N O V O S T I
O   M E D I A W A T C H
R E V I J A   M E D I J S K A   P R E Ž A
o   r e v i j i
s e z n a m
junij 2013
december 2012
junij 2012
december 2011
maj 2011
december 2010
maj 2010
december 2009
maj 2009
december 2008
maj 2008
december 2007
maj 2007
december 2006
maj 2006
november 2005
maj 2005
november 2004
marec / april 2004
oktober 2003
marec 2003
december 2002
poletje 2002
zima 2002
poletje / jesen 2001
pomlad 2001
zima 2001
uvodnik
sovražni govor
novinarski profesionalizem
novi zakon o medijih
mediji in pravo
medijski trg
mediji in oglaševanje
preobrazba državnih v javne radiotelevizije
tiskovni svet
ženske v medijih
boj za preživetje radia marš
televizija
recenzije
seminarji in obvestila
ekskrementi
foto
poletje-jesen 2000
pomlad 2000
jesen 1999 / zima 2000
poletje 1999
pomlad 1999
zima 1999
poletje 1998
pomlad 1998
zima 1998
u r e d n i š t v o
E D I C I J A   M E D I A W A T C H
S P R E M L J A N J E   N E S T R P N O S T I
N O V I N A R S K I   V E Č E R I
O M I Z J A
M E D I J S K O   S O D E L O V A N J E
T E M E
A V T O R J I
P O V E Z A V E

Gojko Bervar
Kdaj bomo ustanovili medijski svet v Sloveniji?
Na decembrskih novinarskih dnevih Društva novinarjev Slovenije smo prišli do soglasja, da je za nepristransko varovanje novinarskih poklicnih meril potrebno zasnovati neodvisno telo, ki ga ne sestavljajo samo novinarji, ampak tudi predstavniki javnosti – Upravni odbor društva je spodbudil pogovore za nastanek slovenskega medijskega sveta v Sloveniji
Pred časom sem sodeloval na okrogli mizi, ki se je ukvarjala z vprašanjem, ali naj slovenski novinarji ustanovimo zbornico. Med tistimi, ki so zbornico zagovarjali, se je najpogosteje pojavljal argument, da bo to telo poskrbelo za ugled novinarskega poklica. Iz česa je pravzaprav sestavljen ugled novinarskega poklica? Iz vsote ugledov, ki jih imajo v tej družbi posamezni novinarji? Iz višine honorarja ali plače, ki jo novinarji dobivajo za svoje pisanje? Iz strahu, ki ga imajo nepošteni pred raziskovalnim novinarstvom, ali spoštovanja, ki ga mora imeti oblast do novinarskega dela? Če se ugled meri predvsem z denarjem, ga je potemtakem mogoče najprej doseči s sindikalnim delom – močnejši ko bo sindikat, boljše plače in honorarje bo dosegal za novinarski ceh.

Vendar dvomim, da novinarji hrepenijo po tej vrsti ugleda, kajti ugled poklica je najbolj odvisen od tega, kako ljudje sprejemajo novinarsko delo, koliko verjamejo, da je ta poklic potreben in da mediji zares opravljajo delo, ki je v splošno korist. Ugled ustvarja predvsem zaupanje tistih, ki jim je novinarsko delo namenjeno. Povsem podobno, kot se glas o dobrem mizarju širi daleč po okolici, se bralci, gledalci ali poslušalci odločajo, kateremu novinarju ali uredništvu zaupajo in zakaj. Čeprav si pogosto ne znajo odgovoriti, bodo na vprašanje, zakaj je nek novinar boljši od drugega, odgovorili s splošnim izrazom: »Ker je pošten, ker mu verjamem.« Nadaljnje raziskovanje bi morda razkrilo še kakšne druge prvine – novinarski pogum, spretnost v izražanju, pravičnost do vseh zapletenih v zgodbo in – tega ljudje sicer ne izrečejo prav pogosto: »Zato, ker o vsem misli tako kakor jaz.«

Toda temeljni odnos med časopisom, radiem ali televizijo ter uporabniki je vprašanje zaupanja, ki ga lahko ustvari samo verodostojnost nekega časopisa. Njena vsebina je že omenjena poštenost (točnost navajanja dejstev, uravnoteženost, nenavijaštvo) in pripravljenost, da je vsak medij to poštenost pripravljen dati v presojo na tehtnico, ki jo odčitava nepristranski sodnik.

Tako razmerje med javnostjo in novinarskim poklicem je temelj zasnove teles, ki jim v svetu pravijo tiskovni ali medijski svet oziroma medijskih varuh človekovih pravic (ombudsman, kot ga poznajo skandinavske države). Pripravljenost novinarskega poklica in medijskih založnikov, da na enak način, kot delajo – torej v javnem prostoru – sprejemajo tudi presojo svojega dela, je javna zaveza, da je poklic tudi na svoj račun pripravljen braniti verodostojnost besedil, ki jih ponuja javnosti.

Novinarji so za
V Sloveniji opravlja nalogo »notranjega nadzora« nad novinarskim pisanjem in njegovimi stranpotmi častno novinarsko razsodišče. Domnevam, da je bila vzrok njegovega nastanka – še v socialističnih časih – vsaj toliko kot želja novinarjev samih, da sledijo takšni tradiciji na zahodu, predvsem želja tedanje oblasti, da bi novinarji brez vidnega (javnega) vpletanja politike priznali napake, ki niso všečne oblastem. Ţe v osemdesetih pa se je častno razsodišče osvobodilo političnega pritiska in postalo tudi njej sami neprijetno zrcalo. Kakor je to delovalo osvobajajoče in je zagotovo utrdilo novinarskemu cehu moralni alibi za delovanje po demokratičnem prevratu v devetdesetih, je hkrati utrdilo prepričanje o častnem novinarskem razsodišču kot instituciji, ki mora braniti poklic pred politiko oziroma pred zunanjimi pritiski vseh vrst – tudi ko novinar nima prav. Nekakšna sindikalistična utrdba torej, ki brani pravico do novinarske varnosti tudi v primerih, ko je njegov odklon v poklicnih merilih očiten. Kadar je častno razsodišče razsojalo pravično in neobremenjeno z vsiljevanjem novinarske solidarnosti za vsako ceno, se je pogosto dogajalo, da je ta, ki so ga porotniki prepoznali za krivega, izstopil iz društva novinarjev, češ da ga ni zaščitilo pred zunanjimi pritiski. Novinarska razsodišča so se v različnih mandatih v osemdesetih in devetdesetih letih pogosto trudila za neobremenjeno razsojanje o novinarskih stranpoteh, vendar je to vselej – na obeh straneh – pustilo neprijeten priokus: pri pritožniku, da se je spopadel z vranami, ki drugim vranam pač ne izkljujejo oči, in pri novinarjih, da so pritožnikom dali premalo očitno lekcijo o družbeni vzvišenosti novinarskega poklica. Če k temu prištejemo še dejstvo, da so mediji povsem prenehali objavljati razsodbe častnega razsodišča – oziroma jih je objavila kvečjemu konkurenca, je jasno, da je ta oblika novinarskega samoomejevanja v Sloveniji v nenehni krizi, ki se kaže tudi v slabih občutkih članov častnega razsodišča samih.

Na zadnjih Novinarskih dnevih – eni od izobraževalnih oblik društva novinarjev – se je pokazalo, da je spoznanje o preskoku v prepričljivejšo obliko samoomejevanja boljša rešitev. Zasnovati bi bilo treba neodvisno telo, ki ga ne sestavljajo samo novinarji, ampak tudi predstavniki javnosti; zaradi mešane sestave njegova naloga postane nepristransko varovanje novinarskih poklicnih meril. Upravni odbor društva je celo spodbudil pogovore za nastanek slovenskega medijskega sveta in tako vsaj odprl pot do telesa, ki naj zaradi specifike dela pripomore k utrjevanju ugleda novinarskega poklica. Bo to tiskovni ali medijski svet, bomo imeli posebna sveta za elektronske in za tiskane medije, ali morda samo medijskega ombudsmana – to so v tem trenutku stvari, o katerih je še prezgodaj razpravljati.

Najprej je treba razrešiti vprašanje obstoja takega telesa, kar pa zastavlja več odprtih vprašanj.

Smo vsi zainteresirani za to?
Ali se vse tri strani – novinarji, predstavniki javnosti in založniki, ki v demokratičnih državah podpirajo vogale samoomejevalne zgradbe – strinjajo, da jo nekoč dobimo. Če lahko pri novinarjih opazimo privolitev, pa se pojavi vprašanje, kako bomo prišli do predstavnikov javnosti. Izkušnja s Svetom RTV, ki ga sestavljajo predstavniki civilne družbe, je pokazala, da civilnodružbena sfera še zdaleč ni imuna pred političnimi vplivi. Kako torej zagotoviti, da bomo v prihodnji medijski svet dobili pet predstavnikov civilne družbe, ki bi imeli ugled nepristranskih ocenjevalcev novinarskega poklica, ki jih tudi novinarji sami ne bi prepoznali kot političnih podtaknjencev. Konec koncev niti RTV Slovenija, ki toliko pričakuje od svojega ombudsmana, človeka z nevprašljivim javnim ugledom, še do danes ni našla človeka, ustrezajočega postavljenim merilom. Tretja skupina v takem telesu – založniki – še do danes ni izrazila pretiranega navdušenja nad delovanjem medijskega sveta. Vse skupaj otežuje že majhen tehnični problem, da založniki niso povezani v združenje, s katerim bi se bilo mogoče pogovarjati o teh vprašanjih in ki bi v pogovorih zastopalo interese založnikov ter hkrati sprejelo v njihovem imenu tudi dogovorjene obveznosti.

Kdo bo financiral medijski svet?
Kdo bo dal denar za delovanje takega telesa? Običajno obstajata dva načina: ponekod so breme državnega proračuna, kar vsaj v slovenskem primeru odpira nevarnost posrednega vplivanja države. Resda imamo dokaj dobro izkušnjo z delovanjem varuha človekovih pravic, ki ga sicer financirajo iz proračuna, vendar država nima nobenih pristojnosti pri določanju in odločanju o višini potrebnih sredstev. Varuhov urad preprosto vloži utemeljene zahteve, ki jih mora država spoštovati. Angleži, ki se že tako ali tako zgrozijo ob vsaki še tako rahli povezavi med mediji in državo, so stvar uredili drugače: založniki sofinancirajo delo njihove komisije za pritožbe nad tiskom – in popkovina z oblastjo je pretrgana. Lahko v Sloveniji od založnikov pričakujemo enako vnemo? Težko, ker mnogi med njimi še vedno ne vidijo, da je ustanovitev takega sveta dolgoročno koristna tudi za medije same. Ne le da taka javna zaveza v očeh bralcev, poslušalcev in gledalcev dviga zaupanje v verodostojnost početja slovenskih televizij, časopisov in radijskih postaj, je praksa tudi pokazala, da se z ustanovitvijo podobnih teles število civilnih tožb proti medijem skokovito zmanjšuje. Mnogi prizadeti se namreč zadovoljijo že s tem, da je krivica tudi javno prepoznana.

Kakšne bodo pristojnosti medijskega sveta?
Kaj bo s preiskovalnimi organi samoomejevalnih teles, kakšne so lahko njihove pristojnosti in dostop do dodatnih potrebnih informacij? Res je, da si prostovoljno sestavljeno telo ne more več privoščiti amaterizma, ko zgolj z zaslišanjem prizadetih (kot to zdaj počne novinarsko častno razsodišče) razsoja o stvareh širših razsežnosti, ki bi za temeljito presojo zahtevale še dodatno preiskavo. Vedeti je treba, da so razsodbe takih teles tudi gradivo v civilnih tožbah in površnost bi bila lahko medvedja usluga poslanstvu, ki ga pričakujemo od medijskih ali tiskovnih svetov. Sedanje novinarsko častno razsodišče se je zaenkrat zavarovalo tako, da o stvareh, zaradi katerih tečejo pred sodišči pravde, ne razsoja do pravnomočnosti sodnih odločb. Vendar nima smisla razlagati, kaj to pomeni za pritožnike, ki morajo čakati na razsodbo tudi po nekaj let.

Varuh tiska ali medijski svet?
Kaj torej potrebujemo: medijski svet, ombudsmana ali ločena tiskovni svet in svet za elektronske medije? Magister Matevž Krivic o takšnih telesih meni, da ne morejo biti individualna, ampak da gre lahko samo za kolektivni organ. V Medijski preži se magister Zoran Medved zavzema za slovenskega medijskega ombudsmana. Strokovnjaki nenehno opozarjajo, da so razlike med elektronskimi in tiskanimi mediji tolikšne, da je zanje nemogoče uporabiti isti vatel.

Kakor koli se bomo odločili, je treba vsaj začeti: gotovo je prvi korak je sporazum med založniki, ki se za zdaj sicer neformalno povezujejo v okviru slovenske podružnice mednarodnega instituta za tisk, in z njimi vzpostaviti stik. Toda če ne bodo sodelovale velike založniške hiše, je kaj takega še teže pričakovati od majhnih. Ironija je, da bo (ali bi bil) pogovor lažji, ko (ali če) slovenske medijske hiše pogoltne tuji kapital, ki je ta pravila v svojih državah že sprejel.

izpis

 S O R O D N E   T E M E

profesionalna etika in samoregulacija

Medijska preža
Andrej Pavlišič
Mediji ponovno gradijo legitimnost politike, ki so jo vstaje razgradile
Renata Šribar
Ženski vstop: Vstajništvo in spol v medijih
Jernej Rovšek
Zahteva, da se preveri in zagotovi integriteta tudi v medijski industriji
Renata Šribar
Premalo in preveč spola
Darja Kocbek
V medijih krizo razlagajo vedno isti ljudje
Blaž Zgaga
Izobčene vrednote
Jovanka Matić
Novinarji kot gibalo reform medijev*
Gregor Strojin
Megleni predlog neposrednih prenosov kazenskih obravnav
Alenka Arko
Opiranje na kodeks in zavedanje, da vplivamo na življenja ljudi
Boris Vezjak
Politična pristranost medijev in njena imputacija
Gojko Bervar
Morda smo imeli srečo: nauk posnemanja modelov samoregulacije v državah nekdanje Jugoslavije
Brankica Petković
Človekove pravice in mediji
Gorazd Kovačič
Medijska vaja hujskanja proti javnemu sektorju in socialni državi
Mirt Komel
Sektorji ali bojna polja
Sandra Bašić-Hrvatin
Odnos med mediji in politiko je »pokvarjen«
Simona Habič
Slovenija: Nizka ocena integritete medijev
Goran Ivanović
Hrvaška televizija in očitki korupcije
Goran Ivanović
Hrvaška: Mediji kot zavezniki korupcije
Snježana Milivojević
Srbija: Prvo in zadnje poročilo o medijih in korupciji
Ranka Ivelja
Kakor da mrtvi v medijih nimajo nobenih pravic
Renata Šribar
Regresija javnega diskurza o spolih, spolni usmerjenosti, starševstvu in družini
Renata Šribar
Portretiranje »levih« političark in potentnost desne politike
Janez Markeš
V čigavem imenu torej?
Grega Repovž
Gibanje 99 odstotkov ima sporočilo tudi za novinarje
Stefano Lusa
Čas tranzicije brez premisleka o novi vlogi novinarstva
Viktor Ivančić
Prodor v odlagališče demonov
Gojko Bervar
Bojan Kranjc: Rupel bo živi spomenik, Janković gostilničar
Mirko Lorenci
Trpki (po)smeh
Darinko Kores Jacks
Za hec? Ne se hecat'!
Andrej Pavlišič, Nikolai Jeffs
Nujnost radikalnih medijev
Andrej Pavlišič
Stavka, droben medijski eksperiment in možnosti novih medijev
Gregor Strojin
Javnost sodnih postopkov v zadevi Patria
Nenad Jelesijević
Medijske ukane levega kapitalo-parlamentarizma
Gorazd Kovačič
Je razlog za razredno zmedenost novinarjev v izobrazbi?
Sandra Bašić-Hrvatin
Medijska kriza? Udarec nameriti proti koreninam!
Nikolai Jeffs, Andrej Pavlišič
Neprofitno novinarstvo financirati iz javnih virov
Eva Vrtačič
Neslane internetne šale z veliko soli
Jernej Rovšek
Ali je sovražni govor sploh mogoče omejiti?
Sonja Merljak Zdovc
Samoregulacija spletnih medijev: kodeks, moderiranje in celostna registracija uporabnikov
Špela Mihevc
So situacije z mediji, ki bi jih želeli spremeniti
Erik Valenčič
Osebna izpoved skesanega dopisnika
Gojko Bervar
Ogledalo medijev
Saša Banjanac Lubej
Novinarji nismo mrhovinarji, če terjamo odgovore od institucij socialne skrbi
Sonja Merljak Zdovc
Novinarji nismo usposobljeni za odkrivanje zlorab otrok
Jernej Rovšek
Čas za soglasje o samoregulacijski obliki medijske industrije
Gojko Bervar
Nova praksa v novinarskem samoomejevanju
Dejan Jontes
Od psov čuvajev do čuvajev psov: Novinarstvo, tabloidizacija in moralna panika
Gorazd Kovačič
Otroške sanje vrhunskih športnikov in slovenska nacija
Sonja Merljak Zdovc
Novinar kot človek
Viktor Ivančić
Devet točk proti raziskovalnemu novinarstvu[1]
Sonja Merljak Zdovc
Novinarska zbornica
Saša Banjanac Lubej
Odgovornost novinarjev v vojni v nekdanji Jugoslaviji – Lustracija, sojenje ali pozaba
Tomaž Klipšteter
(Ne)občutljivost medijev za varstvo zasebnosti
Ranka Ivelja
Pasti »konkretizacije in personalizacije« incesta
William Gore
Nesprejemljivost predlogov za vseevropski sistem urejanja medijske odgovornosti(1)
Daphne Koene
Na Nizozemskem vsak dan bolj cenimo dobro delovanje tiskovnega sveta(1)
Bojan Dobovšek, Jure Škrbec
Novinarji in korupcija
Sonja Merljak Zdovc
Preiskovalci ali razpihovalci: družbena odgovornost novinarjev, ki poročajo o družinskem nasilju
Matic Munc
Na dnu se srečata sociala in mediji
Dušan Rebolj
Ali je prav, da novinarji volijo?
Gorazd Kovačič
So mediji odločili volitve?
Gorazd Kovačič
Slovenski mediji o Kosovu – skozi prizmo velikih sil
Sonja Merljak Zdovc
ZDA: Za Amy Goodman je naloga novinarjev, da gredo tja, kjer vlada molk
Marta Gregorčič
Morebiti pa
Igor Vobič
Medosebna interaktivnost – redkost v slovenskem spletnem novinarstvu
Eva Vrtačič
Svoboda je suženjstvo
Rok Praprotnik
Resnica o vlogi novinarjev v aferi Patria
Ian Mayes
Samoregulacija informativnih medijev: pot do novega razmerja z bralci
Gojko Bervar
Novinarstvo: kaj je prav in kaj ne
Ian Mayes
Cena zgodbe iz prve roke
Ian Mayes
Senegal: oddaljena katastrofa
Ranka Ivelja
Časopisi zahtevajo transparentnost in odgovorno ravnanje od drugih, kaj pa glede tega naredijo sami?
Taja Kramberger
Afera Dreyfus in tiskani mediji
Tanja Petrović
Spomin, izkušnja in raba jezika: primer Jugoslovanske ljudske armade
Lana Zdravković
Za antihumanizem človekovih pravic ali kdo dopušča dve plati enega sveta
Gojko Bervar
Združevanje ali cepljenje novinarskih moči
Gorazd Kovačič
Zunanjepolitično ali svetovno novinarstvo?
Julija Somrak, Aleš Zobec
Selekcija informativnih vsebin na televizijah
Jože Vogrinc
Ostanek sveta: kolateralna škoda poročevalskih rutin
Boštjan Nedoh
Antiintelektualizem in destrukcija javne razprave v medijih
Simón Tecco
Krivična in nevarna demonizacija novinarjev – Odgovor na članek Marte Gregorčič
Boris Vezjak
»Vroči stol« kot paradigma politično pristranske oddaje
Robert Bobnič
Nezdrava mitologija tv-oddaje Na zdravje!
Iztok Jurančič
Virus politične zarote v medijski diagnozi predsednika vlade Janeza Janše
Janez Polajnar, Marko Zajc
»Brcajo, rohne in škripajo z zobmi«
Aldo Milohnić, Eva Metlikovič
Hvala za trud, toda ostanimo raje pri dejstvih
Nika Nikolič, Danijela Tamše
Vloga medijev pri marginaliziranju avtonomnih družbenih gibanj
Gorazd Kovačič
Janez Markeš – Izstop iz sence
Sonja Zdovc
Nagrada Saharov sudanskemu borcu za človekove pravice
Gorazd Kovačič
Nežmahova rdeča nit
Marta Gregorčič
Izbrisani – Afirmacija revolucionarnih praks na političnem plakatu?
John Pilger
Svoboda pa prihodnjič
Sonja Zdovc
Brezplačniki
Uroš Blatnik
Vloga urednikov v množičnih medijih
Marta Gregorčič
O diktaturi medijev in kontrarevolucionarnih učinkih
Nina Djordjević
Medijske reprezentacije kosovske krize v letu 1999
Jurij Popov
O prostituciji in trgovini z ljudmi površno in senzacionalistično
Renata Šribar
Pornografizacija spolnosti
Mateja Boldin
Vsebine za odrasle, promocija za otroke
Brankica Petković
NMS – Naš mali svet
Kaja Jakopič
Big Brother: proizvodnja resničnosti
Igor Vobič
Je RTS Janeza Ujčiča res medij, najbolj v »javnem interesu«?
Julija Sardelić, Miro Samardžija, Ksenija H. Vidmar
Medijski spektakel o družini Strojan
Dejan Pušenjak
Ko je novinar na oblasti
Lucija Bošnik
Gaspari za guvernerja – Delo vs. Dnevnik
Andrea Kosenjak
Drnovšek in mediji
Renata Šribar
Škodljive vsebine na mobilnih telefonih
Renata Šribar
Zaščita otrok in mladoletnikov v noveli zakona o medijih
Ana Jud
Tabloid Direkt, orožje posameznikov
Sonja Merljak
O samocenzuri, cenzuri in ustrahovanju
Britanski multikulturalizem, samoregulacija in mediji
Vili Einspieler
Ključnega pomena je učinkovitost samoregulacije
Neva Nahtigal
Ni samo regulacija
Lana Zdravković
Medijska slika delavskih demonstracij
Aldo Milohnić, Eva Metlikovič
Narisani izbrisani
Renata Šribar
Oglaševanje časopisa Direkt - Nemoč regulacijskih orodij
Brankica Petković
Bi lahko zdaj ustanovili tiskovni svet v Sloveniji?
Brankica Petković
Raznovrstnost tiskovnih svetov v Evropi
Brankica Petković
Družba se spreminja in z njo tudi meje sprejemljivega v medijih
Ben Wilson
Nuja samoregulacije v finančnem novinarstvu
Gojko Bervar
Svoboda in odgovornost
Renata Šribar
Destruktivno razmerje med feminizmom in mediji
Vlasta Nussdorfer
Kje so meje medijskega poročanja o kaznivih dejanjih?
Maks Kaš
Ponuditi bralcu, kar bo kupil
Sonja Merljak
Ko so novinarji v moralnih dvomih
Kaja Jakopič
Realna televizija kot laboratorijski eksperiment
Majda Hrženjak
»Materinstvo in kariera« kot oglasna priloga
Tanja Taštanoska
Pravica do imena, do jezika in do medija
Iztok Šori
Medijska percepcija smrti Olene Popik
Boštjan Nedoh
Neoliberalizem kot izhodišče medijskega diskurza o delu
Tomaž Dimic
Ali lahko kupiš prispevek v elektronskem mediju posebnega pomena?
Saša Banjanac Lubej
Dopisniki kot bojevniki za nove slovenske trge
Sanja Prelević
O Črni gori črno …
Sonja Merljak
Mediji in travmatični dogodki
Zlatko Skrbiš
Avstralija: Zaliv Guantanamo in politika avstralske pripadnosti1
Nika Susman
Francija: Kako nadaljevati poročanje iz Iraka?
Branka Bezjak, Matija Stepišnik
Tiranija "radovednosti"
Matija Stepišnik
Kaj sploh lahko štejemo za novinarstvo?
Jernej Rovšek
Nihalo se je od svobode izražanja obrnilo v prid varstvu zasebnosti
Renata Šribar
Simobilove prsi in Severinin video
Janez Tekavc
Odškodninska odgovornost novinarja
Primož Krašovec
Zakaj so mediji nujno nevtralni in kaj je s tem narobe?
Gojko Bervar
Kdaj varuh poklicne etike na slovenski javni radioteleviziji?
Sonja Merljak
Časopisni ombudsmani – da se sliši glas bralcev
Sabina Žakelj
Samoregulacija oglaševanja
Nina Nagode
Prikrito oglaševanje v slovenskem tisku
Maks Kaš
Proizvodnja javnega jezika – Mi o Romih
Primož Krašovec
Mediji, propaganda, manipulacija, zarota
Brankica Petković
Medijski linč – Domnevni posiljevalec osumljen, obtožen in obsojen
Urška Mlinarič
O silhueti džamije in trpljenju Slovencev
Gorazd Kovačič
Izbrisani prikazani kot problem, ne kot oškodovanci
Lea Širok
Medijska slika odstopa italijanskega poslanca v slovenskem parlamentu
Matej Kovačič
Zmago Jelinčič na RGL
Sandra Bašić-Hrvatin
Delo in izbrisani: kdo »zlorablja« medijski prostor?
Vladislav Stres
Preverjeno prevaran
Jaka Repanšek
Kraja avtorskih del: avtorji lajajo, karavana gre dalje
Gojko Bervar
Velika Britanija: Prenova pritožne komisije za tisk?
Gojko Bervar
V zapor zaradi klevete?
Gojko Bervar
Mediji vzbudijo strah, politiki zahtevajo višje kazni
Rok Kajzer
Klevetanje in praksa Novinarskega častnega razsodišča
Neva Nahtigal
»Obrekovalci« pred Evropskim sodiščem
Marta Gregorčič
Medi(k)alije o Živem ščitu
Alenka Kotnik
Poročanje o Iraku: "Naši lepo napredujejo"
Matevž Krivic
Mediji o izbrisanih
Tonči Kuzmanić
Potrošniška ali kapitalska suverenost
Mojca Pajnik
Polarizacija prostitucije: biznis ali javna nemorala
Olga Cvetek
Nasilje v medijih - da ne zatiskamo oči
Nikola Janović
Balkan v podobi
Simona Bandur
Mit o Balkanu v poročilih o umoru Đinđića
Barbara Bizjak
Antiintelektualizem v prispevkih o kulturi
Neva Nahtigal
Pravila brez nadzora
Sonja Merljak
Interni etični kodeksi v medijih
Neva Nahtigal
Sistemi medijske odgovornosti v Sloveniji
Claude-Jean Bertrand
Odličen kodeks, toda …
Claude-Jean Bertrand
Pregled sistemov medijske odgovornosti
Gojko Bervar
Novinarska etika v arabskih državah: tako daleč, a tako znano
Dušan Rebolj
Nianse nasilja: ulovimo in ubijmo Billyja Raya Cyrusa!
Suzana Žilič-Fišer
Urad za komunikacije – nov medijski regulator v Veliki Britaniji
Urša Chitrakar
Ko javna osebnost laže
Saša Bojc
Koregulacija medijev v Evropi – naslednja epizoda Velikega brata iz EU?
Neva Nahtigal
Ombudsmani, največji samotarji z najvišjimi cilji
Novi kodeks slovenskih novinarjev
Peter Jančič
Kako je nastal novi kodeks novinarske etike?
Marko Milosavljević
Zakaj je dobro, da je ukinjena avtorizacija intervjuja
Peter Frankl
Ples ene pomladi?
Boris Vezjak
Primer Petek: simptom zloma medijske avtonomije
Brankica Petković
Kaj smejo početi novinarji?
Gojko Bervar
So-regulacija na pohodu?
Brankica Petković
Kdo se noče pogovarjati o tiskovnem svetu?
Lucija Bošnik
Po čem sta Zahović in Katanec?
Renata Šribar
Nezgode s spolom
Mojca Pajnik
Kaj je ekstra v oddaji Ekstra magazin?
Dragan Petrovec
Poročanje o spolnih zlorabah
Barbara Šurk
Sovražijo novinarje
Aldo Milohnić
Oglaševalska pornografija na Kanalu A in POP TV
Karina Cunder
Delo po novem restriktivno pri oglaševanju vročih linij
Petra Šubic
Pritisk Porsche Slovenija na Delo
Nika Deu
Spoštujemo zakonodajo
Igor Ž. Žagar
Pet minut za (novinarski) suspenz
Gojko Bervar
Kako deluje nemški tiskovni svet?
Grega Repovž
Iskanje lastne pasti
Matthew A. Killmeier
Mobiliziranje ameriške javnosti
Sonja Merljak
Si Američan ali novinar
Zoran Kanduč
Srhljiva ideološka sporočila vojne proti terorizmu
Rastko Močnik
Posredna propaganda
Saša Bojc
Pri Fairu se sprašujejo, kaj sploh je terorizem
Rok Kajzer
Kakovostno, hitro, cenejše
Brankica Petković
Pobuda za ustanovitev tiskovnega sveta v Sloveniji
Borut Bernik Bogataj
Novinarji ne poznajo svojih pravic
Branko Maksimovič
Vrste znanih novinarjev ni v DNS
Gojko Bervar
Kdo je izgubil ugled – društvo ali novinarji?
Grega Repovž
Profesionalizacija je nujna
Roman Kuhar
Tabloidna metaforika v črni kroniki Dela – Drugič
Barbara Bizjak, Barbara Kelbl, Alenka Veler
Modeli tiskovnih svetov
Gojko Bervar
Kdaj bomo ustanovili medijski svet v Sloveniji?
Branko Čakarmiš
Samoregulativni korak slovenskih televizij
Cene Grčar
Beseda velja
Barbara Bizjak
So novinarji podkupljivi?
Špela Šipek
Skaggsova »lekcija« za novinarje
Jaka Repanšek
Svoboda tiska in pošteno sojenje
Janez Tekavc
Medijsko sojenje
Vlado Miheljak
Zloraba v »piarovske« namene
Suzana Tratnik
Kot da prvič slišijo za pravice homoseksualcev
Branko Maksimovič
Ustreznejši bi bil medijski svet
Zoran Medved
Najprej ustanovimo varuha medijskih pravic
Rajko Gerič
Kdo potrebuje tiskovni svet - mediji ali javnost?
Matea Verhovčak
Vprašalnik o tiskovnem svetu
Matevž Krivic
Lastniški poseg v uredniško politiko?
Simona Zatler
Uredniška neodvisnost in ugovor vesti
Mojca Lorenčič
Novinarji pa, kot da so izgubili spomin
Nikolai Jeffs
Podoba Afrike v slovenskih medijih
Lord Wakeham
Globalni novinarski kodeks? Ne, hvala.
Zoran Medved
Nova pravila igre
Uroš Lipušček
Naj to postane notranja ustava
Rosvita Pesek
Strožja pravila za javno RTV
Matevž Krivic
Kdo bo bdel nad uresničevanjem kodeksa?
Sandra Bašić-Hrvatin
Pritožna komisija za tisk - Ljudem služi hitro in brez stroškov
Sandra Bašić-Hrvatin
Vladavina številk
Mojca Pajnik
Boj za vernike tudi z mediji
Jana Nadoh
Posilstvo v dokumentarni drami
Zoran Kanduč
Dramatizacija nasilja na televiziji
Roger Blum
Kdo naj bi nadzoroval medije?
Zoran Medved
Na razpotju
Diana Zajec
Za odličnost v novinarstvu
Ana-Marija Bosak
Zaščititi novinarstvo ali novinarje?
Mojca Širok
Medijske selitve
Boris Čibej
Prihodnost neke iluzije
Marjeta Doupona Horvat
Nedoslednost pri pisanju o Kosovu
Proti evropskem novinarskem kodeksu
Gojko Bervar
Komu koristi samoregulacija?
Sandra Bašić-Hrvatin
Novinarsko častno razsodišče v Sloveniji
Lord Wakeham
Svoboden tisk je odgovoren tisk
V službi javnosti - zaščita ranljivih
Robert Warren
Naše vodilo je resnica
Brian McArthur
Kodeks je del novinarske pogodbe o delu
Par-Arne Jigenius
Ne obstaja en sam evropski model
Alan Chastagnol
Želimo dekriminalizirati tisk v Franciji
Frank Cullen
Zastareli irski zakoni
Licence za novinarje
Lutz Tillmanns
Uspešnost samoregulacije v Nemčiji
Ronald Koven
Svetovna komisija za svobodo tiska
Posvet o samoregulaciji v Saarbrücknu
Borut Mehle
Konkurenčna klavzula po slovensko
Borut Cajnko
Pravila novinarjevega delovanja
Gašper Lubej
Naj bi, menda, govori se...
Polona Križnar
»Pa še kaj lepega o meni zapiši.«
Sonja Merljak
Neupravičene in odvečne zahteve
Tonči Kuzmanić
Holmec: zmaga slovenskih timokratov
Gregor Fras
Riba, imenovana Zofa
Darja Zaviršek
Benettonova telesa
Sandra Bašić-Hrvatin
Trideset let pozneje
Mojca Lorenčič
Mediji o spolnem zlorabljanju
Saša Banjanac Lubej
Zaupniki, strokovnjaki ali preusmerjevalci klicev?
Edo Pajk
Fotoblamaža
Sandra Bašić-Hrvatin
Višja matematika novinarske korektnosti
Sandra Bašić-Hrvatin
Primer Jonesboro
Suzana Žilič-Fišer
Zakaj potrebujemo nadzornika medijskih vsebin
Edo Pajk
»Poroča neki Otto Grum iz Prištine«
Katja Bašič
Ko mediji obmolknejo
Vito Flaker
Duševna bolezen kot novinarska raca
Saš Jovanovski
Razlike so bile v poudarkih
Edo Pajk
Sumljivi državljani
Goran Ivanović
Zgaga nikogaršnja zmaga
Zavezujem se...
Aidan White
Novinarji so del družbe
Branko Podobnik
Boj za zaupanje bralcev
Edicija MediaWatch
Brankica Petković, Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić, Iztok Jurančič, Marko Prpič, Roman Kuhar
Mediji za državljane
Roman Kuhar
Medijske podobe homoseksualnosti
Dragan Petrovec
Mediji in nasilje
Gojko Bervar
Svoboda neodgovornosti
Matevž Krivic, Simona Zatler
Svoboda tiska in pravice posameznika
Novinarski večeri
21.11.2005
David Brindle, Ervin Hladnik-Milharčič, Stephen Whittle, Mojca Menart
Vloga medijev v večkulturni družbi
04.03.2004
Peter Preston, Darijan Košir
Kaj dela odgovorni urednik?
22.10.2003
Ilinka Todorovski, Aleksander Stanković, Bruno Lopandić
Hrvaška in Slovenija v medijskem ogledalu
05.12.2002
Serge Halimi, Rastko Močnik
Novinarji – čigavi psi čuvaji?
04.09.2000
Gojko Bervar, Claude-Jean Bertrand, Roger Blum
Samoregulacija - up ali pokora sodobnega novinarstva
24.09.1998
Paul Johnson, Darijan Košir
Kaj je novica dneva?
08.05.1998
Joey Skaggs
Kako naplahtati novinarje? Drugič.
24.03.1998
Velimir Veka Ilić, Igor E. Bergant
Šport. Kaj so ti storili!
04.12.1997
Rick Thompson
Nasilje v medijih
25.04.1997
Joey Skaggs
Kako naplahtati novinarje
Omizja
22.04.2008
Zdenka Čebašek Travnik, Uroš Slak, Alma M. Sedlar, Elizabeta Zorman, Zoran Pavlovič, Liana Kalčina, Brankica Petković, Kristina Plavšak Krajnc
Omizje: Poročanje medijev o otrocih
12.10.2006
Brankica Petković, Marko Prpič, Rajko Gerič, Darja Zgonc, Jože Vogrinc, Tomaž Perovič, Roman Kuhar, Jani Sever, Ahmed Pašić, Mitja Blažič, Ksenija H. Vidmar, Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić, Iztok Jurančič, Lou Lichtenberg, Granville Williams, Božo Zorko, Branko Grims, Rina Klinar
Mediji za državljane
02.02.2006
Boris Bergant, Vili Einspieler, Ranka Ivelja, Neva Nahtigal, Admir Baltić
Mediji, samoregulacija in multikulturalizem
18.09.2003
Suzana Tratnik, Tatjana Pirc, Katarina Stojanović, Jani Sever, Gorazd Suhadolnik, Miha Lobnik, Marko Milosavljević, Roman Kuhar
Mediji in homoseksualnost
15.05.2003
Ivan Pal, Sandra Bašić-Hrvatin, Marjan Bauer, Uroš Šoštarič, Tomaž Perovič, Vlado Miheljak
Nasilje, pornografija, mediji in poklicna etika
25.11.2002
Aidan White, Ian Mayes, Grega Repovž, Peter Jančič, Gojko Bervar
Samoregulacija in odgovornost medijev