Primerov kršenja ali pa sklicevanja na konkurenčno klavzulo bodisi delodajalcev ali novinarjev je v slovenskem novinarstvu dejansko gotovo več od primerov, ki so prišli v javnost. Marsikateri spor se namreč rešuje znotraj hiš. Zato so širše znani samo najbolj razvpiti primeri. Najprej sta to Ljerka Bizilj in Danica Simšič, novinarki RTV Slovenija, ki sta se po sodelovanju na državnozborskih volitvah hoteli vrniti na svoje delovno mesto. Sledi primer Emilije Pance, novinarke Kmečkega glasu, ki je hkrati pisala za drugo glasilo in so jo zato vrgli iz službe. Potem je tu primer Deje Mušič, TV voditeljice na Kanalu A, kjer je prišlo do prekinitve sodelovanja. Mušičeva toži televizijsko postajo, češ da je zato izgubila delo pri drugih projektih. Po svoje relevanten pa je bržkone tudi primer sicer nikdar imenovanega novinarja revije Mag, pri katerem da je vodstvo časopisa odkrilo poslovno-finančne povezave z nekim slovenskim podjetje. Novinar je dal odpoved. Od naštetih se je do sedaj rešil samo primer Biziljeve in Simšičeve. Pravzaprav zgledno. Vodstvo RTV Slovenija se je odločilo, da ju premesti na manj odgovorno delovno mesto. Ocenjujemo lahko, da je ta poteza v duhu pravilnika BBC; v takšnih primerih priporoča, da se osebam, ki sodelujejo na volitvah, pa niso izbrane, ponovno določi pristojnosti. Hkrati naj bi bil pravilnik BBC (in ARD) tudi zgled za pravilnik, ki ga nameravajo na Kolodvorski dokončati do konca meseca in tako stvari tudi formalizirati. Konkretna vsebina določb sicer še ni znana, ker jo morajo potrditi še nekateri organi zavoda. Vodja priprave akta Boris Bergant pa zagotavlja, da je pravilnik bolj liberalen od pravilnika BBC, kar naj bi pomenilo, da se bodo na zavodu zaposleni poleg dela, ki je definirano v njihovem opisu del in nalog, v prostem času lahko ukvarjali tudi z drugimi dejavnostmi. Po Bergantovem mnenju lahko objavljena publicistična dela itn. samo pozitivno vplivajo na image matične hiše. Podobnega načelnega izhodišča – dodatna dela da, vendar pa le, kolikor niso v nasprotju z interesi hiše – se držijo še v nekaterih drugih medijih, čeprav pravil igre povsod nimajo formaliziranih v obliki posebnega akta. Na Kanalu A glede spora z Mušičevo niso posebno zgovorni, vendar pa, kot pravijo, omejitve glede konkurence opredeljujejo v pogodbah, medtem ko je zaposlenim na Mladini vsakršno delo zunaj matičnega uredništva dovoljeno le z vednostjo urednika. Pri tem sta predvsem piarovsko udinjanje in politični angažma (na volitvah) za zaposlene na Mladini nesprejemljivi dejavnosti, medtem ko je snovanje reklam manj sporno.

Konflikti interesov

Občinstvo BBC mora imeti možnost, da zaupa v integriteto programov BBC. Naši gledalci in poslušalci morajo biti prepričani, da se uredniške odločitve sprejemajo le iz dobrih uredniških razlogov.

Zunanje dejavnosti tvorcev programa ne smejo neustrezno vplivati - in zanje se ne sme misliti, da vplivajo - na programe BBC.

Najvidnejše osebe, kot so voditelji in reporterji, so lahko v najbolj občutljivih položajih. Toda do konfliktov interesov lahko pride pri vsakomur, ki je odgovoren za vsebino in/ali videz programa: uredniki, producenti, scenaristi, režiserji, raziskovalci in drugi. BBC je v zadovoljstvo, če so vsi tvorci programa brez vsakih neustreznih zunanjih angažmajev. Ta pravila veljajo tako za stalne svobodnjake ali pogodbene delavce kot za zaposlene.

Posamezniki morajo pridobiti vnaprejšnje soglasje od vodij oddelka za vsaki ponujeni angažma, ki bi bil lahko v konfliktu s programskimi odgovornostmi.

Odgovoriti je treba na naslednja vprašanja:

• Ali bi prišlo do škode, če bi razkrili zunanji interes?
• Ali bi vključenost škodovala posameznikovi zmožnosti, da opravlja delo?

Razsodba mora upoštevati:

• uredniško naravo programa, za katerega dela posameznik, in
• naravo zunanjega angažmaja.

Nevarnost konflikta je največja, kadar se ti naravi prekrivata. Nekatere dejavnosti lahko škodujejo, četudi niso v konfliktu z naravo programa.

5.1. Poročila, aktualne in žariščne oddaje

V največji nevarnosti so programi z najširšim dometom, kot so poročila, aktualne in druge žariščne oddaje. V vsakem trenutku lahko uredniško obravnavajo vsako vprašanje ali vzrok ali organizacijo ali posameznika ali skupino ljudi. Strogi morajo biti do vseh zunanjih angažmajev svojih urednikov, zaradi katerih bi lahko občinstvo podvomilo v našo nepristranskost in integriteto.

Po definiciji velja, da svobodnjaki, ki delajo program, svoje usluge ponujajo številnim delodajalcem. Vendar je treba zunanjim interesom svobodnjakov, ki redno vodijo novinarske oddaje, nameniti posebno skrb. Dotična programska področja od časa do časa revidirajo posamezne podrobno določene primere začrtanja mej in jih posredujejo svobodnjakom.

5.2. Potrošniški programi

Uslužbenci BBC, ki delajo na potrošniških programih, morajo biti zelo previdni glede konfliktov interesov. Ne smejo imeti nobenih komercialnih ali drugih zvez, za katere bi se lahko zdelo, da vplivajo na njihovo naravnanost do kakšnega proizvoda ali storitve.

5.3. Voditelji informativnih oddaj, ki nastopajo v dramskih oddajah

Voditelji informativnih oddaj se morajo zavedati, da simuliranje njihove navadne vloge v igranih oddajah lahko ogrozi njihovo lastno kredibilnost, lahko pa bi škodovalo tudi kredibilnosti oddaj, v katerih ponavadi nastopajo. Trenutni voditelji poročil BBC ne smejo nastopati kot voditelji poročil v igranem programu, saj bi s tem lahko zmedli gledalce ali poslušalce. Če gre za primer, ko bi bilo mogoče narediti izjemo - recimo v očitno komični situaciji -, se je treba posvetovati z vodji oddelka.

5.4. Drugo

Drugi programi so lahko bolj selektivni. Zunanji angažma je lahko sprejemljiv, dokler je dostojen in ločen od dometa programa.

Vsaka programska ekipa ali oddelek bo sposobna identificirati svoje območje občutljivosti.

Reklamno delo lahko pokriva širok obseg dejavnosti, ki vključujejo:

• pojavljanje v oglasih
• zastopanje proizvoda
• ustvarjanje ali nastopanje v poslovnih videih
• udeležba na komercialnih prireditvah
• delo na področju stikov z javnostmi
• nekatere vrste politične dejavnosti

Uslužbenci BBC se v svojem prostem času morda želijo angažirati v reklamnih dejavnostih; mnogim svobodnjakom, ki vodijo in izvajajo program BBC, ponujajo reklamno delo.

Vse take dejavnosti povežejo posameznika s proizvodom ali storitvijo, četudi to delo včasih opravi na nepristranski ali prostovoljni podlagi. Za uredniško osebje (skupaj z voditelji in svobodnjaki) BBC je vsaka taka dejavnost nesprejemljiva, če bi lahko kompromitirala javno zaupanje v integriteto naših oddaj ali ljudi, ki jih ustvarjajo. Vodje oddelkov morajo določiti ustrezne standarde za osebe, ki delajo na njihovih področjih.

Mnoge organizacije ponujajo izobraževanje v načinu dela z mediji. Nobene škode ni, če uslužbenci BBC razlagajo drugim, kako deluje radio in televizija. Toda zelo nevarno je, če uslužbenci BBC učijo posameznike ali organizacije, kako nastopati na televiziji in radiu. Noben voditelj ali urednik BBC, ki redno dela pri poročilih, aktualnih ali žariščnih oddajah, ne sme poučevati ljudi, kako naj se obnašajo ob intervjujih.

Ne smemo se ukvarjati z učenjem morebitnih intervjuvancev zato, da bi se le-ti pokazali v najboljši luči.

Dobrodelno delo je lahko sprejemljivo. Vendar lahko povzroči probleme, če določena stvar postane sporna ali če gre za vprašljiv način zbiranja ali porabljanja denarja. V času, ko opažamo naraščajočo konkurenco med dobrodelnimi ustanovami za javno podporo, je vsak javni angažma uslužbenca BBC v določeni dobrodelni ustanovi lahko videti sporen. Vodje oddelka morajo presoditi vsak posamični primer posebej.

Dejavni politični angažmaji lahko povzročijo konflikte interesov pri osebah v programih, ki obravnavajo politična ali javna vprašanja.

Različne stopnje politične vpletenosti je treba obravnavati ločeno.

• Vsakdo ima pravico, da se priključi katerikoli politični stranki.
• Opravljanje vodstvene funkcije v politični stranki je lahko sprejemljivo za osebe na nižjih uredniških položajih, tudi pri poročilih in aktualnih oddajah, ne pa za tiste z višjimi programskimi odgovornostmi.
• Uslužbenec BBC je lahko na »potrjeni listi« skupščinskih kandidatov kakšne politične stranke, če kandidat za tisto volilno okrožje še ni bil izbran. Vendar ta človek ne more prevzeti pomembnih programskih odgovornosti. Vsak primer posebej mora pretehtati vodja oddelka. Do odločitve o kandidaturi je mogoče takega posameznika premestiti na manj občutljivi položaj.
• Ko nekoga izberejo za potegovanje za skupščinski sedež in je "bodoči skupščinski kandidat", mora biti njegovo ali njeno programsko delo za BBC ločeno od političnih vprašanj, tudi če je do volitev še daleč. Bodoči kandidati vodijo aktivne kampanje v volilnih okrožjih.
• Podobne ugotovitve veljajo za lokalno upravo: posameznik, ki izjavi, da se namerava na naslednjih volitvah potegovati za mesto v okrožnem, okrajnem ali regionalnem svetu, se ne sme ukvarjati z uredniškim delom, povezanim s politiko. Izjema so lahko volitve v občinski svet, če gre za kandidata, ki je neodvisen ali nima višje uredniške funkcije pri poročilih in aktualnih oddajah ali oddajah, ki obravnavajo aktualna politična vprašanja.
• Kandidatom na vseh ravneh se ob volitvah odobri dopust za vodenje kampanje.
• Voditelji ali redni reporterji, ki kandidirajo, ne smejo v času volilnih kampanj ali v času volitev, na katerih kandidirajo, v nobeni oddaji nastopati v svojih navadnih vlogah. Na ta način se v odločilnem času izognemo njihovi nepravični dodatni publiciteti. Seveda lahko nastopijo kot kandidati pod običajnimi volilnimi pravili (glej 19. poglavje: Oddajanje med volitvami).
• Programi ne smejo diskriminirati politično dejavnih oseb v času brez volitev na podlagi tega, da jim njihovo delo za BBC prinaša publiciteto. Edini kriterij je, ali gre za kakršenkoli konflikt z njihovimi programskimi odgovornostmi.
• Kandidate, ki so bili na volitvah poraženi, je treba na novo oceniti glede na njihove prihodnje načrte in želje. Samo zato, ker so bili politično dejavni, ne smejo biti izključeni iz aktualnega uredniškega dela.

Telesa, ki vodijo kampanjo, lahko predstavljajo celo večji problem kot politične stranke, saj pogosto zagovarjajo eno stran posamičnih močno spornih vprašanj.

Nepolitična prostovoljna javna funkcija bo pogosto sprejemljiva celo za urednike poročil. To vključuje guvernerje šol in okrajne sodnike. Programsko osebje mora biti pazljivo pri svojem vpletanju v sporne zadeve javne politike, povezane z organizacijami, kot so Svet za zaščito angleškega podeželja ali Nacionalni trust.

Javni nastopi in predstave so pogosto sprejemljivi. Toda nekateri so reklamni, na primer otvoritev nove trgovine, in jih je treba pazljivo pretehtati. Uredniki BBC lahko vodijo zunanje konference ali kako drugače sodeluje na njih ob zagotovilu, da to počnejo na neodvisen način in da konferenca ni reklamna akcija in da ni enostranska glede kakšne javne zadeve. Potrebno je dobiti odobritev od vodje oddelka.

Govorjenje o javnih platformah in pisanje za ugledne publikacije je za uslužbence BBC pogosto dopustno, vendar ga mora programski oddelek vnaprej dovoliti. Niti uslužbenci BBC niti svobodnjaki, ki vodijo program in redno sodelujejo v naših programih, ne smejo javno govoriti ali pisati o BBC brez izrecnega dovoljenja. V zvezi s temi dejavnostmi ni dovoljena nikakršna reklamna uporaba imena BBC brez izrecnega soglasja vodje oddelka.

Govori in članki uslužbencev BBC z nepristranskimi uredniškimi zadolžitvami morajo dosegati programske standarde BBC. Lahko se zgodi, da morajo biti rokopisi vnaprej odobreni. Tudi pisma, ki bodo verjetno dosegla javnost, recimo pisma časopisom, morajo biti odobrena, če govorijo o polemičnih zadevah.

Ukvarjanje posameznikov z glasbeno produkcijo ne sme nepotrebno vplivati na program. Producenti glasbenih programov morajo dobiti dovoljenje za snemanje plošč ali za sodelovanje pri kakršnemkoli glasbenem projektu, ki bi lahko vplival na njihovo delo. Delo uslužbencev BBC ali svobodnih voditeljev ali igralcev, ki so močno identificirani s programom BBC, za rivalske organizacije morajo vnaprej odobriti programski oddelki. To delo ne bo dovoljeno, če se presodi, da bi lahko škodovalo interesom BBC.

Voditelji, novinarji in produkcijsko osebje ne smejo imeti nobene vsebinske zveze s proizvodi ali podjetji v zgodbah, ki jih pokrivajo. Delničarstvo je pravica, ki jo je treba spoštovati. Objaviti ga je treba le, če gre za pomembne velikosti in če je povezano z vsebino programa. Zgodnja informacija, pridobljena med programskim delom na BBC, nikakor ne sme biti uporabljena, dokler ne pride na trg. To je nezakonito in neetično (pravila o finančnem novinarstvu glej v nadaljevanju).

Najvišji uslužbenci BBC morajo prijaviti in bodo morda prisiljeni prodati vse finančne deleže v drugih radiodifuznih ali sorodnih organizacijah. Direktorstvo, drugi vložki v zunanjih organizacijah in posvetovalno delo je treba prijaviti, če vplivajo na vsebino programa. Te dejavnosti niso sprejemljive, če zbujajo upravičen sum o nesorazmernem vplivu ali če nasprotujejo interesom BBC.

Veljajo posebna pravila. Uslužbenci, ki delajo na finančnih programih BBC, mora prijaviti svoje transakcije (to je mogoče narediti zaupno). Kar najbolj natančno mora zagotavljati, da nikakršni finančni interesi ne prejudicirajo njihovega programskega dela.

Nezakonito je uporabljati vnaprej pridobljene programske informacije, preden pridejo na trg. Tudi osebna uporaba drugih informacij o spremembah na trgih je lahko v nasprotju z zakonom (podrobni napotki za finančne novinarje BBC so na voljo pri vodjih poslovnih in finančnih programov).

Posamezniki ne smejo sprejemati osebnih ugodnosti, npr. dobrin, popustov, uslug, gotovine, napitnin ali pogostitev prek normalnega obsega poslovnega gostoljubja od organizacij ali ljudi, za katere obstaja možnost, da bodo z njimi poslovali v imenu BBC. Glede sprejemanja brezplačnih ali znižanih storitvenih zmogljivosti s strani programov veljajo stroga pravila; glej 32. poglavje: Uporaba brezplačnih in znižanih storitvenih zmogljivosti.

Tvorci programa, ki jim je v zvezi z morebitnimi konflikti interesov kaj nejasno, naj se posvetujejo s svojim šefom/vodjem oddelka.