Kdo naj bi nadzoroval medije? To ne more biti država, saj hoče imeti politična oblast medije, ki bi jo hvalili in podpirali. Če bi mediji nenehno kritizirali politični sistem, bi se država tako kakor nekdaj odzvala s cenzuro. To tudi ne more biti trg, saj tudi »smeti« najdejo svoje občinstvo. Trg ne kaznuje medijev, ki sistematično ignorirajo pravice posameznikov in zasebnost. To lahko počne le sistem samoregulacije. Kakor je pokazal Stephan Russ-Mohl v knjigi o Faktorju jaza, potrebujejo mediji celoten sistem infrastruktur in instrumentov, ki zagotavljajo njihovo kvaliteto. Del teh infrastruktur so tiskovni sveti.

Zelo pomembno je, da člani tiskovnih svetov niso le novinarji, temveč tudi predstavniki javnosti: kritični bralci, poslušalci in gledalci. Zelo pomembno pa je tudi, da tiskovni sveti niso le telesa, ki nadzirajo medije, temveč tudi telesa, ki medije branijo pred napadi političnih oblasti ali industrijskih lobijev, pred napadi, ki poskušajo zastrašiti kritične medije in spodkopati svobodo tiska. Pomembno je tudi, da lahko tiskovni sveti razpravljajo ne le o obnašanju tiska, temveč tudi o elektronskih medijih.

Kako ustvariti takšne tiskovne svete, ki imajo potrebno avtoriteto in določene učinke na obnašanje medijev in političnih, gospodarskih in družbenih skupin? Za to ni skritega zdravila ali čarobnih urokov. Veliko je odvisno od osebnosti, ki sedijo v tiskovnih svetih. Veliko je odvisno tudi od verodostojnosti praktičnega delovanja tega telesa. In veliko je odvisno od pripravljenosti medijev, da njegove odločitve objavijo. Vsaka država mora najti svoj način, kako doseči pravo strukturo samoregulacije in pravo razmerje med kritiko, ki je usmerjena navznoter, in kritiko, ki meri navzven.

V Švici tiskovni svet dolgo časa ni prodrl v javno sfero. Njegovih odločitev pogosto niso objavljali; ni imel nikakršne strategije nastopanja v javnosti. Toda zdaj tiskovni svet objavi vsako odločitev, ima svojo letno tiskovno konferenco, svoje spletne strani, je del javne razprave in ima veliko odmeva. Švicarski tiskovni svet dolga leta tudi ni bil predstavnik vseh medijev. Bil je zgolj samoregulacijsko telo ene novinarske organizacije. Od leta 2000 podpirajo švicarski tiskovni svet tri novinarske organizacije in novo združenje urednikov; končno ga bodo sprejeli vsi mediji v Švici. Še pred nekaj leti je imel svet zaposlenega le tajnika, ki je dobival plačo za 20-odstotni delovni čas. Zdaj učinkovitost sveta zagotavljata pravnik in izvršilni tajnik (skupaj 70 odstotkov). Doslej so bili člani tiskovnega sveta samo novinarji, od leta 2000 pa je v svetu poleg 15 novinarjev tudi šest predstavnikov javnosti. Z vsemi temi reformami smo poskušali okrepiti samoregulacijo v Švici. Prezgodaj je še reči, da smo cilje dosegli, da je bila reforma uspešna. Vendar smo zelo optimistični.