N O V O S T I
O   M E D I A W A T C H
R E V I J A   M E D I J S K A   P R E Ž A
o   r e v i j i
s e z n a m
junij 2013
december 2012
junij 2012
december 2011
maj 2011
december 2010
maj 2010
december 2009
maj 2009
december 2008
maj 2008
december 2007
maj 2007
december 2006
maj 2006
november 2005
maj 2005
november 2004
marec / april 2004
oktober 2003
marec 2003
december 2002
poletje 2002
zima 2002
poletje / jesen 2001
pomlad 2001
zima 2001
poletje-jesen 2000
pomlad 2000
jesen 1999 / zima 2000
uvodnik
časopisni trg
oglaševanje na tv
neurejena zakonodaja
novinarji in mediji na sodiščih
evropsko medijsko pravo
javni govor
mednarodne konference in festivali
medijski pregled
recenzije
odziv na odziv
ekskrementi
foto
poletje 1999
pomlad 1999
zima 1999
poletje 1998
pomlad 1998
zima 1998
u r e d n i š t v o
E D I C I J A   M E D I A W A T C H
S P R E M L J A N J E   N E S T R P N O S T I
N O V I N A R S K I   V E Č E R I
O M I Z J A
M E D I J S K O   S O D E L O V A N J E
T E M E
A V T O R J I
P O V E Z A V E

Diana Zajec
Za odličnost v novinarstvu
Mednarodni kodeks za novinarje, ki poročajo o zdravstvu
»Danska izkušnja« je morda najboljša oznaka za nedavno drugo srečanje Evropske zdravstvene komunikacijske mreže (ta je nastala in se vse obetavneje razvija in širi na pobudo evropskega urada Svetovne zdravstvene organizacije). Decembrskega srečanja v Kobenhavnu se je udeležilo več kot 180 predstavnikov 47 držav, novinarjev, urednikov, zdravnikov, predstavnikov zdravstvene politike, nevladnih organizacij, skratka vseh, katerih moč, volja in poslanstvo se skrivajo v seznanjanju javnosti o tako pretanjenih in pomembnih stvareh, kakršni sta zdravje in zdravstvo.

Vsi živimo v družbi in v času, kjer si je prevladujočo vlogo prisvojila informacija. Hkrati se je Evropa v zdravstvu - tako pri zagotavljanju zdravstvenih storitev kakor promocije zdravja - znašla na občutljivem razpotju, na katerem bo v korist vseh treba poskrbeti za dobro informacijo. Ti ugotovitvi danes prav po zaslugi omenjene mreže dobivata pomembno vsebinsko nadgradnjo. Ta bo v prihodnje krojila lik novinarja, ki pooseblja odličnost informacije. Zapisanost novinarstvu - ne le na področju zdravstva - namreč nosi v sebi skupni izziv, v skrbi, da bi komunikacija potekala predvsem v dobro vseh, ki jim je namenjena posredovana informacija.

Da navedeno ne bi ostalo zgolj neuresničena pobožna želja »virtualne« delovne skupine, pa v sodelovanju z International Press Institute pospešeno nastajajo etična vodila za novinarje. Pravzaprav nanje lahko gledamo tudi kot na etična vodila, ki drugim akterjem v pravi luči predočajo vlogo današnjega neodvisnega, korektnega, poštenega, ažurnega in suverenega novinarja. Lahko bi rekli, da je v obliki 10 izredno pomembnih vodil - ki jih, čeravno tovrstnega kodeksa tisti novinarji na Slovenskem, ki »pokrivamo« zdravstvo, nimamo črno na belem zapisanega, pri svojem delu dosledno uporabljamo - danes že tako rekoč gotov mednarodni kodeks, ki narekuje pravila igre pri poročanju o zdravstvu. Zavezujoč bo za vse, ki kljub naraščajočemu komercialnemu pritisku (včasih nerazumnim iskanjem ali celo oblikovanjem zgodbe, brez zavedanja o posledicah za udeležence) ostajajo zapisani pravim vrednotam dobrega novinarstva, ki s senzacionalizmom nimajo nič skupnega.

Ta vodila naj bi v praksi opozarjala na odgovornost vseh, ki skrbijo za komunikacijo v zdravstvu, tudi zdravnikov, ki po oceni predstavnikov mreže še vedno vse prepogosto cinično gledajo na vlogo medijev pri komuniciranju v zdravstvu, kar seveda v končni fazi ni v pomoč nikomur.

Delovni osnutek mednarodnega kodeksa za novinarje, ki pokrivajo zdravstvo, se glasi:
  1. Ne škodi. To vodilo v sebi nosi tudi bistvo novinarjeve odgovornosti oziroma odgovornosti medijev do javnosti in do vsakega posameznika. Kakor vedo tudi vsi zdravniki kot podpisniki Hipokratove prisege, tovrstna zaveza nikakor ne pomeni, da bi se morali zaradi nje pretvarjati, da je vse dobro. V težnji po sporočanju resnice moramo biti novinarji pripravljeni poročati tudi o »neprijetnih« dejstvih opisovati, denimo, etično sporna dogajanja v bolnišnicah, vse pa mora temljiti na preverjenih podatkih.
  2. Povej resnico. Preveri dejstva, četudi tvegaš, da zamudiš rok za oddajo teksta. Gre za temeljno pravilo v novinarstvu, ki obide govorice in zahteva dejstva, ki zgodbo podprejo. Pri tem je za razmere v slovenskem zdravstvu, ko v komunikaciji z zdravstveno stroko marsikje še vedno niso odpravljeni »kratki stiki«, nadvse zgovorna naslednja teza: to seveda zahteva zaupanje in sodelovanje odgovornih v zdravstvu, ki se morajo sprijazniti z dejstvom, da je v trenutku, ko je »duh ušel iz steklenice«, nastalo situacijo bolje razložiti, kakor pa jo zanikati ali prikrivati dejstva.
  3. Ne zbujaj lažnih upov, še zlasti ne s poročanjem o tako imenovanih »čudežnih zdravilih«. Pri vprašanjih, ki zadevajo zdravje, seveda vsakdo rad sliši dobre novice. A pri tem je treba vedeti, da lahko dober naslov po eni strani odpre pot dragim raziskavam, po drugi strani pa lahko mimogrede povzroči veliko škodo z zbujanjem lažnih upov pri bolnikih.
  4. Pazi se prikritih interesov. Tu gre predvsem za nevarno področje, na katerem lahko novinarju mimogrede spodrsne s poročanjem o novih proizvodih v zdravstvu, denimo zdravilih. Pri tem so nemalokrat v ozadju interesi proizvajalcev, ki seveda skrbijo predvsem za svoj dobiček.
  5. Nikoli ne razkrij zaupnega vira informacij. Primer: uslužbenca tobačne ali farmacevtske industrije, ki v dobro vseh razkrije zaupno informacijo, denimo o ugotovljeni škodljivosti določenega proizvoda, je nujno treba zaščititi. Vse prevečkrat se je namreč že zgodilo, da so takšni ljudje zaradi svoje poštenosti pozneje izgubili službo ali kako drugače postali žrtve.
  6. Ko se kot novinar srečuješ z ljudmi, ki so bodisi bolni bodisi hendikepirani, in to še posebno velja za otroke, se vedno zavedaj posledic zgodbe, ki jo boš objavil. Ta zgodba jih bo spremljala veliko dlje in veliko močneje kot tebe.
  7. Nikoli ne vdiraj v zasebnost. To vodilo velja zlasti za osebne tragedije, pri katerih mora dober novinar sam vedeti, da (nedovoljeno) poseganje v čustva prizadetih prestopa meje etike.
  8. Vedno spoštuj zasebnost bolnih, hendikepiranih in njihovih družin. Na tem področju lahko mediji naredijo veliko dobrega - s preseganjem predsodkov med zdravimi in »nezdravimi«, z odpravljanjem, žal, še vedno relevantnih dvojnih standardov.
  9. Spoštuj občutke žalujočih, zlasti v katastrofah, ko bi se bilo treba fotografijam in posnetkom, ki prikazujejo bodisi žrtev bodisi njeno družino, izogniti. Na smrt naj občila gledajo kot na najbolj zasebno zadevo.
  10. Če si v dvomih, potem o tem ne poročaj.
Vse močnejše zavedanje o tem, da je novinarsko pero lahko ravno tako usodno - v pozitivnem in v negativnem smislu - kakor skalpel v rokah kirurga, je zagotovo ustrezna podstat (tudi v podobi »danske izkušnje«) za nenehno izboljševanje vpliva, ki ga ima komunikacija v zdravstvu tudi na zdravje ljudi, na njihovo zavedanje in vedenje o tem, kaj lahko sami storijo za svoje zdravje, kje lahko najdejo prave odgovore, kam naslovijo svoje pritožbe.

Pri tem sem kot novinarka pravzaprav lahko hvaležna Delu, da me je poslalo na takšno strokovno izpopolnjevanje. Ob seznanjanju z vsemi novostmi, ki mi je zdaj kot članici te mreže tudi dejansko zagotovljeno, lahko le rečem, da nam kriteriji, ki potrjujejo odličnost novinarstva, gledano z mednarodnimi očmi, nikakor niso tuji. Tako rekoč istovetni kriteriji so praviloma že vgrajeni v delo novinarjev, ki pri nas poročajo o zdravstvu. Treba pa se bo vprašati, zakaj komunikacija v zdravstvu včasih še vedno ne deluje tako, kakor bi morala. Dejstvo je namreč, da novinarji tudi ali še zlasti na področju zdravstva niso zapisovalci mnenj, ugotovitev, navedb ali sklepov medicinskih strokovnjakov. Ta so lahko zgolj iztočnica za novinarjevo delo. In njemu mora tudi zdravniška stroka začeti priznavati profesionalnost.

izpis

Ana-Marija Bosak

Zaščititi novinarstvo ali novinarje?
Konferenca o novinarski etiki v Nižni Novgorodu
Ruski novinarji so v začetku decembra 1999 povabili v Nižni Novgorod novinarje iz drugih držav z namenom, da bi jim svetovali pri oblikovanju novega etičnega kodeksa, s katerim hočejo omogočiti »objektivno« novinarstvo, hkrati pa zaščititi novinarje pred vmešavanjem politike in njenimi enostranskimi interesi.

Na tridnevni konferenci so udeleženci razpravljali o številnih temah: ali novinarska etika sploh obstaja, kaj etika je, kaj je objektivnost, je šolanje novinarjev smotrno, kaj je namen novinarskega kodeksa. Večina pa je predstavila tudi svoje gledanje na novinarstvo in etiko.

Novinar etiko ima ali pa je nima. Kodeks je le odsev univerzalne etike, nekakšno vodilo, ki novinarje (zdravnike, oglaševalce,…) opominja, kaj je prav/dobro in kaj ni prav/slabo. Novinarski kodeks pa postaja vedno bolj (okusen?) sirov namaz, ki je vedno na razpolago v hladilniku, namažemo pa si ga le takrat, ko to hočemo. Novinarji kodeks imajo, a ga iz številnih razlogov ignorirajo. Zakaj torej sploh pisati kodeks? Da bi se dokument, ki naj bi bil abeceda novinarstva, valjal med drugo staro šaro, nima pomena. Kodeks bi moral varovati novinarstvo, njegovo nepristranost, upoštevati pravico javnosti do informiranja, osebno integriteto vpletenih oseb in njihovo pravico do zasebnosti.

O kršenju teh etičnih načel se je na konferenci veliko govorilo. Posnetki vojnih žrtev in njihovih svojcev, posnetki nesreč in trupel. Holivudizacija novinarstva ali le pravica do informiranosti? Boris Čibej, novinar Dela, je omenil tudi vojno poročanje, vendar se razprava (predvsem zaradi spretnega prevoda) ni razmahnila. Novinarka iz Kazahstana, ki se je s Čibejem podrobneje pogovarjala o čečenski vojni, je bila zgrožena nad tem, kako jim oblasti lažejo in prikrivajo podatke, ki bi verjetno bistveno spremenili javno mnenje o omenjeni vojni.

Kako najpomembnejše podatke stlačiti v poročilo (sinonim nepristranosti podajanja dejstev), ne da bi pri tem izkrivili realnost? Boris Čibej in Gojko Bervar, novinar Radia Slovenija, sta ruskim kolegom pojasnila, da novinarja brez ideologije ni. Če že nisi zaprisežen radikalen levičar ali desničar, pa podpiraš, čeprav nevede, kakšno drugo politično opcijo. Morda tržni kapitalizem, amerikanizacijo. To pa Rusom ni bilo všeč. Verjetno zato, ker se nočejo sprijazniti s tezo, da ni objektivnosti, vsaj takšne idealizirane ne.

Nekateri so v referatih kritizirali razmere v ruskem novinarstvu. Tako je nekdo trdil, da je v »matjuški« Rusiji le sedem odstotkov neodvisnih medijev, druga novinarka pa je govorila o 30 odstotkih. Četudi je resnica nekje vmes, ali pa je odstotek neodvisnih medijev celo morda malo višji od 30, se je treba zamisliti. Kodeks v takšnih razmerah pomeni le kapljo v ocean. Pa tudi o novinarskih idealih ne gre izgubljati besed. Ljudje so hitro zamenljivi, težje pa je potem najti novo službo. Tudi če imaš, hm, jajca, je bolje, da jih ne pokažeš. Podobno se godi mladim novinarjem, ki delajo to, kar jim naročajo uredniki. Prvo je preživetje, etika pa ni nujni dejavnik preživetja.

Novinarka iz Nižnega Novgoroda si želi takšen kodeks, ki bi ščitil tudi novinarjevo zasebnost in njegov ugled. Hkrati je opozorila na številne tožbe proti novinarjem, ki opravljajo svoje poslanstvo: objektivno poročajo o zadevah, ki zanimajo javnost. Doslej so tožniki redko novinarji. Večkrat so v vlogi toženih, ko se politiki obnašajo kakor užaljene neveste, če novinar njihova dejanja presoja drugače, kakor bi sami hoteli. Toda kodeks v tem primeru ne bi bil učinkovit, saj zavezanost kodeksu ni obvezujoča, je prostovoljna, zato se po kodeksu ravnaš ali pa ne (sirov namaz…). Učinkovitejša bi bila zakonodaja o medijih, ki bi omogočala svobodo tiska in na katero bi se novinarji pri svojem delu lahko sklicevali. Toda, mar ni v Rusiji prezgodaj govoriti o svobodi govora in tiska? Ko bo ta svoboda zagotovljena, bodo Rusi lahko govorili o neodvisnem novinarstvu, pa tudi o samoregulaciji novinarjev oz. kodeksu. Torej o svobodni odločitvi novinarja o tem, ali informacijo objavi ali ne. Šele potem, ko bodo ruski novinarji svobodno pisali, se bodo srečali z novo težavo: tržnim kapitalizmom oz. kugo novega tisočletja, kakor je dejal latvijski novinar. Takrat svobode govora ne bo (?) omejevala trenutna politična oblast, pač pa predvsem kapital, gonilo našega časa.

Rusi si torej želijo tak kodeks, ki bi jih varoval pred posegi države, ki bi upošteval temeljne človekove vrednote in (novinarjevo) osebnost, ki bi bil nepristranski, čimbolj univerzalen in nedvoumen. Trije študentje na začetku svoje novinarske poti pa smo jih pozvali, naj mislijo na prihodnje rodove novinarjev, ki se bodo ubadali z enakimi, velikokrat pa tudi z drugačnimi težavami. Kodeks naj bo torej vodilo, ne pa kazen.

izpis

Marjan Moškon

Priložnost za primerjanje
Festivali lokalnih televizij
Mednarodni festival lokalnih televizijskih postaj v Košicah je med 13. in 16. oktobrom pod pokroviteljstvom predsednika vlade Mikulaša Dzurinde slavil že peto obletnico. Tokrat je na festivalu poleg 23 slovaških lokalnih nastopilo 22 tv postaj iz tujine, med 124 udeleženci festivala pa sta bili dve tretjini iz 17 evropskih držav in iz Združenih držav Amerike. Organizatorji so bili City tv Foundation, tv naša iz Košic in slovaška Asociacia mestskyh a lokalnych televizii, pokovitelji pa norveški Telenor, u. s. Information Service iz Bratislave, Sklad za razvoj Karpatske evroregije, Know how Fund in Open Society Fund irex ProMedia za Slovaško.

Programe, ki so se uvrstili v končni izbor, so predvajali štiri dopoldneve, vse dni pa so bili udeležencem na voljo tudi demonstratorji televizijske opreme na priložnostni razstavi video in avdio tehnologije citech 99. Prvi dan, »day of democracy«, sta bili popoldne na vrsti dve predavanji: najprej o izkušnjah beograjske postaje B92 »Odgovornost medijev pod pritiskom« in Sandorja Kolesa »Sodelovanje lokalnih tv postaj v Karpatski evroregiji«. Drugi dan popoldne so namenili predavanju Davida Lowena »Vloga in položaj lokalnih medijev na globalnem trgu« in delavnici »Trženje in oglaševanje na lokalni tv postaji«. Tretji dan, ki so ga posvetili telekomunkacijski tehnologiji, smo najprej poslušali Johna Richardsona Shearerja o programiranju in financiranju na lokalni tv postaji, potem pa so strokovnjaki družbe Telenor, ki se ukvarja z raznimi močno donosnimi telekomunikacijskimi dejavnostmi, predstavili delovanje mreže lokalnih tv postaj za izmenjavo programov in za pripravo skupnega programa teh postaj, povezanih po satelitu. Taka mreža naj bi začela poskusno delovati prav na Slovaškem z usklajevalnim štabom in uredništvom skupnega programa v Košicah.

Zadnji dan so bila v debatni delavnici na vrsti vprašanja in pojasnjevanja, predstavniki nacionalnih združenj lokalnih in regionalnih televizij so se zbrali na letni skupščini, po novinarski konferenci pa je sledila razglasitev zmagovalcev v sedmih kategorijah. Slovenska lokalna produkcija se je dostojno predstavila, še zlasti pa Tinček Ivanuša in njegova Televizija Ptuj z mojstrskim kratkim filmom Koko-učenec, s pravim, živim petelinom v glavni vlogi, ki je prislužil posebno priznanje in nagrado italijanske radiotelevizijske federacije frt Italiana.

Predsednik žirije Ed J. Baumeister, sicer podpredsednik The Independent Journalism Foundation v zda, je po razglasitvi zmagovalcev povedal, da so imele prednost obravnave lokalnih zadev, v katerih nastopajo manjšine, Romi, starejši ljudje, zasvojenci in nasilneži, zaželene pa so tudi predstavitve drugih, bolj vedrih lokalnih posebnosti, za kar je dokaz najvišje priznanje, kipec zlatega berača, košičkega mestnega znaka, filmu Juriš Televizije Niš.

BAR '99
Četrti mednarodni tv festival Bar '99 je bil od 25. do 29. novembra v črnogorskem pristaniškem mestu Bar. Ponavadi so ga pripravili spomladi, tokrat pa so ga zaradi vojne v Jugoslaviji lahko šele v pozni jeseni. Iz 14 držav se je za nastop prijavilo 26 producentskih hiš, med njimi tudi Televizija Slovenija s celovečernim dokumentarcem Maje Weiss Cesta bratstva in enotnosti, hrvaška nacionalka htv z dokumentarcem Ladje in ljudje, makedonska nacionalna televizija s kar štirimi prispevki in štiri alternativne televizije iz Bosne in Hercegovine s 14 prispevki. Med 24 domačimi, jugoslovanskimi producenti sta bili seveda tudi Radiotelevizija Srbije in Televizija Črne gore. Pokrovitelj festivala je bila vlada Republike Črne gore, organizatorji pa občinska skupščina Bar, Turistični center Bar, Televizija Črne gore in republiški sekretariat za informiranje. Programe so razvrstili v sedem kategorij: igrani, dokumentarni, otroški, ekološki in turistični filmi in avtorske reportaže in spoti. Ponos Bara je dva tisoč let stara oljka, ki še rodi, pa se zato tudi nagrade festivala imenujejo zlata, srebrna in bronasta oliva, torej za vsako kategorijo po tri. Glede na številne dokumentarne prispevke so se odločili za to zvrst podeliti še tri posebne nagrade, poleg tega pa sta dve novinarski žiriji podelili tudi dve posebni nagradi.

Navzlic manjšim organizacijskim spodrsljajem, malo tudi zaradi povojnega in siceršnjega razpoloženja v Črni gori, malo zaradi prestavljenega roka, so gostoljubni prireditelji festival srečno pripeljali do konca. Glavno nagrado grand prix festivala so prisodili ruskemu filmu Vojaki ljubezni (Soldaty lubvi), pa tudi sicer so največ nagrad v posameznih kategorijah pobrali ruski filmi.

Zlato olivo za igrani film je dobil celovečerec romunske televizije Dolgo potovanje z vlakom, ena od posebnih nagrad za dokumentarec je pripadla filmu britanske televizije Channel 4 Belgrade Blitz za hrabro pričevanje o razpoloženju med bombardiranjem Beograda, posebna nagrada novinarske žirije pa izjemnemu dokumentarcu alternativne TV Banjaluka z naslovom Nije srpski ćutati o usodi znanega beograjskega protirežimskega novinarja Slavka Ćuruvije, ki so ga ubili v še danes nepojasnjenih okoliščinah. Izjemnemu tudi zato, ker so ga predvajali in nagradili na tleh Miloševićeve Jugoslavije. Majine Ceste BiE ni bilo na festivalu, ker ga Televizija Slovenija sploh ni poslala, master z angleškimi podpisi je namreč »izginil« (?) iz njihovega arhiva. Slovensko televizijsko prizadevanje pa je vseeno častno zastopal ekološki film Televizije Novo mesto z naslovom Kotarjeva prepadna, ki je prislužil srebrno olivo. Če povem, da je zlato v tej kategoriji dobil turistični film prvega programa ruske televizije, bron pa prvi program Televizije Črne gore, je naša uvrstitev več kot odlična.

Izlake
Prvič se je ponudila priložnost tudi slovenskim regionalnim, lokalnim in kabelskim televizijam, da se pod pokroviteljstvom predsednika države Milana Kučana pomerijo na domačih tleh - na festivalu v Medijskih Toplicah. Začel se je sicer z okroglo mizo o nacionalnih video arhivih v četrtek 18. novembra zvečer, vendar ga je potem snežni metež prikrajšal za nekaj visokih gostov in ga prestavil na nedeljo, 5. decembra, ko sta se zvrstili še okrogli mizi o programskem sodelovanju lokalnih televizij in o možnostih tržnega sodelovanja med njimi.

V kategoriji rednih informativnih oddaj je žirija prisodila najvišjo stopničko prispevku Televizije Medvode za Novice med vodami. Med samostojnimi novinarskimi prispevki do 30 minut je najvišjo oceno prislužila oddaja gorenjske televizije Tele-TV iz Kranja za Gorenjske grče, med oddajami po prosti izbiri, dolgimi do ene ure, pa je zmagala Televizija Idea iz Murske Sobote z Lončarskim sejmom v Filovcih.

Festivalska žirija, ki ji je predsedovala dr. Sandra Bašič-Hrvatin s Fakultete za družbene vede v Ljubljani, je po besedah članice žirije Ljerke Bizilj zaradi prestavitve in skrajšanega delovnika festivala odločala »virtualno« (korespondenčno). Tako smo bili prikrajšani za celovitejšo oceno oddaj, ki so se uvrstile na predstavitveni spored, kar smo seveda najbolj pogrešali. Osnovni namen takega festivala naj bi bilo prav vrednotenje lokalne televizijske proizvodnje, upoštevaje gmotne, človeške in tehnične možnosti, kar bi nedvomno prispevalo tudi k stvarnejšemu odnosu oblasti do vloge lokalnih televizijskih programov.

Prvi slovenski festival regionalnih, lokalnih in kabelskih televizij pa je bil prikrajšan še za nekaj: od natanko 41 v Sloveniji registriranih tovrstnih programov se ga je udeležila samo tretjina! To so v Medijskih Toplicah seveda opazili tudi mediji, ki so o dogodku poročali in med drugim povzeli priporočilo predstavnika TV Primorke iz Nove Gorice, naj vse slovenske lokalne televizije enotno nastopajo, sicer ne bodo preživele. Skupaj bi bile močnejše pred oglaševalskimi agencijami, skupaj naj bi iskale svoje druge prednosti - zlasti pristno istovetenje z okoljem, kar je po izkušnjah v svetu največja spodbuda za gledanost. In hkrati za trženje!

Morda pa tudi zaradi tega razhajanja ni pravega razumevanja države za lokalne televizije?

izpis

 S O R O D N E   T E M E

profesionalna etika in samoregulacija

Medijska preža
Andrej Pavlišič
Mediji ponovno gradijo legitimnost politike, ki so jo vstaje razgradile
Renata Šribar
Ženski vstop: Vstajništvo in spol v medijih
Jernej Rovšek
Zahteva, da se preveri in zagotovi integriteta tudi v medijski industriji
Renata Šribar
Premalo in preveč spola
Darja Kocbek
V medijih krizo razlagajo vedno isti ljudje
Blaž Zgaga
Izobčene vrednote
Jovanka Matić
Novinarji kot gibalo reform medijev*
Gregor Strojin
Megleni predlog neposrednih prenosov kazenskih obravnav
Alenka Arko
Opiranje na kodeks in zavedanje, da vplivamo na življenja ljudi
Boris Vezjak
Politična pristranost medijev in njena imputacija
Gojko Bervar
Morda smo imeli srečo: nauk posnemanja modelov samoregulacije v državah nekdanje Jugoslavije
Brankica Petković
Človekove pravice in mediji
Gorazd Kovačič
Medijska vaja hujskanja proti javnemu sektorju in socialni državi
Mirt Komel
Sektorji ali bojna polja
Sandra Bašić-Hrvatin
Odnos med mediji in politiko je »pokvarjen«
Simona Habič
Slovenija: Nizka ocena integritete medijev
Goran Ivanović
Hrvaška televizija in očitki korupcije
Goran Ivanović
Hrvaška: Mediji kot zavezniki korupcije
Snježana Milivojević
Srbija: Prvo in zadnje poročilo o medijih in korupciji
Ranka Ivelja
Kakor da mrtvi v medijih nimajo nobenih pravic
Renata Šribar
Regresija javnega diskurza o spolih, spolni usmerjenosti, starševstvu in družini
Renata Šribar
Portretiranje »levih« političark in potentnost desne politike
Janez Markeš
V čigavem imenu torej?
Grega Repovž
Gibanje 99 odstotkov ima sporočilo tudi za novinarje
Stefano Lusa
Čas tranzicije brez premisleka o novi vlogi novinarstva
Viktor Ivančić
Prodor v odlagališče demonov
Gojko Bervar
Bojan Kranjc: Rupel bo živi spomenik, Janković gostilničar
Mirko Lorenci
Trpki (po)smeh
Darinko Kores Jacks
Za hec? Ne se hecat'!
Andrej Pavlišič, Nikolai Jeffs
Nujnost radikalnih medijev
Andrej Pavlišič
Stavka, droben medijski eksperiment in možnosti novih medijev
Gregor Strojin
Javnost sodnih postopkov v zadevi Patria
Nenad Jelesijević
Medijske ukane levega kapitalo-parlamentarizma
Gorazd Kovačič
Je razlog za razredno zmedenost novinarjev v izobrazbi?
Sandra Bašić-Hrvatin
Medijska kriza? Udarec nameriti proti koreninam!
Nikolai Jeffs, Andrej Pavlišič
Neprofitno novinarstvo financirati iz javnih virov
Eva Vrtačič
Neslane internetne šale z veliko soli
Jernej Rovšek
Ali je sovražni govor sploh mogoče omejiti?
Sonja Merljak Zdovc
Samoregulacija spletnih medijev: kodeks, moderiranje in celostna registracija uporabnikov
Špela Mihevc
So situacije z mediji, ki bi jih želeli spremeniti
Erik Valenčič
Osebna izpoved skesanega dopisnika
Gojko Bervar
Ogledalo medijev
Saša Banjanac Lubej
Novinarji nismo mrhovinarji, če terjamo odgovore od institucij socialne skrbi
Sonja Merljak Zdovc
Novinarji nismo usposobljeni za odkrivanje zlorab otrok
Jernej Rovšek
Čas za soglasje o samoregulacijski obliki medijske industrije
Gojko Bervar
Nova praksa v novinarskem samoomejevanju
Dejan Jontes
Od psov čuvajev do čuvajev psov: Novinarstvo, tabloidizacija in moralna panika
Gorazd Kovačič
Otroške sanje vrhunskih športnikov in slovenska nacija
Sonja Merljak Zdovc
Novinar kot človek
Viktor Ivančić
Devet točk proti raziskovalnemu novinarstvu[1]
Sonja Merljak Zdovc
Novinarska zbornica
Saša Banjanac Lubej
Odgovornost novinarjev v vojni v nekdanji Jugoslaviji – Lustracija, sojenje ali pozaba
Tomaž Klipšteter
(Ne)občutljivost medijev za varstvo zasebnosti
Ranka Ivelja
Pasti »konkretizacije in personalizacije« incesta
William Gore
Nesprejemljivost predlogov za vseevropski sistem urejanja medijske odgovornosti(1)
Daphne Koene
Na Nizozemskem vsak dan bolj cenimo dobro delovanje tiskovnega sveta(1)
Bojan Dobovšek, Jure Škrbec
Novinarji in korupcija
Sonja Merljak Zdovc
Preiskovalci ali razpihovalci: družbena odgovornost novinarjev, ki poročajo o družinskem nasilju
Matic Munc
Na dnu se srečata sociala in mediji
Dušan Rebolj
Ali je prav, da novinarji volijo?
Gorazd Kovačič
So mediji odločili volitve?
Gorazd Kovačič
Slovenski mediji o Kosovu – skozi prizmo velikih sil
Sonja Merljak Zdovc
ZDA: Za Amy Goodman je naloga novinarjev, da gredo tja, kjer vlada molk
Marta Gregorčič
Morebiti pa
Igor Vobič
Medosebna interaktivnost – redkost v slovenskem spletnem novinarstvu
Eva Vrtačič
Svoboda je suženjstvo
Rok Praprotnik
Resnica o vlogi novinarjev v aferi Patria
Ian Mayes
Samoregulacija informativnih medijev: pot do novega razmerja z bralci
Gojko Bervar
Novinarstvo: kaj je prav in kaj ne
Ian Mayes
Cena zgodbe iz prve roke
Ian Mayes
Senegal: oddaljena katastrofa
Ranka Ivelja
Časopisi zahtevajo transparentnost in odgovorno ravnanje od drugih, kaj pa glede tega naredijo sami?
Taja Kramberger
Afera Dreyfus in tiskani mediji
Tanja Petrović
Spomin, izkušnja in raba jezika: primer Jugoslovanske ljudske armade
Lana Zdravković
Za antihumanizem človekovih pravic ali kdo dopušča dve plati enega sveta
Gojko Bervar
Združevanje ali cepljenje novinarskih moči
Gorazd Kovačič
Zunanjepolitično ali svetovno novinarstvo?
Julija Somrak, Aleš Zobec
Selekcija informativnih vsebin na televizijah
Jože Vogrinc
Ostanek sveta: kolateralna škoda poročevalskih rutin
Boštjan Nedoh
Antiintelektualizem in destrukcija javne razprave v medijih
Simón Tecco
Krivična in nevarna demonizacija novinarjev – Odgovor na članek Marte Gregorčič
Boris Vezjak
»Vroči stol« kot paradigma politično pristranske oddaje
Robert Bobnič
Nezdrava mitologija tv-oddaje Na zdravje!
Iztok Jurančič
Virus politične zarote v medijski diagnozi predsednika vlade Janeza Janše
Janez Polajnar, Marko Zajc
»Brcajo, rohne in škripajo z zobmi«
Aldo Milohnić, Eva Metlikovič
Hvala za trud, toda ostanimo raje pri dejstvih
Nika Nikolič, Danijela Tamše
Vloga medijev pri marginaliziranju avtonomnih družbenih gibanj
Gorazd Kovačič
Janez Markeš – Izstop iz sence
Sonja Zdovc
Nagrada Saharov sudanskemu borcu za človekove pravice
Gorazd Kovačič
Nežmahova rdeča nit
Marta Gregorčič
Izbrisani – Afirmacija revolucionarnih praks na političnem plakatu?
John Pilger
Svoboda pa prihodnjič
Sonja Zdovc
Brezplačniki
Uroš Blatnik
Vloga urednikov v množičnih medijih
Marta Gregorčič
O diktaturi medijev in kontrarevolucionarnih učinkih
Nina Djordjević
Medijske reprezentacije kosovske krize v letu 1999
Jurij Popov
O prostituciji in trgovini z ljudmi površno in senzacionalistično
Renata Šribar
Pornografizacija spolnosti
Mateja Boldin
Vsebine za odrasle, promocija za otroke
Brankica Petković
NMS – Naš mali svet
Kaja Jakopič
Big Brother: proizvodnja resničnosti
Igor Vobič
Je RTS Janeza Ujčiča res medij, najbolj v »javnem interesu«?
Julija Sardelić, Miro Samardžija, Ksenija H. Vidmar
Medijski spektakel o družini Strojan
Dejan Pušenjak
Ko je novinar na oblasti
Lucija Bošnik
Gaspari za guvernerja – Delo vs. Dnevnik
Andrea Kosenjak
Drnovšek in mediji
Renata Šribar
Škodljive vsebine na mobilnih telefonih
Renata Šribar
Zaščita otrok in mladoletnikov v noveli zakona o medijih
Ana Jud
Tabloid Direkt, orožje posameznikov
Sonja Merljak
O samocenzuri, cenzuri in ustrahovanju
Britanski multikulturalizem, samoregulacija in mediji
Vili Einspieler
Ključnega pomena je učinkovitost samoregulacije
Neva Nahtigal
Ni samo regulacija
Lana Zdravković
Medijska slika delavskih demonstracij
Aldo Milohnić, Eva Metlikovič
Narisani izbrisani
Renata Šribar
Oglaševanje časopisa Direkt - Nemoč regulacijskih orodij
Brankica Petković
Bi lahko zdaj ustanovili tiskovni svet v Sloveniji?
Brankica Petković
Raznovrstnost tiskovnih svetov v Evropi
Brankica Petković
Družba se spreminja in z njo tudi meje sprejemljivega v medijih
Ben Wilson
Nuja samoregulacije v finančnem novinarstvu
Gojko Bervar
Svoboda in odgovornost
Renata Šribar
Destruktivno razmerje med feminizmom in mediji
Vlasta Nussdorfer
Kje so meje medijskega poročanja o kaznivih dejanjih?
Maks Kaš
Ponuditi bralcu, kar bo kupil
Sonja Merljak
Ko so novinarji v moralnih dvomih
Kaja Jakopič
Realna televizija kot laboratorijski eksperiment
Majda Hrženjak
»Materinstvo in kariera« kot oglasna priloga
Tanja Taštanoska
Pravica do imena, do jezika in do medija
Iztok Šori
Medijska percepcija smrti Olene Popik
Boštjan Nedoh
Neoliberalizem kot izhodišče medijskega diskurza o delu
Tomaž Dimic
Ali lahko kupiš prispevek v elektronskem mediju posebnega pomena?
Saša Banjanac Lubej
Dopisniki kot bojevniki za nove slovenske trge
Sanja Prelević
O Črni gori črno …
Sonja Merljak
Mediji in travmatični dogodki
Zlatko Skrbiš
Avstralija: Zaliv Guantanamo in politika avstralske pripadnosti1
Nika Susman
Francija: Kako nadaljevati poročanje iz Iraka?
Branka Bezjak, Matija Stepišnik
Tiranija "radovednosti"
Matija Stepišnik
Kaj sploh lahko štejemo za novinarstvo?
Jernej Rovšek
Nihalo se je od svobode izražanja obrnilo v prid varstvu zasebnosti
Renata Šribar
Simobilove prsi in Severinin video
Janez Tekavc
Odškodninska odgovornost novinarja
Primož Krašovec
Zakaj so mediji nujno nevtralni in kaj je s tem narobe?
Gojko Bervar
Kdaj varuh poklicne etike na slovenski javni radioteleviziji?
Sonja Merljak
Časopisni ombudsmani – da se sliši glas bralcev
Sabina Žakelj
Samoregulacija oglaševanja
Nina Nagode
Prikrito oglaševanje v slovenskem tisku
Maks Kaš
Proizvodnja javnega jezika – Mi o Romih
Primož Krašovec
Mediji, propaganda, manipulacija, zarota
Brankica Petković
Medijski linč – Domnevni posiljevalec osumljen, obtožen in obsojen
Urška Mlinarič
O silhueti džamije in trpljenju Slovencev
Gorazd Kovačič
Izbrisani prikazani kot problem, ne kot oškodovanci
Lea Širok
Medijska slika odstopa italijanskega poslanca v slovenskem parlamentu
Matej Kovačič
Zmago Jelinčič na RGL
Sandra Bašić-Hrvatin
Delo in izbrisani: kdo »zlorablja« medijski prostor?
Vladislav Stres
Preverjeno prevaran
Jaka Repanšek
Kraja avtorskih del: avtorji lajajo, karavana gre dalje
Gojko Bervar
Velika Britanija: Prenova pritožne komisije za tisk?
Gojko Bervar
V zapor zaradi klevete?
Gojko Bervar
Mediji vzbudijo strah, politiki zahtevajo višje kazni
Rok Kajzer
Klevetanje in praksa Novinarskega častnega razsodišča
Neva Nahtigal
»Obrekovalci« pred Evropskim sodiščem
Marta Gregorčič
Medi(k)alije o Živem ščitu
Alenka Kotnik
Poročanje o Iraku: "Naši lepo napredujejo"
Matevž Krivic
Mediji o izbrisanih
Tonči Kuzmanić
Potrošniška ali kapitalska suverenost
Mojca Pajnik
Polarizacija prostitucije: biznis ali javna nemorala
Olga Cvetek
Nasilje v medijih - da ne zatiskamo oči
Nikola Janović
Balkan v podobi
Simona Bandur
Mit o Balkanu v poročilih o umoru Đinđića
Barbara Bizjak
Antiintelektualizem v prispevkih o kulturi
Neva Nahtigal
Pravila brez nadzora
Sonja Merljak
Interni etični kodeksi v medijih
Neva Nahtigal
Sistemi medijske odgovornosti v Sloveniji
Claude-Jean Bertrand
Odličen kodeks, toda …
Claude-Jean Bertrand
Pregled sistemov medijske odgovornosti
Gojko Bervar
Novinarska etika v arabskih državah: tako daleč, a tako znano
Dušan Rebolj
Nianse nasilja: ulovimo in ubijmo Billyja Raya Cyrusa!
Suzana Žilič-Fišer
Urad za komunikacije – nov medijski regulator v Veliki Britaniji
Urša Chitrakar
Ko javna osebnost laže
Saša Bojc
Koregulacija medijev v Evropi – naslednja epizoda Velikega brata iz EU?
Neva Nahtigal
Ombudsmani, največji samotarji z najvišjimi cilji
Novi kodeks slovenskih novinarjev
Peter Jančič
Kako je nastal novi kodeks novinarske etike?
Marko Milosavljević
Zakaj je dobro, da je ukinjena avtorizacija intervjuja
Peter Frankl
Ples ene pomladi?
Boris Vezjak
Primer Petek: simptom zloma medijske avtonomije
Brankica Petković
Kaj smejo početi novinarji?
Gojko Bervar
So-regulacija na pohodu?
Brankica Petković
Kdo se noče pogovarjati o tiskovnem svetu?
Lucija Bošnik
Po čem sta Zahović in Katanec?
Renata Šribar
Nezgode s spolom
Mojca Pajnik
Kaj je ekstra v oddaji Ekstra magazin?
Dragan Petrovec
Poročanje o spolnih zlorabah
Barbara Šurk
Sovražijo novinarje
Aldo Milohnić
Oglaševalska pornografija na Kanalu A in POP TV
Karina Cunder
Delo po novem restriktivno pri oglaševanju vročih linij
Petra Šubic
Pritisk Porsche Slovenija na Delo
Nika Deu
Spoštujemo zakonodajo
Igor Ž. Žagar
Pet minut za (novinarski) suspenz
Gojko Bervar
Kako deluje nemški tiskovni svet?
Grega Repovž
Iskanje lastne pasti
Matthew A. Killmeier
Mobiliziranje ameriške javnosti
Sonja Merljak
Si Američan ali novinar
Zoran Kanduč
Srhljiva ideološka sporočila vojne proti terorizmu
Rastko Močnik
Posredna propaganda
Saša Bojc
Pri Fairu se sprašujejo, kaj sploh je terorizem
Rok Kajzer
Kakovostno, hitro, cenejše
Brankica Petković
Pobuda za ustanovitev tiskovnega sveta v Sloveniji
Borut Bernik Bogataj
Novinarji ne poznajo svojih pravic
Branko Maksimovič
Vrste znanih novinarjev ni v DNS
Gojko Bervar
Kdo je izgubil ugled – društvo ali novinarji?
Grega Repovž
Profesionalizacija je nujna
Roman Kuhar
Tabloidna metaforika v črni kroniki Dela – Drugič
Barbara Bizjak, Barbara Kelbl, Alenka Veler
Modeli tiskovnih svetov
Gojko Bervar
Kdaj bomo ustanovili medijski svet v Sloveniji?
Branko Čakarmiš
Samoregulativni korak slovenskih televizij
Cene Grčar
Beseda velja
Barbara Bizjak
So novinarji podkupljivi?
Špela Šipek
Skaggsova »lekcija« za novinarje
Jaka Repanšek
Svoboda tiska in pošteno sojenje
Janez Tekavc
Medijsko sojenje
Vlado Miheljak
Zloraba v »piarovske« namene
Suzana Tratnik
Kot da prvič slišijo za pravice homoseksualcev
Branko Maksimovič
Ustreznejši bi bil medijski svet
Zoran Medved
Najprej ustanovimo varuha medijskih pravic
Rajko Gerič
Kdo potrebuje tiskovni svet - mediji ali javnost?
Matea Verhovčak
Vprašalnik o tiskovnem svetu
Matevž Krivic
Lastniški poseg v uredniško politiko?
Simona Zatler
Uredniška neodvisnost in ugovor vesti
Mojca Lorenčič
Novinarji pa, kot da so izgubili spomin
Nikolai Jeffs
Podoba Afrike v slovenskih medijih
Lord Wakeham
Globalni novinarski kodeks? Ne, hvala.
Zoran Medved
Nova pravila igre
Uroš Lipušček
Naj to postane notranja ustava
Rosvita Pesek
Strožja pravila za javno RTV
Matevž Krivic
Kdo bo bdel nad uresničevanjem kodeksa?
Sandra Bašić-Hrvatin
Pritožna komisija za tisk - Ljudem služi hitro in brez stroškov
Sandra Bašić-Hrvatin
Vladavina številk
Mojca Pajnik
Boj za vernike tudi z mediji
Jana Nadoh
Posilstvo v dokumentarni drami
Zoran Kanduč
Dramatizacija nasilja na televiziji
Roger Blum
Kdo naj bi nadzoroval medije?
Zoran Medved
Na razpotju
Diana Zajec
Za odličnost v novinarstvu
Ana-Marija Bosak
Zaščititi novinarstvo ali novinarje?
Mojca Širok
Medijske selitve
Boris Čibej
Prihodnost neke iluzije
Marjeta Doupona Horvat
Nedoslednost pri pisanju o Kosovu
Proti evropskem novinarskem kodeksu
Gojko Bervar
Komu koristi samoregulacija?
Sandra Bašić-Hrvatin
Novinarsko častno razsodišče v Sloveniji
Lord Wakeham
Svoboden tisk je odgovoren tisk
V službi javnosti - zaščita ranljivih
Robert Warren
Naše vodilo je resnica
Brian McArthur
Kodeks je del novinarske pogodbe o delu
Par-Arne Jigenius
Ne obstaja en sam evropski model
Alan Chastagnol
Želimo dekriminalizirati tisk v Franciji
Frank Cullen
Zastareli irski zakoni
Licence za novinarje
Lutz Tillmanns
Uspešnost samoregulacije v Nemčiji
Ronald Koven
Svetovna komisija za svobodo tiska
Posvet o samoregulaciji v Saarbrücknu
Borut Mehle
Konkurenčna klavzula po slovensko
Borut Cajnko
Pravila novinarjevega delovanja
Gašper Lubej
Naj bi, menda, govori se...
Polona Križnar
»Pa še kaj lepega o meni zapiši.«
Sonja Merljak
Neupravičene in odvečne zahteve
Tonči Kuzmanić
Holmec: zmaga slovenskih timokratov
Gregor Fras
Riba, imenovana Zofa
Darja Zaviršek
Benettonova telesa
Sandra Bašić-Hrvatin
Trideset let pozneje
Mojca Lorenčič
Mediji o spolnem zlorabljanju
Saša Banjanac Lubej
Zaupniki, strokovnjaki ali preusmerjevalci klicev?
Edo Pajk
Fotoblamaža
Sandra Bašić-Hrvatin
Višja matematika novinarske korektnosti
Sandra Bašić-Hrvatin
Primer Jonesboro
Suzana Žilič-Fišer
Zakaj potrebujemo nadzornika medijskih vsebin
Edo Pajk
»Poroča neki Otto Grum iz Prištine«
Katja Bašič
Ko mediji obmolknejo
Vito Flaker
Duševna bolezen kot novinarska raca
Saš Jovanovski
Razlike so bile v poudarkih
Edo Pajk
Sumljivi državljani
Goran Ivanović
Zgaga nikogaršnja zmaga
Zavezujem se...
Aidan White
Novinarji so del družbe
Branko Podobnik
Boj za zaupanje bralcev
Edicija MediaWatch
Brankica Petković, Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić, Iztok Jurančič, Marko Prpič, Roman Kuhar
Mediji za državljane
Roman Kuhar
Medijske podobe homoseksualnosti
Dragan Petrovec
Mediji in nasilje
Gojko Bervar
Svoboda neodgovornosti
Matevž Krivic, Simona Zatler
Svoboda tiska in pravice posameznika
Novinarski večeri
21.11.2005
David Brindle, Ervin Hladnik-Milharčič, Stephen Whittle, Mojca Menart
Vloga medijev v večkulturni družbi
04.03.2004
Peter Preston, Darijan Košir
Kaj dela odgovorni urednik?
22.10.2003
Ilinka Todorovski, Aleksander Stanković, Bruno Lopandić
Hrvaška in Slovenija v medijskem ogledalu
05.12.2002
Serge Halimi, Rastko Močnik
Novinarji – čigavi psi čuvaji?
04.09.2000
Gojko Bervar, Claude-Jean Bertrand, Roger Blum
Samoregulacija - up ali pokora sodobnega novinarstva
24.09.1998
Paul Johnson, Darijan Košir
Kaj je novica dneva?
08.05.1998
Joey Skaggs
Kako naplahtati novinarje? Drugič.
24.03.1998
Velimir Veka Ilić, Igor E. Bergant
Šport. Kaj so ti storili!
04.12.1997
Rick Thompson
Nasilje v medijih
25.04.1997
Joey Skaggs
Kako naplahtati novinarje
Omizja
22.04.2008
Zdenka Čebašek Travnik, Uroš Slak, Alma M. Sedlar, Elizabeta Zorman, Zoran Pavlovič, Liana Kalčina, Brankica Petković, Kristina Plavšak Krajnc
Omizje: Poročanje medijev o otrocih
12.10.2006
Brankica Petković, Marko Prpič, Rajko Gerič, Darja Zgonc, Jože Vogrinc, Tomaž Perovič, Roman Kuhar, Jani Sever, Ahmed Pašić, Mitja Blažič, Ksenija H. Vidmar, Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić, Iztok Jurančič, Lou Lichtenberg, Granville Williams, Božo Zorko, Branko Grims, Rina Klinar
Mediji za državljane
02.02.2006
Boris Bergant, Vili Einspieler, Ranka Ivelja, Neva Nahtigal, Admir Baltić
Mediji, samoregulacija in multikulturalizem
18.09.2003
Suzana Tratnik, Tatjana Pirc, Katarina Stojanović, Jani Sever, Gorazd Suhadolnik, Miha Lobnik, Marko Milosavljević, Roman Kuhar
Mediji in homoseksualnost
15.05.2003
Ivan Pal, Sandra Bašić-Hrvatin, Marjan Bauer, Uroš Šoštarič, Tomaž Perovič, Vlado Miheljak
Nasilje, pornografija, mediji in poklicna etika
25.11.2002
Aidan White, Ian Mayes, Grega Repovž, Peter Jančič, Gojko Bervar
Samoregulacija in odgovornost medijev
radio in televizija
Medijska preža
Renata Šribar
Ženski vstop: Vstajništvo in spol v medijih
Gojko Bervar
Dnevnik svetnika RTV Slovenija
Biljana Žikić
S skuterji do televizije:TV Pink Si – TV3 Pink – TV3 Medias
Zoran Medved
Spregledano zavezništvo z državljani
Pia Majbritt Jansen
Danska javna radiotelevizija – primerjalna zgodba o uspehu
Gojko Bervar
Dnevnik svetnika RTV Slovenija
Marko Milosavljević
Giganti in palčki slovenskih medijev (če krematorijev raje ne omenjamo)
Gorazd Kovačič
Medijska vaja hujskanja proti javnemu sektorju in socialni državi
Goran Ivanović
Hrvaška televizija in očitki korupcije
Gojko Bervar
Dnevnik svetnika RTV Slovenija
Brankica Petković
Kar ni romantika
Admir Baltić
Pa tako lepo govorite naš jezik …
Saša Banjanac Lubej
TV Slovenija: pozitivne programske spremembe, a še veliko prostora za izboljšave
Zoran Medved
Prihodnost ali pogreb javne RTV?
Gojko Bervar
Dnevnik svetnika RTV Slovenija
Brankica Petković
Odpiranje RTV Slovenija za nove narodne skupnosti?
Jasna Babić
Spet se rola – Vrnitev »urbanih« glasbenih oddaj na TV Slovenija
Matjaž Ambrožič
Kdo pa je pri vas kreativni?
Dejan Jontes
Lepo je biti preprost: stereotipne reprezentacije razreda v situacijskih komedijah
Suzana Oreški
Reprezentacije norosti: Privabljanje gledalcev z omalovaževanjem podobe ljudi, potisnjenih na rob
Goran Ivanović
»Krezubi trozubac« danes: kje so pristale tri nekdanje mladinske radijske postaje iz Ljubljane, Zagreba in Beograda?
Andraž Poeschl
O Sloveniji na svetovnem prvenstvu
Zvezdan Martič
Vizija TV Slovenija: Strogi profesionalni standardi, več urbanih vsebin, večja vključenost gledalcev ...
Zoran Medved
Stavka na RTV Slovenija: Ostajajo problemi, zaradi katerih še nihče ni stavkal
Boštjan Nedoh
Kako stavkati brez materialnih posledic?
Jovana Mihajlović Trbovc
»Jugosfera« pod televizijo Pink: od pozabe problematične preteklosti do povezovanja v potrošništvu in zabavi
Jasna Babić
Osnutek zakona o medijih: Bluz slovenskih glasbenikov
Gojko Bervar
Dnevnik svetnika RTV Slovenija
Andreja Trdina
Spet doma: zamolčevanje razrednih razlik v konstrukciji slovenske običajnosti
Eva Vrtačič
Telo kot stroj, dr. House kot genialni mehanik
Gojko Bervar
Dnevnik svetnika RTV Slovenija
Eva Vrtačič
Zakaj se sploh igramo, če že vse vemo?
Claire Frachon
Francija: Boljša medijska zastopanost legitimna težnja milijonov ljudi
Eva Vrtačič
Ideologija v kuharskih oddajah
Eva Vrtačič
Razkrinkane izbire
Boris Čibej
Združene države Amerike: Lisičje novinarstvo
Iztok Jurančič
Kanarčki v rudniku demokracije
Zoran Medved
Novi zakon o RTV Slovenija: Potrebujemo popolnoma nov koncept
Dušan Rebolj
Ali je prav, da novinarji volijo?
Nika Susman
Francija: Usoda javne televizije odvisna od dobičkov komercialne tekmice
Eva Vrtačič
Svoboda je suženjstvo
Marko Milosavljević
Razdruženi propadajo
Sandra Bašić-Hrvatin
Kakšen javni medij potrebujejo državljanke in državljani Slovenije?
Brankica Petković
Glas poslušalcev in gledalcev
Miro Samardžija, Julija Sardelić
Preveč se ukvarjamo z visoko formalno politiko, dela na terenu je vedno manj
Julija Somrak, Aleš Zobec
Selekcija informativnih vsebin na televizijah
Robert Bobnič
Nezdrava mitologija tv-oddaje Na zdravje!
Roman Kuhar
»Voditelj oddaje pa ni Rom«
Enisa Brizani
Amare Droma, Amare Drumija, Mengere Droma, Naše poti
Zvezdan Martič
Medijske hiše srečajo nove medije
Sandra Bašić-Hrvatin
Politika razvoja radia in televizije v Sloveniji – Tiranija status quo
Tanja Kerševan-Smokvina
Strategija razvoja radijskih in televizijskih programov – bolje pozno kot nikoli?
Miha Krišelj
Digitalizacija in novi frekvenčni spekter – izziva za razvoj radijskih in televizijskih programov
Majda Juvan
Zakaj je v frizerskem salonu frizer in kaj ima s tem pokojni RGL?
Irena Vide
Lokalna novica je kraljica
Gojko Bervar
Radijsko tekmovanje Prix Europa 2007
Nagrada novinarju Gašperju Lubeju
Snežana Trpevska
Makedonija: Največje televizijske postaje v službi političnih obračunov
Milka Tadić Mijović
Črna gora: Mediji brez distance do vladajočih krogov
Kaja Jakopič
Bum časopisnih spletnih televizij
Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić
Spletne televizije izziv za medijske regulatorje
Marta Gregorčič
O diktaturi medijev in kontrarevolucionarnih učinkih
Anita Mikulič
Zakaj bi bili otroci žrtve medijev?
Marko Jenšterle
Venezuela: Napoved odvzema frekvence nastarejši zasebni televiziji
Brankica Petković
NMS – Naš mali svet
Kaja Jakopič
Big Brother: proizvodnja resničnosti
Igor Vobič
Je RTS Janeza Ujčiča res medij, najbolj v »javnem interesu«?
Lana Zdravković
Študentski radijski postaji – neprilagojeni in potrebni
Brankica Petković
Zakaj ni odzivov na procese zatona RŠ in Marš?
Zoran Medved
Zakaj je zahteva po uravnoteženosti javne televizije neutemeljena?
Marko Milosavljević
Vrnitev TV 3 – Največ koristi bo še vedno imel Holivud
Boris Vezjak
Poskusi ideologizacije in politično motiviran novinarski suspenz
Špela Stare
Zgovoren obseg kadrovskih menjav na RTV Slovenija
Gojko Bervar
Varuh poslušalcev in gledalcev RTV Slovenija
Boris Bergant
Avstrija: Vihar na javni radioteleviziji
Suzana Žilič-Fišer
Javnega interesa ne zagotavlja le RTV Slovenija
Brankica Petković
Kadrovski vrtiljak
Boris Vezjak
Dedemokratizacija Slovenije pod krinko demokratizacije RTV Slovenija
Tanja Taštanoska
Mlačna drža novinarjev RTVS
Boris Vezjak
Resnica sklicevanja na dr. Hoffmann-Riema
Marta Gregorčič
Javni prostor: Negujmo ga tam, kjer je in odpirajmo tam, kjer se je zaprl
Neva Nahtigal
Kdaj oddaje za Rome na RTV Slovenija?
Neva Nahtigal
Romi o medijskih vsebinah za Rome
Zoran Medved
Komentar - napačno pojmovanje ali ideološki konstrukt?
Kaja Jakopič
Realna televizija kot laboratorijski eksperiment
Sandra Bašić-Hrvatin, Brankica Petković
Javna radiotelevizija za vse!
Brankica Petković, Helmut Peissl
Monopoli premaknejo medije v desno
Maruša Krese
Najboljše, kar lahko da radio
Brankica Petković
Dodatna politizacija in državni nadzor nad RTV Slovenija
Gojko Bervar
Kdaj omdusman na javni radioteleviziji?
Brankica Petković
Nova vlada – nova medijska politika
Gašper Lubej
TV Slovenija praviloma »pokrije« več dogodkov kot POP TV
Marko Milosavljević
Predvolilna soočenja na RTV Slovenija – Bi lahko bila ožja, a bolj relevantna?
Tonči Kuzmanić
Televiziranje kot ničenje sveta
Bojan Golčar
»Mrtvorojeni otrok« države s prevelikim številom rtv-organizacij?
Boštjan Nedoh
Italija: Televizije trdno v Berlusconijevih vajetih
Gojko Bervar
Kdaj varuh poklicne etike na slovenski javni radioteleviziji?
Renata Šribar
Toliko o samoregulaciji pornografije
Bojan Golčar
Bo v etru še kaj programov posebnega pomena?
Andrej Stopar
Kako bo poslej EU odmevala v programih Radia Slovenija?
Gorazd Kovačič
Izbrisani prikazani kot problem, ne kot oškodovanci
Matej Kovačič
Zmago Jelinčič na RGL
Nataša Velikonja
Spopad stališč kot medijski konstrukt
Tomaž Zaniuk
Klic po celostni sanaciji Radia Študent
Saša Banjanac Lubej
Lokalne radijske postaje: Vse novice in oglasi iz istega računalnika
Anita Mikulič
Otroci in televizija
Melita Zajc
Mediji in avdiovizualna politika v strateških dokumentih ministrstva za kulturo
Suzana Žilič-Fišer
Velika Britanija: Državno financiranje in naročnina slabi neodvisnost in svobodo televizije
Rok Kajzer
Klevetanje in praksa Novinarskega častnega razsodišča
Sandra Bašić-Hrvatin
Zakon o RTVS za 20. ali 21. stoletje?
Marko Milosavljević
Nuja transparentnosti na RTV Slovenija
Tonči Kuzmanić
Potrošniška ali kapitalska suverenost
Saša Bojc
ZDA: Lokalne televizije – na poti k nepomembnosti
Ksenija Horvat
John Simpson: Poročila z nikogaršnje zemlje – Poročanje o svetu (1)
Suzana Žilič-Fišer
Velika Britanija: Channel 4 kot model javne komercialne televizije
Karol Jakubowicz
Zavrnite predloge o politični delitvi javne radiotelevizije!
Petra Šubic
Novi lastniki medijev: zakaj je Laško kupil delež v Delu?
Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić
Medijska koncentracija v Sloveniji
Neva Nahtigal
Pravila brez nadzora
Neva Nahtigal
Sistemi medijske odgovornosti v Sloveniji
Saša Banjanac Lubej
Novinarji so za direktorje kakor delavci v tovarni
Gal Kirn, Ana Jereb
Nato: Vidni in nevidni pritiski
Mojca Pajnik
Islam: Spektakularno o džamiji
Simona Zavratnik Zimic
Islam: Človekove pravice kot ljubiteljska dejavnost
Renata Šribar
Pornografija: Po protipornografskemu ukrepu medijskega inšpektorja
Mojca Pajnik
Pornografija: Ženske med spolnostjo in pornografijo
Brankica Petković
Romi: Lahko je nič ne vedeti o Romih
Poul Erik Nielsen
Danska državna televizijska služba na prodaj
Petra Oseli
Nove socialne dimenzije televizije
Dušan Rebolj
Prihodki radiotelevizij naraščajo
Rajko Gerič
Postali smo javni uslužbenci
Tatjana Pirc
Bodimo uslužbenci javnosti
Tomaž Gerden
Celina z imenom Slovenija
Marta Palics
Vojvodina
Izgubljen ugled manjšinskih medijev
Ksenija Horvat
Josri Fouda
Nikoli se ne bom vključil v propagandno vojno
Marko Prpič
Zgodovina radiotelevizije v Veliki Britaniji
Bojan Golčar
Radio Marš - konec ali začetek?
Simona Zatler, Sandra Bašić-Hrvatin
Programski deleži po novi medijski zakonodaji
Suzana Žilič-Fišer
Neprivlačnost slovenskega televizijskega trga
Rajko Gerič
Najlažje se je odreči programu
Katja Škoberne
Javna televizija in profilirane oddaje
Marjan Moškon
Žagajo mar avtorji vejo, na kateri sedijo?
Alenka Kotnik
Otroci in mladostniki v medijih
Petra Oseli
Ima tretji radijski sektor v Sloveniji prihodnost?
Goran Ivanović
Vpliv ameriškega skupnostnega radia
Boris Bergant
Izrazito politični zakon
Rina Klinar, Irma Benko
Več vprašanj kot odgovorov
Petra Oseli
Je TV 3 res »nezaželena« televizija?
Lucija Bošnik
Ameriški mediji – tempirana bomba?
Ksenija Horvat
Ko tudi dva novinarska vira nista dovolj
Bojan Golčar
V reševanje Marša se je vključila občina
Barbara Vodopivec
Tajnice, čistilke, gospodinje…
Rina Klinar
Naj lokalni radio ugasne?
Marjan Moškon
Zatreti lokalne programe je lahko
Dejan Jelovac
To bo konec Radia Študent
Suzana Žilič-Fišer
Prihodnost televizije
Ksenija H. Vidmar
Televizijska konstrukcija 20. stoletja
Petra Oseli
Prodajajo šampon v informativnih oddajah
Tanja Kerševan-Smokvina
Oglasi na televizijah po pravilih
Branko Čakarmiš
Samoregulativni korak slovenskih televizij
Cene Grčar
Beseda velja
Kaja Jakopič, Saša Banjanac Lubej
V etru Nove Evrope
Jan Moláček, Petr Kopecky
Svet in generalni direktor – generatorja krize
Rajko Gerič
Civilna družba rada glasuje tajno
Danail Danov
Upor na nacionalnem radiu
Damir Matković
HRT ostaja gospodar medijskega prostora
Peter Bajomi-Lazar
Državna televizija na kolenih
Tadej Labernik
Ukinitev sedanje Radiotelevizije BiH
Ahmed Burić
Reformo diktira mednarodna skupnost
TV3 bo preživela
RTV Slovenija
Bojan Golčar
Radio Marš naj bo!
Grega Repovž
Televizijska soočenja in podobe političnih tekmecev
Bojan Krajnc
Zakaj bi televizija bila servis lova na volilce?
Matjaž Gerl
Logika kapitala na televizijskem trgu
Marjan Ogrinc
Mediji ignorirajo rock
Bojan Golčar
Zakaj si univerza lasti Radio Marš?
Barbara Bizjak
Število obiskov razkriva edino Večer
Omejevanje je nedemokratično
Gregor Belušič
TV Duh
Beata Klimkiewicz
Medijski imperij Radio Maryja
Sandra Bašić-Hrvatin
British Journalism Review
Sandra Bašić-Hrvatin
The Baltic Media Monitor
Marjan Moškon
Priložnost za primerjanje
Mojca Širok
Medijske selitve
Boris Čibej
Prihodnost neke iluzije
Matjaž Gerl
Kakšno javno televizijo potrebujemo in kakšno si lahko privoščimo
Brankica Petković
Usoda »vaških televizij«
Goran Ivanović
Televizija na internetu
Kaja Jakopič
Neuradno o medijih
Sandra Bašić-Hrvatin
Trideset let pozneje
Goran Ivanović
Radio v vsako vas
Vera Grebenc
Radio-aktivna civilna družba
Matjaž Gerl
Veliki bratje slovenske radiodifuzije
Zoran Medved
Gledanost informativnih oddaj upada
Matjaž Gerl
Gneča v etru
Igor Brlek
Utapljanje v valu komerciale
Borut Savski
Internetovska radijska kreativnost
Marko Prpič
Več omejitev in večji pritiski
Veran Matić
Moč in smisel mreže sorodnih medijev
Pro Plus
Za POP TV so najbolj pomembni gledalci
Marjan Moškon
Kaj naredi denar
Matjaž Gerl
Med cenzuro in anarhijo
Rastko Močnik
Javne betice
Breda Luthar
Kakšen je politični učinek apolitičnega žurnalizma
Edicija MediaWatch
Brankica Petković, Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić, Iztok Jurančič, Marko Prpič, Roman Kuhar
Mediji za državljane
Sandra Bašić-Hrvatin
Državni ali javni servis
Breda Luthar
Politika teletabloidov
Novinarski večeri
15.09.2005
Mirko Galić, Sandra Bašić-Hrvatin
Javne radiotelevizije in učinki zakonodaje
11.10.2004
Wolfgang Soergel, Simona Rakuša, Edi Pucer, Igor Drakulić
Zakaj novinarska stavka?
10.05.2002
Josri Fouda
Al Džezira – arabski CNN?
23.11.2001
Gwyneth Henderson, Veran Matić, Danail Danov, Goran Gavrilov, Sandra Bašić-Hrvatin
Privatni vs. javni elektronski mediji: kdo bolje služi javnosti?
12.03.2001
Vlasta Jeseničnik, Aleksander K. Simonov
Kdo obvladuje rusko "glasnost"?
01.02.2001
Petr Kopecky, Rajko Gerič
Ne dam svoje televizije!
12.09.2000
Denis Latin, Bojan Krajnc
Televizijsko odpiranje tabujev
17.02.2000
Velibor Čović, Uroš Lipušček
Dober večer, gospod predsednik
23.09.1999
Robert Ottenhoff, Boris Bergant
Javnovizija
25.09.1997
Peter Knowles, Tomaž Perovič
Televizija hitre prehrane
Omizja
25.11.2008
Edvard Žitnik, Miha Lampreht, Miha Drozg, Ervin Hladnik Milharčič, Gorazd Kovačič, Marta Gregorčič, Jože Vogrinc
Podoba sveta v televizijskih poročilih
12.10.2006
Brankica Petković, Marko Prpič, Rajko Gerič, Darja Zgonc, Jože Vogrinc, Tomaž Perovič, Roman Kuhar, Jani Sever, Ahmed Pašić, Mitja Blažič, Ksenija H. Vidmar, Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić, Iztok Jurančič, Lou Lichtenberg, Granville Williams, Božo Zorko, Branko Grims, Rina Klinar
Mediji za državljane
12.05.2005
Karol Jakubowicz, Werner Rumphorst, Branko Grims, Sašo Gazdić, Boris Bergant, Rosvita Pesek, Tatjana Pirc
Prihodnost javne radiotelevizije v Sloveniji
19.04.2001
Janez Kocjančič, Božidar Zorko, Vlado Senica, Rajko Gerič, Matevž Krivic, Marko Milosavljević
Perspektive javne radiotelevizije v Sloveniji