N O V O S T I
O   M E D I A W A T C H
R E V I J A   M E D I J S K A   P R E Ž A
o   r e v i j i
s e z n a m
junij 2013
december 2012
junij 2012
december 2011
maj 2011
december 2010
maj 2010
december 2009
maj 2009
december 2008
maj 2008
december 2007
maj 2007
december 2006
maj 2006
november 2005
maj 2005
november 2004
marec / april 2004
oktober 2003
marec 2003
december 2002
poletje 2002
zima 2002
poletje / jesen 2001
pomlad 2001
zima 2001
poletje-jesen 2000
pomlad 2000
jesen 1999 / zima 2000
poletje 1999
pomlad 1999
uvodnik
slovensko novinarstvo in vojne na balkanu
kršitve medijske svobode
mediji v srbiji
internet in kosovska vojna
lastništvo medijev v vzhodni evropi
analiza medijskega poročanja
avtorizacija
konkurenčna klavzula za novinarje
internet
recenzije in napovedi
ekskrementi
foto
zima 1999
poletje 1998
pomlad 1998
zima 1998
u r e d n i š t v o
E D I C I J A   M E D I A W A T C H
S P R E M L J A N J E   N E S T R P N O S T I
N O V I N A R S K I   V E Č E R I
O M I Z J A
M E D I J S K O   S O D E L O V A N J E
T E M E
A V T O R J I
P O V E Z A V E

Borut Mehle
Konkurenčna klavzula po slovensko
Pravila pri nas še (vedno) niso jasna
Primerov kršenja ali pa sklicevanja na konkurenčno klavzulo bodisi delodajalcev ali novinarjev je v slovenskem novinarstvu dejansko gotovo več od primerov, ki so prišli v javnost. Marsikateri spor se namreč rešuje znotraj hiš. Zato so širše znani samo najbolj razvpiti primeri. Najprej sta to Ljerka Bizilj in Danica Simšič, novinarki RTV Slovenija, ki sta se po sodelovanju na državnozborskih volitvah hoteli vrniti na svoje delovno mesto. Sledi primer Emilije Pance, novinarke Kmečkega glasu, ki je hkrati pisala za drugo glasilo in so jo zato vrgli iz službe. Potem je tu primer Deje Mušič, TV voditeljice na Kanalu A, kjer je prišlo do prekinitve sodelovanja. Mušičeva toži televizijsko postajo, češ da je zato izgubila delo pri drugih projektih. Po svoje relevanten pa je bržkone tudi primer sicer nikdar imenovanega novinarja revije Mag, pri katerem da je vodstvo časopisa odkrilo poslovno-finančne povezave z nekim slovenskim podjetje. Novinar je dal odpoved. Od naštetih se je do sedaj rešil samo primer Biziljeve in Simšičeve. Pravzaprav zgledno. Vodstvo RTV Slovenija se je odločilo, da ju premesti na manj odgovorno delovno mesto. Ocenjujemo lahko, da je ta poteza v duhu pravilnika BBC; v takšnih primerih priporoča, da se osebam, ki sodelujejo na volitvah, pa niso izbrane, ponovno določi pristojnosti. Hkrati naj bi bil pravilnik BBC (in ARD) tudi zgled za pravilnik, ki ga nameravajo na Kolodvorski dokončati do konca meseca in tako stvari tudi formalizirati. Konkretna vsebina določb sicer še ni znana, ker jo morajo potrditi še nekateri organi zavoda. Vodja priprave akta Boris Bergant pa zagotavlja, da je pravilnik bolj liberalen od pravilnika BBC, kar naj bi pomenilo, da se bodo na zavodu zaposleni poleg dela, ki je definirano v njihovem opisu del in nalog, v prostem času lahko ukvarjali tudi z drugimi dejavnostmi. Po Bergantovem mnenju lahko objavljena publicistična dela itn. samo pozitivno vplivajo na image matične hiše. Podobnega načelnega izhodišča – dodatna dela da, vendar pa le, kolikor niso v nasprotju z interesi hiše – se držijo še v nekaterih drugih medijih, čeprav pravil igre povsod nimajo formaliziranih v obliki posebnega akta. Na Kanalu A glede spora z Mušičevo niso posebno zgovorni, vendar pa, kot pravijo, omejitve glede konkurence opredeljujejo v pogodbah, medtem ko je zaposlenim na Mladini vsakršno delo zunaj matičnega uredništva dovoljeno le z vednostjo urednika. Pri tem sta predvsem piarovsko udinjanje in politični angažma (na volitvah) za zaposlene na Mladini nesprejemljivi dejavnosti, medtem ko je snovanje reklam manj sporno.

izpis

Borut Cajnko

Pravila novinarjevega delovanja
Britanska javna RTV hiša BBC je postavila jasna določila (Povzetki iz kodeksa BBC.)
Konflikti interesov

1. Predmet
Občinstvo BBC mora imeti možnost, da zaupa v integriteto programov BBC. Naši gledalci in poslušalci morajo biti prepričani, da se uredniške odločitve sprejemajo le iz dobrih uredniških razlogov.

Zunanje dejavnosti tvorcev programa ne smejo neustrezno vplivati - in zanje se ne sme misliti, da vplivajo - na programe BBC.

2. Vključene osebe
Najvidnejše osebe, kot so voditelji in reporterji, so lahko v najbolj občutljivih položajih. Toda do konfliktov interesov lahko pride pri vsakomur, ki je odgovoren za vsebino in/ali videz programa: uredniki, producenti, scenaristi, režiserji, raziskovalci in drugi. BBC je v zadovoljstvo, če so vsi tvorci programa brez vsakih neustreznih zunanjih angažmajev. Ta pravila veljajo tako za stalne svobodnjake ali pogodbene delavce kot za zaposlene.

3. Pridobivanje soglasja
Posamezniki morajo pridobiti vnaprejšnje soglasje od vodij oddelka za vsaki ponujeni angažma, ki bi bil lahko v konfliktu s programskimi odgovornostmi.

4. Razsojanje
Odgovoriti je treba na naslednja vprašanja:
  • Ali bi prišlo do škode, če bi razkrili zunanji interes?
  • Ali bi vključenost škodovala posameznikovi zmožnosti, da opravlja delo?
Razsodba mora upoštevati:
  • uredniško naravo programa, za katerega dela posameznik, in
  • naravo zunanjega angažmaja.
Nevarnost konflikta je največja, kadar se ti naravi prekrivata. Nekatere dejavnosti lahko škodujejo, četudi niso v konfliktu z naravo programa.

5. Kateri programi so v nevarnosti
5.1. Poročila, aktualne in žariščne oddaje

V največji nevarnosti so programi z najširšim dometom, kot so poročila, aktualne in druge žariščne oddaje. V vsakem trenutku lahko uredniško obravnavajo vsako vprašanje ali vzrok ali organizacijo ali posameznika ali skupino ljudi. Strogi morajo biti do vseh zunanjih angažmajev svojih urednikov, zaradi katerih bi lahko občinstvo podvomilo v našo nepristranskost in integriteto.

Po definiciji velja, da svobodnjaki, ki delajo program, svoje usluge ponujajo številnim delodajalcem. Vendar je treba zunanjim interesom svobodnjakov, ki redno vodijo novinarske oddaje, nameniti posebno skrb. Dotična programska področja od časa do časa revidirajo posamezne podrobno določene primere začrtanja mej in jih posredujejo svobodnjakom.

5.2. Potrošniški programi

Uslužbenci BBC, ki delajo na potrošniških programih, morajo biti zelo previdni glede konfliktov interesov. Ne smejo imeti nobenih komercialnih ali drugih zvez, za katere bi se lahko zdelo, da vplivajo na njihovo naravnanost do kakšnega proizvoda ali storitve.

5.3. Voditelji informativnih oddaj, ki nastopajo v dramskih oddajah

Voditelji informativnih oddaj se morajo zavedati, da simuliranje njihove navadne vloge v igranih oddajah lahko ogrozi njihovo lastno kredibilnost, lahko pa bi škodovalo tudi kredibilnosti oddaj, v katerih ponavadi nastopajo. Trenutni voditelji poročil BBC ne smejo nastopati kot voditelji poročil v igranem programu, saj bi s tem lahko zmedli gledalce ali poslušalce. Če gre za primer, ko bi bilo mogoče narediti izjemo - recimo v očitno komični situaciji -, se je treba posvetovati z vodji oddelka.

5.4. Drugo

Drugi programi so lahko bolj selektivni. Zunanji angažma je lahko sprejemljiv, dokler je dostojen in ločen od dometa programa.

Vsaka programska ekipa ali oddelek bo sposobna identificirati svoje območje občutljivosti.

6. Reklamne dejavnosti
Reklamno delo lahko pokriva širok obseg dejavnosti, ki vključujejo:
  • pojavljanje v oglasih
  • zastopanje proizvoda
  • ustvarjanje ali nastopanje v poslovnih videih
  • udeležba na komercialnih prireditvah
  • delo na področju stikov z javnostmi
  • nekatere vrste politične dejavnosti
Uslužbenci BBC se v svojem prostem času morda želijo angažirati v reklamnih dejavnostih; mnogim svobodnjakom, ki vodijo in izvajajo program BBC, ponujajo reklamno delo.

Vse take dejavnosti povežejo posameznika s proizvodom ali storitvijo, četudi to delo včasih opravi na nepristranski ali prostovoljni podlagi. Za uredniško osebje (skupaj z voditelji in svobodnjaki) BBC je vsaka taka dejavnost nesprejemljiva, če bi lahko kompromitirala javno zaupanje v integriteto naših oddaj ali ljudi, ki jih ustvarjajo. Vodje oddelkov morajo določiti ustrezne standarde za osebe, ki delajo na njihovih področjih.

7. Medijsko izobraževanje
Mnoge organizacije ponujajo izobraževanje v načinu dela z mediji. Nobene škode ni, če uslužbenci BBC razlagajo drugim, kako deluje radio in televizija. Toda zelo nevarno je, če uslužbenci BBC učijo posameznike ali organizacije, kako nastopati na televiziji in radiu. Noben voditelj ali urednik BBC, ki redno dela pri poročilih, aktualnih ali žariščnih oddajah, ne sme poučevati ljudi, kako naj se obnašajo ob intervjujih.

Ne smemo se ukvarjati z učenjem morebitnih intervjuvancev zato, da bi se le-ti pokazali v najboljši luči.

8. Delo v dobrodelne namene
Dobrodelno delo je lahko sprejemljivo. Vendar lahko povzroči probleme, če določena stvar postane sporna ali če gre za vprašljiv način zbiranja ali porabljanja denarja. V času, ko opažamo naraščajočo konkurenco med dobrodelnimi ustanovami za javno podporo, je vsak javni angažma uslužbenca BBC v določeni dobrodelni ustanovi lahko videti sporen. Vodje oddelka morajo presoditi vsak posamični primer posebej.

9. Politične dejavnosti
Dejavni politični angažmaji lahko povzročijo konflikte interesov pri osebah v programih, ki obravnavajo politična ali javna vprašanja.

Različne stopnje politične vpletenosti je treba obravnavati ločeno.
  • Vsakdo ima pravico, da se priključi katerikoli politični stranki.
  • Opravljanje vodstvene funkcije v politični stranki je lahko sprejemljivo za osebe na nižjih uredniških položajih, tudi pri poročilih in aktualnih oddajah, ne pa za tiste z višjimi programskimi odgovornostmi.
  • Uslužbenec BBC je lahko na »potrjeni listi« skupščinskih kandidatov kakšne politične stranke, če kandidat za tisto volilno okrožje še ni bil izbran. Vendar ta človek ne more prevzeti pomembnih programskih odgovornosti. Vsak primer posebej mora pretehtati vodja oddelka. Do odločitve o kandidaturi je mogoče takega posameznika premestiti na manj občutljivi položaj.
  • Ko nekoga izberejo za potegovanje za skupščinski sedež in je "bodoči skupščinski kandidat", mora biti njegovo ali njeno programsko delo za BBC ločeno od političnih vprašanj, tudi če je do volitev še daleč. Bodoči kandidati vodijo aktivne kampanje v volilnih okrožjih.
  • Podobne ugotovitve veljajo za lokalno upravo: posameznik, ki izjavi, da se namerava na naslednjih volitvah potegovati za mesto v okrožnem, okrajnem ali regionalnem svetu, se ne sme ukvarjati z uredniškim delom, povezanim s politiko. Izjema so lahko volitve v občinski svet, če gre za kandidata, ki je neodvisen ali nima višje uredniške funkcije pri poročilih in aktualnih oddajah ali oddajah, ki obravnavajo aktualna politična vprašanja.
  • Kandidatom na vseh ravneh se ob volitvah odobri dopust za vodenje kampanje.
  • Voditelji ali redni reporterji, ki kandidirajo, ne smejo v času volilnih kampanj ali v času volitev, na katerih kandidirajo, v nobeni oddaji nastopati v svojih navadnih vlogah. Na ta način se v odločilnem času izognemo njihovi nepravični dodatni publiciteti. Seveda lahko nastopijo kot kandidati pod običajnimi volilnimi pravili (glej 19. poglavje: Oddajanje med volitvami).
  • Programi ne smejo diskriminirati politično dejavnih oseb v času brez volitev na podlagi tega, da jim njihovo delo za BBC prinaša publiciteto. Edini kriterij je, ali gre za kakršenkoli konflikt z njihovimi programskimi odgovornostmi.
  • Kandidate, ki so bili na volitvah poraženi, je treba na novo oceniti glede na njihove prihodnje načrte in želje. Samo zato, ker so bili politično dejavni, ne smejo biti izključeni iz aktualnega uredniškega dela.


10. Druge dejavnosti
Telesa, ki vodijo kampanjo, lahko predstavljajo celo večji problem kot politične stranke, saj pogosto zagovarjajo eno stran posamičnih močno spornih vprašanj.

Nepolitična prostovoljna javna funkcija bo pogosto sprejemljiva celo za urednike poročil. To vključuje guvernerje šol in okrajne sodnike. Programsko osebje mora biti pazljivo pri svojem vpletanju v sporne zadeve javne politike, povezane z organizacijami, kot so Svet za zaščito angleškega podeželja ali Nacionalni trust.

Javni nastopi in predstave so pogosto sprejemljivi. Toda nekateri so reklamni, na primer otvoritev nove trgovine, in jih je treba pazljivo pretehtati. Uredniki BBC lahko vodijo zunanje konference ali kako drugače sodeluje na njih ob zagotovilu, da to počnejo na neodvisen način in da konferenca ni reklamna akcija in da ni enostranska glede kakšne javne zadeve. Potrebno je dobiti odobritev od vodje oddelka.

Govorjenje o javnih platformah in pisanje za ugledne publikacije je za uslužbence BBC pogosto dopustno, vendar ga mora programski oddelek vnaprej dovoliti. Niti uslužbenci BBC niti svobodnjaki, ki vodijo program in redno sodelujejo v naših programih, ne smejo javno govoriti ali pisati o BBC brez izrecnega dovoljenja. V zvezi s temi dejavnostmi ni dovoljena nikakršna reklamna uporaba imena BBC brez izrecnega soglasja vodje oddelka.

Govori in članki uslužbencev BBC z nepristranskimi uredniškimi zadolžitvami morajo dosegati programske standarde BBC. Lahko se zgodi, da morajo biti rokopisi vnaprej odobreni. Tudi pisma, ki bodo verjetno dosegla javnost, recimo pisma časopisom, morajo biti odobrena, če govorijo o polemičnih zadevah.

Ukvarjanje posameznikov z glasbeno produkcijo ne sme nepotrebno vplivati na program. Producenti glasbenih programov morajo dobiti dovoljenje za snemanje plošč ali za sodelovanje pri kakršnemkoli glasbenem projektu, ki bi lahko vplival na njihovo delo. Delo uslužbencev BBC ali svobodnih voditeljev ali igralcev, ki so močno identificirani s programom BBC, za rivalske organizacije morajo vnaprej odobriti programski oddelki. To delo ne bo dovoljeno, če se presodi, da bi lahko škodovalo interesom BBC.

11. Poslovni in finančni interesi
Voditelji, novinarji in produkcijsko osebje ne smejo imeti nobene vsebinske zveze s proizvodi ali podjetji v zgodbah, ki jih pokrivajo. Delničarstvo je pravica, ki jo je treba spoštovati. Objaviti ga je treba le, če gre za pomembne velikosti in če je povezano z vsebino programa. Zgodnja informacija, pridobljena med programskim delom na BBC, nikakor ne sme biti uporabljena, dokler ne pride na trg. To je nezakonito in neetično (pravila o finančnem novinarstvu glej v nadaljevanju).

Najvišji uslužbenci BBC morajo prijaviti in bodo morda prisiljeni prodati vse finančne deleže v drugih radiodifuznih ali sorodnih organizacijah. Direktorstvo, drugi vložki v zunanjih organizacijah in posvetovalno delo je treba prijaviti, če vplivajo na vsebino programa. Te dejavnosti niso sprejemljive, če zbujajo upravičen sum o nesorazmernem vplivu ali če nasprotujejo interesom BBC.

12. Finančno novinarstvo
Veljajo posebna pravila. Uslužbenci, ki delajo na finančnih programih BBC, mora prijaviti svoje transakcije (to je mogoče narediti zaupno). Kar najbolj natančno mora zagotavljati, da nikakršni finančni interesi ne prejudicirajo njihovega programskega dela.

Nezakonito je uporabljati vnaprej pridobljene programske informacije, preden pridejo na trg. Tudi osebna uporaba drugih informacij o spremembah na trgih je lahko v nasprotju z zakonom (podrobni napotki za finančne novinarje BBC so na voljo pri vodjih poslovnih in finančnih programov).

13. Brezplačne storitvene zmogljivosti
Posamezniki ne smejo sprejemati osebnih ugodnosti, npr. dobrin, popustov, uslug, gotovine, napitnin ali pogostitev prek normalnega obsega poslovnega gostoljubja od organizacij ali ljudi, za katere obstaja možnost, da bodo z njimi poslovali v imenu BBC. Glede sprejemanja brezplačnih ali znižanih storitvenih zmogljivosti s strani programov veljajo stroga pravila; glej 32. poglavje: Uporaba brezplačnih in znižanih storitvenih zmogljivosti.

Tvorci programa, ki jim je v zvezi z morebitnimi konflikti interesov kaj nejasno, naj se posvetujejo s svojim šefom/vodjem oddelka.

izpis

 S O R O D N E   T E M E

profesionalna etika in samoregulacija

Medijska preža
Andrej Pavlišič
Mediji ponovno gradijo legitimnost politike, ki so jo vstaje razgradile
Renata Šribar
Ženski vstop: Vstajništvo in spol v medijih
Jernej Rovšek
Zahteva, da se preveri in zagotovi integriteta tudi v medijski industriji
Renata Šribar
Premalo in preveč spola
Darja Kocbek
V medijih krizo razlagajo vedno isti ljudje
Blaž Zgaga
Izobčene vrednote
Jovanka Matić
Novinarji kot gibalo reform medijev*
Gregor Strojin
Megleni predlog neposrednih prenosov kazenskih obravnav
Alenka Arko
Opiranje na kodeks in zavedanje, da vplivamo na življenja ljudi
Boris Vezjak
Politična pristranost medijev in njena imputacija
Gojko Bervar
Morda smo imeli srečo: nauk posnemanja modelov samoregulacije v državah nekdanje Jugoslavije
Brankica Petković
Človekove pravice in mediji
Gorazd Kovačič
Medijska vaja hujskanja proti javnemu sektorju in socialni državi
Mirt Komel
Sektorji ali bojna polja
Sandra Bašić-Hrvatin
Odnos med mediji in politiko je »pokvarjen«
Simona Habič
Slovenija: Nizka ocena integritete medijev
Goran Ivanović
Hrvaška televizija in očitki korupcije
Goran Ivanović
Hrvaška: Mediji kot zavezniki korupcije
Snježana Milivojević
Srbija: Prvo in zadnje poročilo o medijih in korupciji
Ranka Ivelja
Kakor da mrtvi v medijih nimajo nobenih pravic
Renata Šribar
Regresija javnega diskurza o spolih, spolni usmerjenosti, starševstvu in družini
Renata Šribar
Portretiranje »levih« političark in potentnost desne politike
Janez Markeš
V čigavem imenu torej?
Grega Repovž
Gibanje 99 odstotkov ima sporočilo tudi za novinarje
Stefano Lusa
Čas tranzicije brez premisleka o novi vlogi novinarstva
Viktor Ivančić
Prodor v odlagališče demonov
Gojko Bervar
Bojan Kranjc: Rupel bo živi spomenik, Janković gostilničar
Mirko Lorenci
Trpki (po)smeh
Darinko Kores Jacks
Za hec? Ne se hecat'!
Andrej Pavlišič, Nikolai Jeffs
Nujnost radikalnih medijev
Andrej Pavlišič
Stavka, droben medijski eksperiment in možnosti novih medijev
Gregor Strojin
Javnost sodnih postopkov v zadevi Patria
Nenad Jelesijević
Medijske ukane levega kapitalo-parlamentarizma
Gorazd Kovačič
Je razlog za razredno zmedenost novinarjev v izobrazbi?
Sandra Bašić-Hrvatin
Medijska kriza? Udarec nameriti proti koreninam!
Nikolai Jeffs, Andrej Pavlišič
Neprofitno novinarstvo financirati iz javnih virov
Eva Vrtačič
Neslane internetne šale z veliko soli
Jernej Rovšek
Ali je sovražni govor sploh mogoče omejiti?
Sonja Merljak Zdovc
Samoregulacija spletnih medijev: kodeks, moderiranje in celostna registracija uporabnikov
Špela Mihevc
So situacije z mediji, ki bi jih želeli spremeniti
Erik Valenčič
Osebna izpoved skesanega dopisnika
Gojko Bervar
Ogledalo medijev
Saša Banjanac Lubej
Novinarji nismo mrhovinarji, če terjamo odgovore od institucij socialne skrbi
Sonja Merljak Zdovc
Novinarji nismo usposobljeni za odkrivanje zlorab otrok
Jernej Rovšek
Čas za soglasje o samoregulacijski obliki medijske industrije
Gojko Bervar
Nova praksa v novinarskem samoomejevanju
Dejan Jontes
Od psov čuvajev do čuvajev psov: Novinarstvo, tabloidizacija in moralna panika
Gorazd Kovačič
Otroške sanje vrhunskih športnikov in slovenska nacija
Sonja Merljak Zdovc
Novinar kot človek
Viktor Ivančić
Devet točk proti raziskovalnemu novinarstvu[1]
Sonja Merljak Zdovc
Novinarska zbornica
Saša Banjanac Lubej
Odgovornost novinarjev v vojni v nekdanji Jugoslaviji – Lustracija, sojenje ali pozaba
Tomaž Klipšteter
(Ne)občutljivost medijev za varstvo zasebnosti
Ranka Ivelja
Pasti »konkretizacije in personalizacije« incesta
William Gore
Nesprejemljivost predlogov za vseevropski sistem urejanja medijske odgovornosti(1)
Daphne Koene
Na Nizozemskem vsak dan bolj cenimo dobro delovanje tiskovnega sveta(1)
Bojan Dobovšek, Jure Škrbec
Novinarji in korupcija
Sonja Merljak Zdovc
Preiskovalci ali razpihovalci: družbena odgovornost novinarjev, ki poročajo o družinskem nasilju
Matic Munc
Na dnu se srečata sociala in mediji
Dušan Rebolj
Ali je prav, da novinarji volijo?
Gorazd Kovačič
So mediji odločili volitve?
Gorazd Kovačič
Slovenski mediji o Kosovu – skozi prizmo velikih sil
Sonja Merljak Zdovc
ZDA: Za Amy Goodman je naloga novinarjev, da gredo tja, kjer vlada molk
Marta Gregorčič
Morebiti pa
Igor Vobič
Medosebna interaktivnost – redkost v slovenskem spletnem novinarstvu
Eva Vrtačič
Svoboda je suženjstvo
Rok Praprotnik
Resnica o vlogi novinarjev v aferi Patria
Ian Mayes
Samoregulacija informativnih medijev: pot do novega razmerja z bralci
Gojko Bervar
Novinarstvo: kaj je prav in kaj ne
Ian Mayes
Cena zgodbe iz prve roke
Ian Mayes
Senegal: oddaljena katastrofa
Ranka Ivelja
Časopisi zahtevajo transparentnost in odgovorno ravnanje od drugih, kaj pa glede tega naredijo sami?
Taja Kramberger
Afera Dreyfus in tiskani mediji
Tanja Petrović
Spomin, izkušnja in raba jezika: primer Jugoslovanske ljudske armade
Lana Zdravković
Za antihumanizem človekovih pravic ali kdo dopušča dve plati enega sveta
Gojko Bervar
Združevanje ali cepljenje novinarskih moči
Gorazd Kovačič
Zunanjepolitično ali svetovno novinarstvo?
Julija Somrak, Aleš Zobec
Selekcija informativnih vsebin na televizijah
Jože Vogrinc
Ostanek sveta: kolateralna škoda poročevalskih rutin
Boštjan Nedoh
Antiintelektualizem in destrukcija javne razprave v medijih
Simón Tecco
Krivična in nevarna demonizacija novinarjev – Odgovor na članek Marte Gregorčič
Boris Vezjak
»Vroči stol« kot paradigma politično pristranske oddaje
Robert Bobnič
Nezdrava mitologija tv-oddaje Na zdravje!
Iztok Jurančič
Virus politične zarote v medijski diagnozi predsednika vlade Janeza Janše
Janez Polajnar, Marko Zajc
»Brcajo, rohne in škripajo z zobmi«
Aldo Milohnić, Eva Metlikovič
Hvala za trud, toda ostanimo raje pri dejstvih
Nika Nikolič, Danijela Tamše
Vloga medijev pri marginaliziranju avtonomnih družbenih gibanj
Gorazd Kovačič
Janez Markeš – Izstop iz sence
Sonja Zdovc
Nagrada Saharov sudanskemu borcu za človekove pravice
Gorazd Kovačič
Nežmahova rdeča nit
Marta Gregorčič
Izbrisani – Afirmacija revolucionarnih praks na političnem plakatu?
John Pilger
Svoboda pa prihodnjič
Sonja Zdovc
Brezplačniki
Uroš Blatnik
Vloga urednikov v množičnih medijih
Marta Gregorčič
O diktaturi medijev in kontrarevolucionarnih učinkih
Nina Djordjević
Medijske reprezentacije kosovske krize v letu 1999
Jurij Popov
O prostituciji in trgovini z ljudmi površno in senzacionalistično
Renata Šribar
Pornografizacija spolnosti
Mateja Boldin
Vsebine za odrasle, promocija za otroke
Brankica Petković
NMS – Naš mali svet
Kaja Jakopič
Big Brother: proizvodnja resničnosti
Igor Vobič
Je RTS Janeza Ujčiča res medij, najbolj v »javnem interesu«?
Julija Sardelić, Miro Samardžija, Ksenija H. Vidmar
Medijski spektakel o družini Strojan
Dejan Pušenjak
Ko je novinar na oblasti
Lucija Bošnik
Gaspari za guvernerja – Delo vs. Dnevnik
Andrea Kosenjak
Drnovšek in mediji
Renata Šribar
Škodljive vsebine na mobilnih telefonih
Renata Šribar
Zaščita otrok in mladoletnikov v noveli zakona o medijih
Ana Jud
Tabloid Direkt, orožje posameznikov
Sonja Merljak
O samocenzuri, cenzuri in ustrahovanju
Britanski multikulturalizem, samoregulacija in mediji
Vili Einspieler
Ključnega pomena je učinkovitost samoregulacije
Neva Nahtigal
Ni samo regulacija
Lana Zdravković
Medijska slika delavskih demonstracij
Aldo Milohnić, Eva Metlikovič
Narisani izbrisani
Renata Šribar
Oglaševanje časopisa Direkt - Nemoč regulacijskih orodij
Brankica Petković
Bi lahko zdaj ustanovili tiskovni svet v Sloveniji?
Brankica Petković
Raznovrstnost tiskovnih svetov v Evropi
Brankica Petković
Družba se spreminja in z njo tudi meje sprejemljivega v medijih
Ben Wilson
Nuja samoregulacije v finančnem novinarstvu
Gojko Bervar
Svoboda in odgovornost
Renata Šribar
Destruktivno razmerje med feminizmom in mediji
Vlasta Nussdorfer
Kje so meje medijskega poročanja o kaznivih dejanjih?
Maks Kaš
Ponuditi bralcu, kar bo kupil
Sonja Merljak
Ko so novinarji v moralnih dvomih
Kaja Jakopič
Realna televizija kot laboratorijski eksperiment
Majda Hrženjak
»Materinstvo in kariera« kot oglasna priloga
Tanja Taštanoska
Pravica do imena, do jezika in do medija
Iztok Šori
Medijska percepcija smrti Olene Popik
Boštjan Nedoh
Neoliberalizem kot izhodišče medijskega diskurza o delu
Tomaž Dimic
Ali lahko kupiš prispevek v elektronskem mediju posebnega pomena?
Saša Banjanac Lubej
Dopisniki kot bojevniki za nove slovenske trge
Sanja Prelević
O Črni gori črno …
Sonja Merljak
Mediji in travmatični dogodki
Zlatko Skrbiš
Avstralija: Zaliv Guantanamo in politika avstralske pripadnosti1
Nika Susman
Francija: Kako nadaljevati poročanje iz Iraka?
Branka Bezjak, Matija Stepišnik
Tiranija "radovednosti"
Matija Stepišnik
Kaj sploh lahko štejemo za novinarstvo?
Jernej Rovšek
Nihalo se je od svobode izražanja obrnilo v prid varstvu zasebnosti
Renata Šribar
Simobilove prsi in Severinin video
Janez Tekavc
Odškodninska odgovornost novinarja
Primož Krašovec
Zakaj so mediji nujno nevtralni in kaj je s tem narobe?
Gojko Bervar
Kdaj varuh poklicne etike na slovenski javni radioteleviziji?
Sonja Merljak
Časopisni ombudsmani – da se sliši glas bralcev
Sabina Žakelj
Samoregulacija oglaševanja
Nina Nagode
Prikrito oglaševanje v slovenskem tisku
Maks Kaš
Proizvodnja javnega jezika – Mi o Romih
Primož Krašovec
Mediji, propaganda, manipulacija, zarota
Brankica Petković
Medijski linč – Domnevni posiljevalec osumljen, obtožen in obsojen
Urška Mlinarič
O silhueti džamije in trpljenju Slovencev
Gorazd Kovačič
Izbrisani prikazani kot problem, ne kot oškodovanci
Lea Širok
Medijska slika odstopa italijanskega poslanca v slovenskem parlamentu
Matej Kovačič
Zmago Jelinčič na RGL
Sandra Bašić-Hrvatin
Delo in izbrisani: kdo »zlorablja« medijski prostor?
Vladislav Stres
Preverjeno prevaran
Jaka Repanšek
Kraja avtorskih del: avtorji lajajo, karavana gre dalje
Gojko Bervar
Velika Britanija: Prenova pritožne komisije za tisk?
Gojko Bervar
V zapor zaradi klevete?
Gojko Bervar
Mediji vzbudijo strah, politiki zahtevajo višje kazni
Rok Kajzer
Klevetanje in praksa Novinarskega častnega razsodišča
Neva Nahtigal
»Obrekovalci« pred Evropskim sodiščem
Marta Gregorčič
Medi(k)alije o Živem ščitu
Alenka Kotnik
Poročanje o Iraku: "Naši lepo napredujejo"
Matevž Krivic
Mediji o izbrisanih
Tonči Kuzmanić
Potrošniška ali kapitalska suverenost
Mojca Pajnik
Polarizacija prostitucije: biznis ali javna nemorala
Olga Cvetek
Nasilje v medijih - da ne zatiskamo oči
Nikola Janović
Balkan v podobi
Simona Bandur
Mit o Balkanu v poročilih o umoru Đinđića
Barbara Bizjak
Antiintelektualizem v prispevkih o kulturi
Neva Nahtigal
Pravila brez nadzora
Sonja Merljak
Interni etični kodeksi v medijih
Neva Nahtigal
Sistemi medijske odgovornosti v Sloveniji
Claude-Jean Bertrand
Odličen kodeks, toda …
Claude-Jean Bertrand
Pregled sistemov medijske odgovornosti
Gojko Bervar
Novinarska etika v arabskih državah: tako daleč, a tako znano
Dušan Rebolj
Nianse nasilja: ulovimo in ubijmo Billyja Raya Cyrusa!
Suzana Žilič-Fišer
Urad za komunikacije – nov medijski regulator v Veliki Britaniji
Urša Chitrakar
Ko javna osebnost laže
Saša Bojc
Koregulacija medijev v Evropi – naslednja epizoda Velikega brata iz EU?
Neva Nahtigal
Ombudsmani, največji samotarji z najvišjimi cilji
Novi kodeks slovenskih novinarjev
Peter Jančič
Kako je nastal novi kodeks novinarske etike?
Marko Milosavljević
Zakaj je dobro, da je ukinjena avtorizacija intervjuja
Peter Frankl
Ples ene pomladi?
Boris Vezjak
Primer Petek: simptom zloma medijske avtonomije
Brankica Petković
Kaj smejo početi novinarji?
Gojko Bervar
So-regulacija na pohodu?
Brankica Petković
Kdo se noče pogovarjati o tiskovnem svetu?
Lucija Bošnik
Po čem sta Zahović in Katanec?
Renata Šribar
Nezgode s spolom
Mojca Pajnik
Kaj je ekstra v oddaji Ekstra magazin?
Dragan Petrovec
Poročanje o spolnih zlorabah
Barbara Šurk
Sovražijo novinarje
Aldo Milohnić
Oglaševalska pornografija na Kanalu A in POP TV
Karina Cunder
Delo po novem restriktivno pri oglaševanju vročih linij
Petra Šubic
Pritisk Porsche Slovenija na Delo
Nika Deu
Spoštujemo zakonodajo
Igor Ž. Žagar
Pet minut za (novinarski) suspenz
Gojko Bervar
Kako deluje nemški tiskovni svet?
Grega Repovž
Iskanje lastne pasti
Matthew A. Killmeier
Mobiliziranje ameriške javnosti
Sonja Merljak
Si Američan ali novinar
Zoran Kanduč
Srhljiva ideološka sporočila vojne proti terorizmu
Rastko Močnik
Posredna propaganda
Saša Bojc
Pri Fairu se sprašujejo, kaj sploh je terorizem
Rok Kajzer
Kakovostno, hitro, cenejše
Brankica Petković
Pobuda za ustanovitev tiskovnega sveta v Sloveniji
Borut Bernik Bogataj
Novinarji ne poznajo svojih pravic
Branko Maksimovič
Vrste znanih novinarjev ni v DNS
Gojko Bervar
Kdo je izgubil ugled – društvo ali novinarji?
Grega Repovž
Profesionalizacija je nujna
Roman Kuhar
Tabloidna metaforika v črni kroniki Dela – Drugič
Barbara Bizjak, Barbara Kelbl, Alenka Veler
Modeli tiskovnih svetov
Gojko Bervar
Kdaj bomo ustanovili medijski svet v Sloveniji?
Branko Čakarmiš
Samoregulativni korak slovenskih televizij
Cene Grčar
Beseda velja
Barbara Bizjak
So novinarji podkupljivi?
Špela Šipek
Skaggsova »lekcija« za novinarje
Jaka Repanšek
Svoboda tiska in pošteno sojenje
Janez Tekavc
Medijsko sojenje
Vlado Miheljak
Zloraba v »piarovske« namene
Suzana Tratnik
Kot da prvič slišijo za pravice homoseksualcev
Branko Maksimovič
Ustreznejši bi bil medijski svet
Zoran Medved
Najprej ustanovimo varuha medijskih pravic
Rajko Gerič
Kdo potrebuje tiskovni svet - mediji ali javnost?
Matea Verhovčak
Vprašalnik o tiskovnem svetu
Matevž Krivic
Lastniški poseg v uredniško politiko?
Simona Zatler
Uredniška neodvisnost in ugovor vesti
Mojca Lorenčič
Novinarji pa, kot da so izgubili spomin
Nikolai Jeffs
Podoba Afrike v slovenskih medijih
Lord Wakeham
Globalni novinarski kodeks? Ne, hvala.
Zoran Medved
Nova pravila igre
Uroš Lipušček
Naj to postane notranja ustava
Rosvita Pesek
Strožja pravila za javno RTV
Matevž Krivic
Kdo bo bdel nad uresničevanjem kodeksa?
Sandra Bašić-Hrvatin
Pritožna komisija za tisk - Ljudem služi hitro in brez stroškov
Sandra Bašić-Hrvatin
Vladavina številk
Mojca Pajnik
Boj za vernike tudi z mediji
Jana Nadoh
Posilstvo v dokumentarni drami
Zoran Kanduč
Dramatizacija nasilja na televiziji
Roger Blum
Kdo naj bi nadzoroval medije?
Zoran Medved
Na razpotju
Diana Zajec
Za odličnost v novinarstvu
Ana-Marija Bosak
Zaščititi novinarstvo ali novinarje?
Mojca Širok
Medijske selitve
Boris Čibej
Prihodnost neke iluzije
Marjeta Doupona Horvat
Nedoslednost pri pisanju o Kosovu
Proti evropskem novinarskem kodeksu
Gojko Bervar
Komu koristi samoregulacija?
Sandra Bašić-Hrvatin
Novinarsko častno razsodišče v Sloveniji
Lord Wakeham
Svoboden tisk je odgovoren tisk
V službi javnosti - zaščita ranljivih
Robert Warren
Naše vodilo je resnica
Brian McArthur
Kodeks je del novinarske pogodbe o delu
Par-Arne Jigenius
Ne obstaja en sam evropski model
Alan Chastagnol
Želimo dekriminalizirati tisk v Franciji
Frank Cullen
Zastareli irski zakoni
Licence za novinarje
Lutz Tillmanns
Uspešnost samoregulacije v Nemčiji
Ronald Koven
Svetovna komisija za svobodo tiska
Posvet o samoregulaciji v Saarbrücknu
Borut Mehle
Konkurenčna klavzula po slovensko
Borut Cajnko
Pravila novinarjevega delovanja
Gašper Lubej
Naj bi, menda, govori se...
Polona Križnar
»Pa še kaj lepega o meni zapiši.«
Sonja Merljak
Neupravičene in odvečne zahteve
Tonči Kuzmanić
Holmec: zmaga slovenskih timokratov
Gregor Fras
Riba, imenovana Zofa
Darja Zaviršek
Benettonova telesa
Sandra Bašić-Hrvatin
Trideset let pozneje
Mojca Lorenčič
Mediji o spolnem zlorabljanju
Saša Banjanac Lubej
Zaupniki, strokovnjaki ali preusmerjevalci klicev?
Edo Pajk
Fotoblamaža
Sandra Bašić-Hrvatin
Višja matematika novinarske korektnosti
Sandra Bašić-Hrvatin
Primer Jonesboro
Suzana Žilič-Fišer
Zakaj potrebujemo nadzornika medijskih vsebin
Edo Pajk
»Poroča neki Otto Grum iz Prištine«
Katja Bašič
Ko mediji obmolknejo
Vito Flaker
Duševna bolezen kot novinarska raca
Saš Jovanovski
Razlike so bile v poudarkih
Edo Pajk
Sumljivi državljani
Goran Ivanović
Zgaga nikogaršnja zmaga
Zavezujem se...
Aidan White
Novinarji so del družbe
Branko Podobnik
Boj za zaupanje bralcev
Edicija MediaWatch
Brankica Petković, Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić, Iztok Jurančič, Marko Prpič, Roman Kuhar
Mediji za državljane
Roman Kuhar
Medijske podobe homoseksualnosti
Dragan Petrovec
Mediji in nasilje
Gojko Bervar
Svoboda neodgovornosti
Matevž Krivic, Simona Zatler
Svoboda tiska in pravice posameznika
Novinarski večeri
21.11.2005
David Brindle, Ervin Hladnik-Milharčič, Stephen Whittle, Mojca Menart
Vloga medijev v večkulturni družbi
04.03.2004
Peter Preston, Darijan Košir
Kaj dela odgovorni urednik?
22.10.2003
Ilinka Todorovski, Aleksander Stanković, Bruno Lopandić
Hrvaška in Slovenija v medijskem ogledalu
05.12.2002
Serge Halimi, Rastko Močnik
Novinarji – čigavi psi čuvaji?
04.09.2000
Gojko Bervar, Claude-Jean Bertrand, Roger Blum
Samoregulacija - up ali pokora sodobnega novinarstva
24.09.1998
Paul Johnson, Darijan Košir
Kaj je novica dneva?
08.05.1998
Joey Skaggs
Kako naplahtati novinarje? Drugič.
24.03.1998
Velimir Veka Ilić, Igor E. Bergant
Šport. Kaj so ti storili!
04.12.1997
Rick Thompson
Nasilje v medijih
25.04.1997
Joey Skaggs
Kako naplahtati novinarje
Omizja
22.04.2008
Zdenka Čebašek Travnik, Uroš Slak, Alma M. Sedlar, Elizabeta Zorman, Zoran Pavlovič, Liana Kalčina, Brankica Petković, Kristina Plavšak Krajnc
Omizje: Poročanje medijev o otrocih
12.10.2006
Brankica Petković, Marko Prpič, Rajko Gerič, Darja Zgonc, Jože Vogrinc, Tomaž Perovič, Roman Kuhar, Jani Sever, Ahmed Pašić, Mitja Blažič, Ksenija H. Vidmar, Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić, Iztok Jurančič, Lou Lichtenberg, Granville Williams, Božo Zorko, Branko Grims, Rina Klinar
Mediji za državljane
02.02.2006
Boris Bergant, Vili Einspieler, Ranka Ivelja, Neva Nahtigal, Admir Baltić
Mediji, samoregulacija in multikulturalizem
18.09.2003
Suzana Tratnik, Tatjana Pirc, Katarina Stojanović, Jani Sever, Gorazd Suhadolnik, Miha Lobnik, Marko Milosavljević, Roman Kuhar
Mediji in homoseksualnost
15.05.2003
Ivan Pal, Sandra Bašić-Hrvatin, Marjan Bauer, Uroš Šoštarič, Tomaž Perovič, Vlado Miheljak
Nasilje, pornografija, mediji in poklicna etika
25.11.2002
Aidan White, Ian Mayes, Grega Repovž, Peter Jančič, Gojko Bervar
Samoregulacija in odgovornost medijev