N O V O S T I
O   M E D I A W A T C H
R E V I J A   M E D I J S K A   P R E Ž A
o   r e v i j i
s e z n a m
junij 2013
december 2012
junij 2012
december 2011
maj 2011
december 2010
maj 2010
december 2009
maj 2009
december 2008
maj 2008
uvodnik
svet v medijih
slovensko predsedovanje eu
mediji in politika
medijska politika
recepcija medijev
rtv slovenija
novi mediji v starih medijih
splet
pravica do popravka ali odgovora in inšpektorat za medije
izbrisani - odgovor na članek
analiza medijskih diskurzov
novinarska združenja v sloveniji
literarno novinarstvo
položaj in pravice delavcev v medijski industriji
ekskrementi
fotografija
december 2007
maj 2007
december 2006
maj 2006
november 2005
maj 2005
november 2004
marec / april 2004
oktober 2003
marec 2003
december 2002
poletje 2002
zima 2002
poletje / jesen 2001
pomlad 2001
zima 2001
poletje-jesen 2000
pomlad 2000
jesen 1999 / zima 2000
poletje 1999
pomlad 1999
zima 1999
poletje 1998
pomlad 1998
zima 1998
u r e d n i š t v o
E D I C I J A   M E D I A W A T C H
S P R E M L J A N J E   N E S T R P N O S T I
N O V I N A R S K I   V E Č E R I
O M I Z J A
M E D I J S K O   S O D E L O V A N J E
T E M E
A V T O R J I
P O V E Z A V E

Gojko Bervar
Združevanje ali cepljenje novinarskih moči
Novinarsko združevanje v Sloveniji – Nastajanje novih združenj vsebuje politične elemente že zato, ker jih ta prepoznavajo pri drugem, pri sebi pa ne
Slovenija je ena redkih tranzicijskih držav, v kateri se po spremembi sistema novinarska združenja niso razcepila glede na politične interese. Prav tako je – poleg Hrvaške – med tistimi izjemami, v katerih je novinarsko društvo, ki je delovalo še v socialističnem sistemu, ostalo najmočnejše novinarsko združenje, medtem ko so v drugih tranzicijskih državah nekdanja prorežimska društva močno opešala, nova pa so se na njihov račun okrepila.

Za zgodovino Društva novinarjev Slovenije seveda ni mogoče zanikati tesnih povezav s prejšnjim režimom. Razlog, da je kljub temu tudi po 90. letih ohranilo moč, danes ima okoli 1400 članov, je v tem, da se je spremenilo, še preden se je spremenil sistem sam, in da se je skladno s tem še pred padcem sistema ok-repila tudi novinarska avtonomija. V letu 1991 je nastal še Sindikat novinarjev Slovenije, ki pa je bil in je še z Društvom novinarjev Slovenije tesno povezan, saj delita velik del članstva in koordinirata dejavnosti.

Prvo povsem novo novinarsko društvo se je potem pojavilo leta 2000 – Društvo katoliških novinarjev, danes z okoli 60 člani, pred nekaj meseci pa je še ena skupina ustanovila novo Združenje novinarjev in publicistov, zanje pa predsednik Peter Jančič pravi, da članske evidence še nimajo in za zdaj obstajajo samo ustanovni člani. Dokončali da so šele osnovne postopke, dobili davčno, bančno številko, in ker je članstvo vezano na plačilo članarine, postopek evidentiranja še traja, torej o številu članstva še ne morejo govoriti.

Pri obeh novejših združenjih sicer v program in statut vključujejo sindikalne vsebine, a ju deloma ovira zakonodaja, delno pa to še ni njuna prioriteta.

Ob teh društvih sicer še obstajajo druga novinarska združenja – združenje turističnih pa športnih novinarjev, in še društvo novinarjev-športnikov, a gre za speci-fična interesna združenja, zato pozornost namenjamo predvsem omenjenim štirim – združenjem »splošnega novinarskega formata«.

To besedilo niti noče odgovoriti na vprašanje zastavljeno v naslovu. Odgovor si bo moral bralec poiskati sam, mi pa smo besedo preprosto prepustili predsed-nikom Društva novinarjev Slovenije Gregi Repovžu, Sindikata novinarjev Slovenije Iztoku Jurančiču, Združenja novinarjev in publicistov Petru Jančiču in Društva katoliških novinarjev Bogomirju Štefaniču ml., naj pojasnijo svoja stališča.

Ker sta predvsem zadnji dve združbi nastali, zaradi izraženega občutka, da največje društvo in sindikat ne pokrivata vsega, kar sami čutijo kot del svojega pok-licnega poslanstva, je seveda dobro, da se najprej ozremo po teh motivih.

Zakaj društvo katoliških novinarjev
Bogomir Štefanič ml.: Društvo katoliških novinarjev je bilo formalno ustanovljeno leta 2000. Ampak to ne pomeni, da se je povezovanje katoliških časnikarjev začelo s tem datumom. Je veliko starejše in po mojih podatkih sega tja v sedemdeseta leta, ko je bilo nepredstavljivo, da bi bili ljudje, ki so delali v Družini, člani »pravovernega«, režimskega društva novinarjev Slovenije, kjer so bili novinarji v vlogi vojakov revolucije ali pa družbenopolitičnih delavcev. Tu je šlo za absolutno nekompatibilnost režimsko organiziranega novinarskega ceha in pa nekih ljudi, ki so delali v katoliških medijih in so morali stati na svojih nogah. Začetki segajo torej v delovanje ljudi, kot so bili Drago Klemenčič, Ivan Merlak, Franc Bole, legend tega, čemur mi danes rečemo katoliško časnikarstvo. Že iz njihovih časov je značilno, da so se zelo povezovali s tujino. V svetu obstaja Zveza katoliškega tiska s sedežem v Švici. Do leta 2000 so stvari šle tako, potem smo se pač uskladili z zakonodajo in ustanovili društvo. Med ustanovitelji smo bili ljudje iz Radia Ognjišče, iz revije Ognjišče, Družine, spletne strani katoliške cerkve, Radia Vatikan. Katoliški mediji so bili torej pobudniki ustanovitve društva, ki deluje v drugačnih okoliščinah, kot so bile nekoč.

Zakaj potreba po katoliškem novinarstvu?
Bogomir Štefanič ml.: Vprašanje je izzivalno, kajti res, če obstaja katoliško novinarstvo, kakšno je nekatoliško in kje je razlika. Nekoč sem slišal nekoga go-voriti, da razlage ni, če gre za dobro novinarstvo – to posebnih pridevnikov ne rabi. Po drugi strani je pa res, da v tem poklicu delamo ljudje zelo različnih pogle-dov, in to je prav. Res pa je tudi, da je večji del novinarjev – vem, posplošujem, a nisem edini, ki to počne – usmerjen levo, je liberalen. Društvo novinarjev Slovenije po moji presoji sodi bolj v to levo sfero. Na drugi strani, pa ne na nasprotni, je pa novinarstvo, ki izhaja iz drugih vrednot, ki so evangelsko utemel-jene, utemeljene v družbenem nauku cerkve – in če to jemlješ za podlago dela, je že logično, da se ljudje, ki tako mislimo, povežemo in želimo te vrednote po-glabljati skupaj in jih po svoje predstavljati tudi v javnosti. Tu je pa treba dodati, da je to društvo po letu 2000 sicer nekaj naredilo, a je žal še vedno bolj na papirju kot dejavno, zlasti pa ni aktivistično. Moram priznati, da je to morda tudi moj osebni problem, ker po moje aktivizem in novinarstvo ne gresta najbolj skupaj.

Zakaj je nastalo novo novinarsko združenje?
Peter Jančič: Motivi novinarjev in urednikov, ki smo šli v novo združenje, so najbrž različni. Mislim, da gre na nek način tudi za razočaranje nad vlogo, ki jo je v zadnjem letu igralo Društvo novinarjev Slovenije, skozi stališča vodstva v javnosti. Kar zadeva mene osebno: kot odgovorni urednik Dela sem čutil reakcije društva kot neko brezrezervno podporo izrazito slabo opravljenemu novinarskemu delu, v škodo javnosti, tako rekoč norčevanje iz javnega mnenja – da je to podprla profesionalna organizacija, se mi je zdelo skoraj nesprejemljivo. Na to je bilo treba na nek način odgovoriti. Vsaka taka organizacija mora imeti dva ključna cilja: ob obrambi za svobodo tiska in govora tudi zavzemanje za visoke standarde ravnanja v novinarstvu. In izpuščanje enega od teh dveh ciljev vodi v nemogočo situacijo. V tem smislu razumem to novo združenje kot dopolnilo, ki omogoča širšo razpravo.

Ampak društvo novinarjev se je odločilo, da bo prevzelo tudi politično vlogo in se vključilo v politični spopad na državni ravni. Mislim, da novinarji nismo politiki in da te vloge novinarji ne bi smeli igrati. Zato je bilo pametno oblikovati drugo povezavo, ki ne bo igrala politične igre. Nekateri sicer razumejo, kot da smo naredili desni antipod nekemu levemu novinarskemu društvu. Mislim, da je ta misel malo pretirana, to ni naš cilj, čeprav lahko zaradi tega, kar se je dogajalo v preteklosti, nekaj takega obvelja in se zdi logično. Mislim pa, da je napačno in da bo čas pokazal, da je napačno.

Obe združenji, torej Društvo novinarjev Slovenije in novinarski sindikat, čutijo kot »drugo stran«, ali vsaj združbo, ki ne pokriva dovolj njihovih interesov.

Očitki o politiziranosti društvu in sindikatu novinarjev
Gregor Repovž: Vstop v politiko nam očitajo ves čas: bolj ko branimo status in govorimo o novinarskih zadevah, bolj nam pripisujejo politične namene. To pri-haja predvsem s strani politike, ki poskuša novinarskemu društvu odvzeti položaj in ugled, ki ga ima v družbi, zmanjšati njegov pomen, ko nastopa v družbi. Društvo novinarjev je dalo skozi, pa ne samo v zadnjih, ampak v sto letih, toliko politikov, da se ob teh trditvah lahko res samo nasmehnemo in upamo, da pri-hajajo bolj modri politiki in da bodo tudi ti, ki danes govorijo tako, počasi spoznali, da stvari na ta način pač ne gredo.

Iztok Jurančič: Kaj reči na očitek o vmešavanju v politiko? Naloge sindikata niso politične. Lahko bi bile sicer plen politizacije, a njihova glavna naloga je varo-vanje delovnopravnih in medijskih predpisov – in s tem se moramo ukvarjati, ne s politiko v ozkem pomenu besede. Ker pa je poklic novinarja vezan tudi na interes javnosti, se morda res zdi, da gre za poseganje v politiko, vendar ga zavezuje temeljno – obveznost in pravica, da je samostojen pri opravljanju svojega dela in izražanju mnenj in stališč. Ko pa je prišlo do kršitve teh pogodbenih pravic, smo kot sindikat morali intervenirati, to pa smo naredili z orodji, ki smo jih imeli na razpolago: sodišča so počasna, torej smo uporabili javni pritisk, o položaju novinarjev smo obvestili javnost. Tu se je pokazal skupni interes z društvom novinarjev. Temu bi morda lahko rekli politizacija – a smo jo uporabili za zaščito splošne poklicne samostojnosti. Zato, ker ne želimo, da bi se lekcija, kakršno smo dobili ob tej menjavi oblasti, ponovila ob kateri koli prihodnjih menjav. Ko se politika vmešava v temeljne postulate novinarstva, potem je pač treba začeti boj tudi na tem področju. Če je to politizacija ...

Očitek, da gre za društvo, ki vleče svojo režimsko miselnost še iz prejšnjega režima, je del poskusov obračunavanja z njim.

Gregor Repovž: Pri mojih 36 letih in ob sestavi upravnega odbora se mi to zdijo zelo pavšalne obtožbe. Tak očitek se mi zdi leta 2008 zelo naporen. Spominja me na očitek, da nekateri še vedno sledijo neki komunistični partiji – od tega je že zelo daleč in to niso več normalne kategorije razmišljanja. Tisti, ki leta 2008 prešteva ljudi po dogodkih iz leta 1945, 1972 ali iz leta 1988, ima sam s tem probleme. In to so njegovi, ne naši problemi. S tem je večina v tej državi že opra-vila in to pač niso več stvari, s katerimi bi se bilo treba v dialogu o novinarstvu ukvarjati.

Kaj prinašajo v medijski prostor nova društva?
Gregor Repovž: Ko se je pojavilo društvo publicistov in novinarjev, ki ga vodi Peter Jančič, ki je bil odgovorni urednik Dela, ko je bil ta časopis, naj rečem tako, v rokah vlade, je bilo za naše društvo to v prvem trenutku pozitivno. Do tedaj društva niso nikoli poklicali, naj predstavi svoje poglede na dogajanja v medi-jskem prostoru, na primer za javno televizijo. Odkar se je pojavilo to društvo, ki so ga ustanovili, da naj bi uravnotežilo prostor, v katerem nastopa DNS, smo končno prišli do tega, da se naš glas, ki so ga sicer objavljali le dva ali trije mediji, drugi pa so ga v tem obdobju pretežno ignorirali, začenja pojavljati tudi na javni televiziji.

Sicer pa mislim, da je dobro, da so ustanovili to društvo, ker se je ves čas pojavljala trditev, da so člani DNS nezadovoljni z vodstvom, z njegovim ravnanjem, z načinom opredeljevanja in s stališči. Z ustanovitvijo novega društva se bo pokazalo, kakšno težo imajo njegove kritike – kažejo se skozi težo števila njihovega članstva, skozi to, koliko novinarjev je zapustilo DNS – takih zaenkrat ne najdemo – in kako močni postajajo sami, koliko novinarjev je začutilo, da imajo prav. Podatki ponavadi povedo vse.

So novinarji vedeli, zakaj stavkajo?
Za splošno novinarsko stavko leta 2004 je sedanji predsednik vlade dejal, da novinarji niso vedeli, zakaj stavkajo.

Iztok Jurančič: Seveda so vedeli, zakaj stavkajo – za kolektivno pogodbo, ki so jo delodajalci enostransko odpovedali. Janez Janša je pozabil, da je tedaj pozival javnost, češ da imajo novinarji pravico do kolektivnega dogovarjanja – a takrat je bil opozicijski vodja. Vmes je pa prav njegova vlada razsula sistem kolektivnega dogovarjanja – z dvema zakonoma, zakonom o kolektivnih pogodbah in zakonom o gospodarskih zbornicah. Na sistemski ravni so razsuli delodajal-sko organizacijo, kolektivno dogovarjanje postavili na prostovoljne temelje – in to z organizacijo, ki so jo pred tem razsuli. Za nas je to pomenilo, da imamo na drugi strani namesto enega sogovornika, ki je zastopal interese vseh delodajalcev, takega, ki zastopa interese 177 manjših izdajateljskih podjetij (od velikih je v tem samo Delo), za približno 300 izdajateljev se to telo nima mandata pogajati. Poleg tega že dalj časa nočejo urediti statusa svobodnih in samostojnih novinar-jev na način, kot smo ga predlagali – in tako smo se danes znašli v približno enakem položaju, kot smo bili ob stavki leta 2004, pri čemer so sistemske spre-membe stvari samo poslabšale. Torej smo pred tem, da zahteve zaostrimo – kam bo to pripeljalo, je še težko reči. Zahtevali bomo, da se poklic integralno uredi tako v javnem kot zasebnem sektorju. Ob tem pa je treba s kolektivno pogodbo urediti tudi položaj svobodnjakov. Stavka 2004 pa se je končala s figo v žepu – delodajalske strani nismo uspeli prisiliti, da bi priznala veljavnost kolektivne pogodbe, ki so jo odpovedali leta 1998 – to vprašanje je še vedno odprto. Mi se pogajamo o veljavni kolektivni pogodbi, za veljavno jo kljub enostranski odpovedi še vedno imamo, in o njenih spremembah, druga stran pa govori o novi pok-licni pogodbi.

Izhod iz novega položaja vidim v več pritiska na ravni hiš, sklenitvi kakovostnih hišnih kolektivnih pogodb, kjer je to smiselno in mogoče. Ves čas pa je odprta možnost splošne stavke, a položaj je precej težji kot leta 2004 – na nacionalni ravni zdaj na drugi strani ni več enega samega partnerja.

Kakor koli obračamo, nastajanje novih združenj seveda vsebuje politične elemente – že zato, ker jih ta prepoznavajo pri drugem, pri sebi pa ne. Bo pa postalo pomembno vprašanje, ali je cepitev še koristna, ko se bodo novinarji povezovali za sindikalni boj – recimo za drugačne kolektivne pogodbe. Morebitni konkurenčni boj med različnimi novinarskimi sindikati in združenji bo šel predvsem v škodo novinarske avtonomije in položaja novinarjev samih. Ob zgodbi o Delu in Magu se je to pokazalo v najčistejši podobi. Medtem ko so nekdanji Magovi novinarji ob dogajanjih v Delovi hiši molčali ali jih celo odobravali, sta društvo in sindikat, ko so »Magovcem« začele dogajati enake stvari, ravnala profesionalno in dosledno ter nastopila proti samovoljnim uredniškim menjavam. Zaradi načelnost in daljnovidnosti, ne zaradi lepega obraza, kajti pri tem novinarstvo v politiki nima nobenih zaveznikov.

izpis

 S O R O D N E   T E M E

profesionalna etika in samoregulacija

Medijska preža
Andrej Pavlišič
Mediji ponovno gradijo legitimnost politike, ki so jo vstaje razgradile
Renata Šribar
Ženski vstop: Vstajništvo in spol v medijih
Jernej Rovšek
Zahteva, da se preveri in zagotovi integriteta tudi v medijski industriji
Renata Šribar
Premalo in preveč spola
Darja Kocbek
V medijih krizo razlagajo vedno isti ljudje
Blaž Zgaga
Izobčene vrednote
Jovanka Matić
Novinarji kot gibalo reform medijev*
Gregor Strojin
Megleni predlog neposrednih prenosov kazenskih obravnav
Alenka Arko
Opiranje na kodeks in zavedanje, da vplivamo na življenja ljudi
Boris Vezjak
Politična pristranost medijev in njena imputacija
Gojko Bervar
Morda smo imeli srečo: nauk posnemanja modelov samoregulacije v državah nekdanje Jugoslavije
Brankica Petković
Človekove pravice in mediji
Gorazd Kovačič
Medijska vaja hujskanja proti javnemu sektorju in socialni državi
Mirt Komel
Sektorji ali bojna polja
Sandra Bašić-Hrvatin
Odnos med mediji in politiko je »pokvarjen«
Simona Habič
Slovenija: Nizka ocena integritete medijev
Goran Ivanović
Hrvaška televizija in očitki korupcije
Goran Ivanović
Hrvaška: Mediji kot zavezniki korupcije
Snježana Milivojević
Srbija: Prvo in zadnje poročilo o medijih in korupciji
Ranka Ivelja
Kakor da mrtvi v medijih nimajo nobenih pravic
Renata Šribar
Regresija javnega diskurza o spolih, spolni usmerjenosti, starševstvu in družini
Renata Šribar
Portretiranje »levih« političark in potentnost desne politike
Janez Markeš
V čigavem imenu torej?
Grega Repovž
Gibanje 99 odstotkov ima sporočilo tudi za novinarje
Stefano Lusa
Čas tranzicije brez premisleka o novi vlogi novinarstva
Viktor Ivančić
Prodor v odlagališče demonov
Gojko Bervar
Bojan Kranjc: Rupel bo živi spomenik, Janković gostilničar
Mirko Lorenci
Trpki (po)smeh
Darinko Kores Jacks
Za hec? Ne se hecat'!
Andrej Pavlišič, Nikolai Jeffs
Nujnost radikalnih medijev
Andrej Pavlišič
Stavka, droben medijski eksperiment in možnosti novih medijev
Gregor Strojin
Javnost sodnih postopkov v zadevi Patria
Nenad Jelesijević
Medijske ukane levega kapitalo-parlamentarizma
Gorazd Kovačič
Je razlog za razredno zmedenost novinarjev v izobrazbi?
Sandra Bašić-Hrvatin
Medijska kriza? Udarec nameriti proti koreninam!
Nikolai Jeffs, Andrej Pavlišič
Neprofitno novinarstvo financirati iz javnih virov
Eva Vrtačič
Neslane internetne šale z veliko soli
Jernej Rovšek
Ali je sovražni govor sploh mogoče omejiti?
Sonja Merljak Zdovc
Samoregulacija spletnih medijev: kodeks, moderiranje in celostna registracija uporabnikov
Špela Mihevc
So situacije z mediji, ki bi jih želeli spremeniti
Erik Valenčič
Osebna izpoved skesanega dopisnika
Gojko Bervar
Ogledalo medijev
Saša Banjanac Lubej
Novinarji nismo mrhovinarji, če terjamo odgovore od institucij socialne skrbi
Sonja Merljak Zdovc
Novinarji nismo usposobljeni za odkrivanje zlorab otrok
Jernej Rovšek
Čas za soglasje o samoregulacijski obliki medijske industrije
Gojko Bervar
Nova praksa v novinarskem samoomejevanju
Dejan Jontes
Od psov čuvajev do čuvajev psov: Novinarstvo, tabloidizacija in moralna panika
Gorazd Kovačič
Otroške sanje vrhunskih športnikov in slovenska nacija
Sonja Merljak Zdovc
Novinar kot človek
Viktor Ivančić
Devet točk proti raziskovalnemu novinarstvu[1]
Sonja Merljak Zdovc
Novinarska zbornica
Saša Banjanac Lubej
Odgovornost novinarjev v vojni v nekdanji Jugoslaviji – Lustracija, sojenje ali pozaba
Tomaž Klipšteter
(Ne)občutljivost medijev za varstvo zasebnosti
Ranka Ivelja
Pasti »konkretizacije in personalizacije« incesta
William Gore
Nesprejemljivost predlogov za vseevropski sistem urejanja medijske odgovornosti(1)
Daphne Koene
Na Nizozemskem vsak dan bolj cenimo dobro delovanje tiskovnega sveta(1)
Bojan Dobovšek, Jure Škrbec
Novinarji in korupcija
Sonja Merljak Zdovc
Preiskovalci ali razpihovalci: družbena odgovornost novinarjev, ki poročajo o družinskem nasilju
Matic Munc
Na dnu se srečata sociala in mediji
Dušan Rebolj
Ali je prav, da novinarji volijo?
Gorazd Kovačič
So mediji odločili volitve?
Gorazd Kovačič
Slovenski mediji o Kosovu – skozi prizmo velikih sil
Sonja Merljak Zdovc
ZDA: Za Amy Goodman je naloga novinarjev, da gredo tja, kjer vlada molk
Marta Gregorčič
Morebiti pa
Igor Vobič
Medosebna interaktivnost – redkost v slovenskem spletnem novinarstvu
Eva Vrtačič
Svoboda je suženjstvo
Rok Praprotnik
Resnica o vlogi novinarjev v aferi Patria
Ian Mayes
Samoregulacija informativnih medijev: pot do novega razmerja z bralci
Gojko Bervar
Novinarstvo: kaj je prav in kaj ne
Ian Mayes
Cena zgodbe iz prve roke
Ian Mayes
Senegal: oddaljena katastrofa
Ranka Ivelja
Časopisi zahtevajo transparentnost in odgovorno ravnanje od drugih, kaj pa glede tega naredijo sami?
Taja Kramberger
Afera Dreyfus in tiskani mediji
Tanja Petrović
Spomin, izkušnja in raba jezika: primer Jugoslovanske ljudske armade
Lana Zdravković
Za antihumanizem človekovih pravic ali kdo dopušča dve plati enega sveta
Gojko Bervar
Združevanje ali cepljenje novinarskih moči
Gorazd Kovačič
Zunanjepolitično ali svetovno novinarstvo?
Julija Somrak, Aleš Zobec
Selekcija informativnih vsebin na televizijah
Jože Vogrinc
Ostanek sveta: kolateralna škoda poročevalskih rutin
Boštjan Nedoh
Antiintelektualizem in destrukcija javne razprave v medijih
Simón Tecco
Krivična in nevarna demonizacija novinarjev – Odgovor na članek Marte Gregorčič
Boris Vezjak
»Vroči stol« kot paradigma politično pristranske oddaje
Robert Bobnič
Nezdrava mitologija tv-oddaje Na zdravje!
Iztok Jurančič
Virus politične zarote v medijski diagnozi predsednika vlade Janeza Janše
Janez Polajnar, Marko Zajc
»Brcajo, rohne in škripajo z zobmi«
Aldo Milohnić, Eva Metlikovič
Hvala za trud, toda ostanimo raje pri dejstvih
Nika Nikolič, Danijela Tamše
Vloga medijev pri marginaliziranju avtonomnih družbenih gibanj
Gorazd Kovačič
Janez Markeš – Izstop iz sence
Sonja Zdovc
Nagrada Saharov sudanskemu borcu za človekove pravice
Gorazd Kovačič
Nežmahova rdeča nit
Marta Gregorčič
Izbrisani – Afirmacija revolucionarnih praks na političnem plakatu?
John Pilger
Svoboda pa prihodnjič
Sonja Zdovc
Brezplačniki
Uroš Blatnik
Vloga urednikov v množičnih medijih
Marta Gregorčič
O diktaturi medijev in kontrarevolucionarnih učinkih
Nina Djordjević
Medijske reprezentacije kosovske krize v letu 1999
Jurij Popov
O prostituciji in trgovini z ljudmi površno in senzacionalistično
Renata Šribar
Pornografizacija spolnosti
Mateja Boldin
Vsebine za odrasle, promocija za otroke
Brankica Petković
NMS – Naš mali svet
Kaja Jakopič
Big Brother: proizvodnja resničnosti
Igor Vobič
Je RTS Janeza Ujčiča res medij, najbolj v »javnem interesu«?
Julija Sardelić, Miro Samardžija, Ksenija H. Vidmar
Medijski spektakel o družini Strojan
Dejan Pušenjak
Ko je novinar na oblasti
Lucija Bošnik
Gaspari za guvernerja – Delo vs. Dnevnik
Andrea Kosenjak
Drnovšek in mediji
Renata Šribar
Škodljive vsebine na mobilnih telefonih
Renata Šribar
Zaščita otrok in mladoletnikov v noveli zakona o medijih
Ana Jud
Tabloid Direkt, orožje posameznikov
Sonja Merljak
O samocenzuri, cenzuri in ustrahovanju
Britanski multikulturalizem, samoregulacija in mediji
Vili Einspieler
Ključnega pomena je učinkovitost samoregulacije
Neva Nahtigal
Ni samo regulacija
Lana Zdravković
Medijska slika delavskih demonstracij
Aldo Milohnić, Eva Metlikovič
Narisani izbrisani
Renata Šribar
Oglaševanje časopisa Direkt - Nemoč regulacijskih orodij
Brankica Petković
Bi lahko zdaj ustanovili tiskovni svet v Sloveniji?
Brankica Petković
Raznovrstnost tiskovnih svetov v Evropi
Brankica Petković
Družba se spreminja in z njo tudi meje sprejemljivega v medijih
Ben Wilson
Nuja samoregulacije v finančnem novinarstvu
Gojko Bervar
Svoboda in odgovornost
Renata Šribar
Destruktivno razmerje med feminizmom in mediji
Vlasta Nussdorfer
Kje so meje medijskega poročanja o kaznivih dejanjih?
Maks Kaš
Ponuditi bralcu, kar bo kupil
Sonja Merljak
Ko so novinarji v moralnih dvomih
Kaja Jakopič
Realna televizija kot laboratorijski eksperiment
Majda Hrženjak
»Materinstvo in kariera« kot oglasna priloga
Tanja Taštanoska
Pravica do imena, do jezika in do medija
Iztok Šori
Medijska percepcija smrti Olene Popik
Boštjan Nedoh
Neoliberalizem kot izhodišče medijskega diskurza o delu
Tomaž Dimic
Ali lahko kupiš prispevek v elektronskem mediju posebnega pomena?
Saša Banjanac Lubej
Dopisniki kot bojevniki za nove slovenske trge
Sanja Prelević
O Črni gori črno …
Sonja Merljak
Mediji in travmatični dogodki
Zlatko Skrbiš
Avstralija: Zaliv Guantanamo in politika avstralske pripadnosti1
Nika Susman
Francija: Kako nadaljevati poročanje iz Iraka?
Branka Bezjak, Matija Stepišnik
Tiranija "radovednosti"
Matija Stepišnik
Kaj sploh lahko štejemo za novinarstvo?
Jernej Rovšek
Nihalo se je od svobode izražanja obrnilo v prid varstvu zasebnosti
Renata Šribar
Simobilove prsi in Severinin video
Janez Tekavc
Odškodninska odgovornost novinarja
Primož Krašovec
Zakaj so mediji nujno nevtralni in kaj je s tem narobe?
Gojko Bervar
Kdaj varuh poklicne etike na slovenski javni radioteleviziji?
Sonja Merljak
Časopisni ombudsmani – da se sliši glas bralcev
Sabina Žakelj
Samoregulacija oglaševanja
Nina Nagode
Prikrito oglaševanje v slovenskem tisku
Maks Kaš
Proizvodnja javnega jezika – Mi o Romih
Primož Krašovec
Mediji, propaganda, manipulacija, zarota
Brankica Petković
Medijski linč – Domnevni posiljevalec osumljen, obtožen in obsojen
Urška Mlinarič
O silhueti džamije in trpljenju Slovencev
Gorazd Kovačič
Izbrisani prikazani kot problem, ne kot oškodovanci
Lea Širok
Medijska slika odstopa italijanskega poslanca v slovenskem parlamentu
Matej Kovačič
Zmago Jelinčič na RGL
Sandra Bašić-Hrvatin
Delo in izbrisani: kdo »zlorablja« medijski prostor?
Vladislav Stres
Preverjeno prevaran
Jaka Repanšek
Kraja avtorskih del: avtorji lajajo, karavana gre dalje
Gojko Bervar
Velika Britanija: Prenova pritožne komisije za tisk?
Gojko Bervar
V zapor zaradi klevete?
Gojko Bervar
Mediji vzbudijo strah, politiki zahtevajo višje kazni
Rok Kajzer
Klevetanje in praksa Novinarskega častnega razsodišča
Neva Nahtigal
»Obrekovalci« pred Evropskim sodiščem
Marta Gregorčič
Medi(k)alije o Živem ščitu
Alenka Kotnik
Poročanje o Iraku: "Naši lepo napredujejo"
Matevž Krivic
Mediji o izbrisanih
Tonči Kuzmanić
Potrošniška ali kapitalska suverenost
Mojca Pajnik
Polarizacija prostitucije: biznis ali javna nemorala
Olga Cvetek
Nasilje v medijih - da ne zatiskamo oči
Nikola Janović
Balkan v podobi
Simona Bandur
Mit o Balkanu v poročilih o umoru Đinđića
Barbara Bizjak
Antiintelektualizem v prispevkih o kulturi
Neva Nahtigal
Pravila brez nadzora
Sonja Merljak
Interni etični kodeksi v medijih
Neva Nahtigal
Sistemi medijske odgovornosti v Sloveniji
Claude-Jean Bertrand
Odličen kodeks, toda …
Claude-Jean Bertrand
Pregled sistemov medijske odgovornosti
Gojko Bervar
Novinarska etika v arabskih državah: tako daleč, a tako znano
Dušan Rebolj
Nianse nasilja: ulovimo in ubijmo Billyja Raya Cyrusa!
Suzana Žilič-Fišer
Urad za komunikacije – nov medijski regulator v Veliki Britaniji
Urša Chitrakar
Ko javna osebnost laže
Saša Bojc
Koregulacija medijev v Evropi – naslednja epizoda Velikega brata iz EU?
Neva Nahtigal
Ombudsmani, največji samotarji z najvišjimi cilji
Novi kodeks slovenskih novinarjev
Peter Jančič
Kako je nastal novi kodeks novinarske etike?
Marko Milosavljević
Zakaj je dobro, da je ukinjena avtorizacija intervjuja
Peter Frankl
Ples ene pomladi?
Boris Vezjak
Primer Petek: simptom zloma medijske avtonomije
Brankica Petković
Kaj smejo početi novinarji?
Gojko Bervar
So-regulacija na pohodu?
Brankica Petković
Kdo se noče pogovarjati o tiskovnem svetu?
Lucija Bošnik
Po čem sta Zahović in Katanec?
Renata Šribar
Nezgode s spolom
Mojca Pajnik
Kaj je ekstra v oddaji Ekstra magazin?
Dragan Petrovec
Poročanje o spolnih zlorabah
Barbara Šurk
Sovražijo novinarje
Aldo Milohnić
Oglaševalska pornografija na Kanalu A in POP TV
Karina Cunder
Delo po novem restriktivno pri oglaševanju vročih linij
Petra Šubic
Pritisk Porsche Slovenija na Delo
Nika Deu
Spoštujemo zakonodajo
Igor Ž. Žagar
Pet minut za (novinarski) suspenz
Gojko Bervar
Kako deluje nemški tiskovni svet?
Grega Repovž
Iskanje lastne pasti
Matthew A. Killmeier
Mobiliziranje ameriške javnosti
Sonja Merljak
Si Američan ali novinar
Zoran Kanduč
Srhljiva ideološka sporočila vojne proti terorizmu
Rastko Močnik
Posredna propaganda
Saša Bojc
Pri Fairu se sprašujejo, kaj sploh je terorizem
Rok Kajzer
Kakovostno, hitro, cenejše
Brankica Petković
Pobuda za ustanovitev tiskovnega sveta v Sloveniji
Borut Bernik Bogataj
Novinarji ne poznajo svojih pravic
Branko Maksimovič
Vrste znanih novinarjev ni v DNS
Gojko Bervar
Kdo je izgubil ugled – društvo ali novinarji?
Grega Repovž
Profesionalizacija je nujna
Roman Kuhar
Tabloidna metaforika v črni kroniki Dela – Drugič
Barbara Bizjak, Barbara Kelbl, Alenka Veler
Modeli tiskovnih svetov
Gojko Bervar
Kdaj bomo ustanovili medijski svet v Sloveniji?
Branko Čakarmiš
Samoregulativni korak slovenskih televizij
Cene Grčar
Beseda velja
Barbara Bizjak
So novinarji podkupljivi?
Špela Šipek
Skaggsova »lekcija« za novinarje
Jaka Repanšek
Svoboda tiska in pošteno sojenje
Janez Tekavc
Medijsko sojenje
Vlado Miheljak
Zloraba v »piarovske« namene
Suzana Tratnik
Kot da prvič slišijo za pravice homoseksualcev
Branko Maksimovič
Ustreznejši bi bil medijski svet
Zoran Medved
Najprej ustanovimo varuha medijskih pravic
Rajko Gerič
Kdo potrebuje tiskovni svet - mediji ali javnost?
Matea Verhovčak
Vprašalnik o tiskovnem svetu
Matevž Krivic
Lastniški poseg v uredniško politiko?
Simona Zatler
Uredniška neodvisnost in ugovor vesti
Mojca Lorenčič
Novinarji pa, kot da so izgubili spomin
Nikolai Jeffs
Podoba Afrike v slovenskih medijih
Lord Wakeham
Globalni novinarski kodeks? Ne, hvala.
Zoran Medved
Nova pravila igre
Uroš Lipušček
Naj to postane notranja ustava
Rosvita Pesek
Strožja pravila za javno RTV
Matevž Krivic
Kdo bo bdel nad uresničevanjem kodeksa?
Sandra Bašić-Hrvatin
Pritožna komisija za tisk - Ljudem služi hitro in brez stroškov
Sandra Bašić-Hrvatin
Vladavina številk
Mojca Pajnik
Boj za vernike tudi z mediji
Jana Nadoh
Posilstvo v dokumentarni drami
Zoran Kanduč
Dramatizacija nasilja na televiziji
Roger Blum
Kdo naj bi nadzoroval medije?
Zoran Medved
Na razpotju
Diana Zajec
Za odličnost v novinarstvu
Ana-Marija Bosak
Zaščititi novinarstvo ali novinarje?
Mojca Širok
Medijske selitve
Boris Čibej
Prihodnost neke iluzije
Marjeta Doupona Horvat
Nedoslednost pri pisanju o Kosovu
Proti evropskem novinarskem kodeksu
Gojko Bervar
Komu koristi samoregulacija?
Sandra Bašić-Hrvatin
Novinarsko častno razsodišče v Sloveniji
Lord Wakeham
Svoboden tisk je odgovoren tisk
V službi javnosti - zaščita ranljivih
Robert Warren
Naše vodilo je resnica
Brian McArthur
Kodeks je del novinarske pogodbe o delu
Par-Arne Jigenius
Ne obstaja en sam evropski model
Alan Chastagnol
Želimo dekriminalizirati tisk v Franciji
Frank Cullen
Zastareli irski zakoni
Licence za novinarje
Lutz Tillmanns
Uspešnost samoregulacije v Nemčiji
Ronald Koven
Svetovna komisija za svobodo tiska
Posvet o samoregulaciji v Saarbrücknu
Borut Mehle
Konkurenčna klavzula po slovensko
Borut Cajnko
Pravila novinarjevega delovanja
Gašper Lubej
Naj bi, menda, govori se...
Polona Križnar
»Pa še kaj lepega o meni zapiši.«
Sonja Merljak
Neupravičene in odvečne zahteve
Tonči Kuzmanić
Holmec: zmaga slovenskih timokratov
Gregor Fras
Riba, imenovana Zofa
Darja Zaviršek
Benettonova telesa
Sandra Bašić-Hrvatin
Trideset let pozneje
Mojca Lorenčič
Mediji o spolnem zlorabljanju
Saša Banjanac Lubej
Zaupniki, strokovnjaki ali preusmerjevalci klicev?
Edo Pajk
Fotoblamaža
Sandra Bašić-Hrvatin
Višja matematika novinarske korektnosti
Sandra Bašić-Hrvatin
Primer Jonesboro
Suzana Žilič-Fišer
Zakaj potrebujemo nadzornika medijskih vsebin
Edo Pajk
»Poroča neki Otto Grum iz Prištine«
Katja Bašič
Ko mediji obmolknejo
Vito Flaker
Duševna bolezen kot novinarska raca
Saš Jovanovski
Razlike so bile v poudarkih
Edo Pajk
Sumljivi državljani
Goran Ivanović
Zgaga nikogaršnja zmaga
Zavezujem se...
Aidan White
Novinarji so del družbe
Branko Podobnik
Boj za zaupanje bralcev
Edicija MediaWatch
Brankica Petković, Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić, Iztok Jurančič, Marko Prpič, Roman Kuhar
Mediji za državljane
Roman Kuhar
Medijske podobe homoseksualnosti
Dragan Petrovec
Mediji in nasilje
Gojko Bervar
Svoboda neodgovornosti
Matevž Krivic, Simona Zatler
Svoboda tiska in pravice posameznika
Novinarski večeri
21.11.2005
David Brindle, Ervin Hladnik-Milharčič, Stephen Whittle, Mojca Menart
Vloga medijev v večkulturni družbi
04.03.2004
Peter Preston, Darijan Košir
Kaj dela odgovorni urednik?
22.10.2003
Ilinka Todorovski, Aleksander Stanković, Bruno Lopandić
Hrvaška in Slovenija v medijskem ogledalu
05.12.2002
Serge Halimi, Rastko Močnik
Novinarji – čigavi psi čuvaji?
04.09.2000
Gojko Bervar, Claude-Jean Bertrand, Roger Blum
Samoregulacija - up ali pokora sodobnega novinarstva
24.09.1998
Paul Johnson, Darijan Košir
Kaj je novica dneva?
08.05.1998
Joey Skaggs
Kako naplahtati novinarje? Drugič.
24.03.1998
Velimir Veka Ilić, Igor E. Bergant
Šport. Kaj so ti storili!
04.12.1997
Rick Thompson
Nasilje v medijih
25.04.1997
Joey Skaggs
Kako naplahtati novinarje
Omizja
22.04.2008
Zdenka Čebašek Travnik, Uroš Slak, Alma M. Sedlar, Elizabeta Zorman, Zoran Pavlovič, Liana Kalčina, Brankica Petković, Kristina Plavšak Krajnc
Omizje: Poročanje medijev o otrocih
12.10.2006
Brankica Petković, Marko Prpič, Rajko Gerič, Darja Zgonc, Jože Vogrinc, Tomaž Perovič, Roman Kuhar, Jani Sever, Ahmed Pašić, Mitja Blažič, Ksenija H. Vidmar, Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić, Iztok Jurančič, Lou Lichtenberg, Granville Williams, Božo Zorko, Branko Grims, Rina Klinar
Mediji za državljane
02.02.2006
Boris Bergant, Vili Einspieler, Ranka Ivelja, Neva Nahtigal, Admir Baltić
Mediji, samoregulacija in multikulturalizem
18.09.2003
Suzana Tratnik, Tatjana Pirc, Katarina Stojanović, Jani Sever, Gorazd Suhadolnik, Miha Lobnik, Marko Milosavljević, Roman Kuhar
Mediji in homoseksualnost
15.05.2003
Ivan Pal, Sandra Bašić-Hrvatin, Marjan Bauer, Uroš Šoštarič, Tomaž Perovič, Vlado Miheljak
Nasilje, pornografija, mediji in poklicna etika
25.11.2002
Aidan White, Ian Mayes, Grega Repovž, Peter Jančič, Gojko Bervar
Samoregulacija in odgovornost medijev
socialni položaj novinarjev
Medijska preža
Jernej Rovšek
Zahteva, da se preveri in zagotovi integriteta tudi v medijski industriji
Blaž Zgaga
Izobčene vrednote
Saša Banjanac Lubej
Z ustanovitvijo medijskih zadrug do delovnih mest po svoji meri
Alma M. Sedlar
Mehanizmi zatiranja novinarske sindikalne dejavnosti
Grega Repovž
Gibanje 99 odstotkov ima sporočilo tudi za novinarje
Stefano Lusa
Čas tranzicije brez premisleka o novi vlogi novinarstva
Igor Mekina
Društvo novinarjev Slovenije: kaj je za pokazati v zadnjih 20 letih?
Kaja Jakopič
Razvid propadlih medijev
Igor Vobič
Pavperizacija spletnih novinarjev v Sloveniji
Gorazd Kovačič
Je razlog za razredno zmedenost novinarjev v izobrazbi?
Nikolai Jeffs, Andrej Pavlišič
Neprofitno novinarstvo financirati iz javnih virov
Majda Juvan
Včasih je radijski novinar moral biti tam, kjer se kaj dogaja
Boštjan Nedoh
Kako stavkati brez materialnih posledic?
Saša Banjanac Lubej
Maltretiranje bralcev z resnico
Sonja Merljak Zdovc
O prihodnosti novinarstva, če ta sploh obstaja
Brankica Petković
Prispevek k razpravi o novinarstvu
Gojko Bervar
Nova oblast in mediji – Kaj se je spremenilo?
Sonja Merljak Zdovc
Novinar kot človek
Gorazd Kovačič
Štrajk v treh slikah
Viktor Ivančić
Devet točk proti raziskovalnemu novinarstvu[1]
Gojko Bervar
Na črnem seznamu
Sonja Merljak Zdovc
Novinarska zbornica
Gordan Malić
Hrvaška: Sodni dan neodvisnega časopisnega založništva
Luka Osolnik
Pristop pa tak!
Gojko Bervar
Veliki mediji so zdavnaj izgubili dušo
Igor Vobič
Konvergenca v novinarstvu: integracija uredništev v časopisnih hišah Delo in Žurnal
Bojan Dobovšek, Jure Škrbec
Novinarji in korupcija
Boštjan Nedoh
Medijska reprezentacija delovnega ljudstva
Rok Praprotnik
Resnica o vlogi novinarjev v aferi Patria
Ranka Ivelja
Časopisi zahtevajo transparentnost in odgovorno ravnanje od drugih, kaj pa glede tega naredijo sami?
Saša Panić
Feral Tribune: Ugasnil forum kritične javnosti
Gojko Bervar
Združevanje ali cepljenje novinarskih moči
Simón Tecco
Krivična in nevarna demonizacija novinarjev – Odgovor na članek Marte Gregorčič
Neva Nahtigal
Problemi s socialno, pravno in profesionalno varnostjo novinarjev v jugovzhodni Evropi
Iztok Jurančič
Dninarstvo na novinarskem trgu delovne sile
Nika Susman
Francija: Mediji na Sarko(1) pogon. Konec neodvisnega novinarstva?
Sonja Merljak Zdovc
Novinarstvo, ki se bere kot roman
Martin Tomažin
Čedalje manj redno zaposlenih v medijih
Brankica Petković
Njihova svoboda, naša pravica
Lana Zdravković
Študentski radijski postaji – neprilagojeni in potrebni
Jani Sever
Ni medijskih lastnikov brez političnih interesov. Vprašajte odgovorne urednike.
Iztok Jurančič
Tehnologije obvladovanja slovenskih medijev v letih 2006–2007
Venčeslav Japelj
Prevzem Primorskih novic
Klavdija Figelj
Kje so pristali novinarji?
Predlog ureditve poklicne avtonomije v kolektivni pogodbi za poklicne novinarje
Boris Vezjak
Poskusi ideologizacije in politično motiviran novinarski suspenz
Jasmina Potokar Rant
Novinarske usode: Delo preko avtorskih pogodb
Tomaž Zaniuk
Radio Študent: Despotizem 1996–2006?
Neva Nahtigal
Kolektivna pogodba za vse novinarje
Igor Drakulič
Svobodni novinarji: kako urediti svoj status?
Brankica Petković
Kadrovski vrtiljak
Neva Nahtigal
Novinarska avtonomija utopljena v kozarcu piva, temnega
Igor Drakulič
Evropska konferenca svobodnih novinarjev: Položaj se slabša
Iztok Jurančič
Pogajanja o novinarski kolektivni pogodbi
Igor Drakulič
Svobodni novinarji podpisali škodljive pogodbe
Jasmina Potokar Rant
Avtorske pravice v pogodbah med mediji in novinarji
Klara Škrinjar
Samostojni in svobodni novinarji v primorskih lokalnih medijih
Brankica Petković
Novinarska stavka – znanilka novega vala medijske tranzicije?
Rina Klinar
Delodajalec – tako odveč a hkrati potreben?
Neva Nahtigal
Zakaj so stavkali novinarji?
Igor Drakulič
(Ne)samostojni in (ne)svobodni?
Neva Nahtigal, Uroš Škerl
Novinarski večer o stavki
Jaka Repanšek
Bo prenovljeni kolektivni pogodbi za novinarje uspelo?
Sandra Bašić-Hrvatin
Kako WAZ pritiska na novinarje v jugovzhodni Evropi?
Neva Nahtigal
Prenova kolektivne pogodbe za novinarje
Jaka Repanšek
Varovanje avtorskih pravic v kolektivni pogodbi: kako se miš spreminja v mačko
Jaka Repanšek
Avtorske pogodbe zaposlenih v medijih
Sonja Merljak
Piarovci so dodatna ovira na poti do informacij
Gašper Lubej
Ustanovljena sekcija samostojnih in svobodnih novinarjev
Neva Nahtigal
Tehnologija zahteva dodatno zaščito avtorskih pravic
Iztok Jurančič
Novinarski sindikat pred izzivi priprave nove kolektivne pogodbe
Grega Repovž
Leto 2003 – leto medijskega preloma
Sonja Merljak
Je izobraževanje novinarjev v interesu medijskih hiš?
Bogdan Jugovič
Izobraževanje je za novinarje nuja
Polona Bahun
Novinarji - odvečna delovna sila?
Matjaž Pikalo
Kdo bo še pisal?
Gašper Lubej
Ko novinarji delajo brez pogodb in zavarovanja
Neva Nahtigal
Samostojni novinarji so ranljiva skupina delavcev v Evropi
Rajko Gerič
Postali smo javni uslužbenci
Tatjana Pirc
Bodimo uslužbenci javnosti
Ljuba Babič Košir
Vsi na isti veji
Simona Zatler
Vsak je lahko novinar
Hannu-Pekka Laiho
Samostojni novinarji na Finskem
Barbara Bizjak
Stavka na Delu
Mateja Hrastar
Kratek premislek o statusu svobodnjaka
Dejan Pušenjak
Izgubljene novinarjeve utopije
Marinka Boljkovac-Borković
Profesionalna solidarnost je temelj zaščite novinarjev
Brankica Petković
Ko pridejo hudi časi
Novinarski večeri
11.10.2004
Wolfgang Soergel, Simona Rakuša, Edi Pucer, Igor Drakulić
Zakaj novinarska stavka?
05.12.2002
Serge Halimi, Rastko Močnik
Novinarji – čigavi psi čuvaji?
03.10.2002
Arne König, Alenka Burja
Samostojno novinarstvo – stvar izbire ali nuje?
17.03.1998
Aidan White, Marjan Sedmak
Novinarji vseh dežel, združite se!
Omizja
12.10.2006
Brankica Petković, Marko Prpič, Rajko Gerič, Darja Zgonc, Jože Vogrinc, Tomaž Perovič, Roman Kuhar, Jani Sever, Ahmed Pašić, Mitja Blažič, Ksenija H. Vidmar, Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić, Iztok Jurančič, Lou Lichtenberg, Granville Williams, Božo Zorko, Branko Grims, Rina Klinar
Mediji za državljane
15.03.2004
Jure Apih, Miran Lesjak, Melita Forstnerič-Hajnšek, Grega Repovž, Iztok Jurančič, Peter Nikolič, Sašo Gazdić, Janez Damjan
S kapitalom nad novinarstvo