Demokratični potencial spletnih dnevnikov
Nikola Janović
Praktične intervencije in teoretske refleksije
Kaja Jakopič
Boj proti sovraštvu na medmrežju ali boj z mlini na veter
Miha Ceglar
Katere podatke o uporabnikih lahko zbirajo slovenski operaterji?
Maja Breznik
Spletna stran Index prohibitorum
Toni Gabrić
ZaMirZINE
Kaja Jakopič
Slovenske parlamentarne volitve brez internetne kampanje
Mojca Planšak
FM@dia Forum 2004
Sonja Merljak
Dve postaji za medijske informacije
Zorana Baković
Kitajska: Resnica v rdeči preobleki
Marta Gregorčič
Fuck media. Be the media!
Bibliowwwgrafija
Matjaž Trošt
Izzivi spletnega novinarstva
Rok Kajzer
Kakovostno, hitro, cenejše
Nova spletna stran čeških novinarjev
Suzana Žilič-Fišer
Prihodnost televizije
Barbara Bizjak
Število obiskov razkriva edino Večer
Darren Purcell
Pošljite čim več ljudem
Darren Purcell
Otroška pornografija na internetu
Boris Čibej
Prihodnost neke iluzije
Goran Ivanović
Stara Mat’kurja - dobra juha
Erika Repovž
Nov internet časopis 24ur.com
Vuk Ćosić
Internet in kosovska vojna
Goran Ivanović
Televizija na internetu
Državna propaganda na internetu
Vuk Ćosić
V boju proti državi
Joh Dokler
Brez komunikacije z bralci
Edicija MediaWatch
Darren Purcell
Slovenska država na internetu