N O V O S T I
O   M E D I A W A T C H
R E V I J A   M E D I J S K A   P R E Ž A
o   r e v i j i
s e z n a m
junij 2013
december 2012
junij 2012
december 2011
maj 2011
december 2010
maj 2010
december 2009
maj 2009
december 2008
maj 2008
december 2007
maj 2007
december 2006
maj 2006
november 2005
maj 2005
november 2004
marec / april 2004
oktober 2003
marec 2003
december 2002
poletje 2002
uvodnik
analize medijskega poročanja
svoboda medijskega poročanja
radiotelevizija Slovenija
mediji in pravo
dostop do informacij javnega značaja
samoregulacija v medijih
raziskovalno novinarstvo
medijski pregled
medijski trg
položaj samostojnih novinarjev
mediji in manjšine
intervju
mediji v svetu
recenzije in prikazi
seminarji in obvestila
ekskrementi
fotografija
zima 2002
poletje / jesen 2001
pomlad 2001
zima 2001
poletje-jesen 2000
pomlad 2000
jesen 1999 / zima 2000
poletje 1999
pomlad 1999
zima 1999
poletje 1998
pomlad 1998
zima 1998
u r e d n i š t v o
E D I C I J A   M E D I A W A T C H
S P R E M L J A N J E   N E S T R P N O S T I
N O V I N A R S K I   V E Č E R I
O M I Z J A
M E D I J S K O   S O D E L O V A N J E
T E M E
A V T O R J I
P O V E Z A V E

Polona Bahun
Novinarji - odvečna delovna sila?
Trdno sem prepričana, da je odločba o trajnem presežku neutemeljena in nepravična, ker se me tako želijo znebiti na zanje najcenejši način
Leta 1999 sem pri dr. Manci Košir in dr. Sandri Bašić Hrvatin diplomirala iz novinarstva, smer tržno komuniciranje. Moja diplomska naloga je nosila naslov: Ali je novinarstvo profesija? Vse od drugega letnika študija naprej sem honorarno delala kot novinarka na takratnem Radiu Tržič, danes Radiu Gorenc, od četrtega letnika naprej pa tudi pri časopisu Gorenjski glas. Že preden sem diplomirala, sem pri Gorenjskem glasu imela obljubljeno pripravništvo, ko pa sem k njim prišla z diplomo v roki, so si naenkrat premislili. Skoraj dve leti sem nato čakala, da so se me »usmilili« na že omenjenem radiu. Tako so me maja 2001 zaposlili za določen čas dveh let. Najprej sem morala opravljati pripravništvo, čeprav sem prej že toliko let delala na radiu. Sem edina novinarka, zaposlena na tem radiu, in povrhu vsega še človek z najvišjo stopnjo izobrazbe.

Novinarja ne potrebujejo več
Pripravništvo sem zaključila prej kot v enem letu, predvsem zato, ker sem že prej delala na radiu. Ravno ob tistem času pa je prišlo tudi do menjave direktorja in takrat so se začele vse moje težave. Moja naloga je bila dvakrat dnevno pripraviti obsežnejša poročila (dogodki v Sloveniji, svetu, kultura, šport), pokrivati dogodke in dvakrat tedensko pripraviti 30 vprašanj za nagradni kviz. Mislim, da sem delo opravljala dobro in po svojih najboljših močeh, mogoče kdaj kakšen dogodek res ni bil pokrit, vendar sem bila sama za vse, na dveh koncih hkrati pa pač ne moreš biti. Novi direktor je delo nastopil z januarjem 2002, konec marca pa me je poklical v pisarno in me obvestil, da me kot novinarja ne bodo več potrebovali, ker bodo uvedli 24-ur novice, torej novice POP TV. Nekaj dni pozneje, točneje 4. aprila, pa sem dobila odločbo, da sem trajno presežna delavka. Moje delovno razmerje na Radiu Gorenc se tako konča 24. oktobra 2002.

V obrazložitvi odločbe so zapisali, da so razlogi za takšen korak predvsem ekonomski. Po njihovem mnenju so 24-ur novice cenejše in kvalitetnejše. Ker se s to obrazložitvijo nisem strinjala in ker se z direktorjem ni dalo pametno pogovoriti, sem se po pomoč obrnila na Sindikat novinarjev Slovenije in se na odločbo pritožila. Res je, da radiu ni potrebno plačati nikakršne naročnine za te novice, vendar pa POP TV v zameno za novice želi oglaševalski prostor na radiu. In glede na to, da se Radio Gorenc, kljub temu da je lokalni radio in ima po zakonu omejen čas za oglaševanje, preživlja izključno od oglaševalskega denarja, POP TV potemtakem radiu odžira denar, ki ga je prej sam zaslužil, in ki mu je nujno potreben za preživetje. To pa prav gotovo znese več, kot pa moja mesečna plača, saj sem povrhu vsega plačana premalo. Moja bruto plača znaša namreč 131.213 tolarjev in še zdaleč ni v skladu s kolektivno novinarsko pogodbo. Dodati pa je potrebno, da se v zvezi s plačami dogajajo tudi druge stvari: zamujajo skoraj tri mesece, lanskega regresa nisem niti »videla«, z januarjem so mi črtali lanski dopust in podobno. Poleg tega pa sploh ne drži, da me kot novinarko ne potrebujejo več, saj so dvakrat dnevno uvedli Gorenjske novice, ki jih seveda pripravljam jaz. To pa pomeni, da opravljam čisto novinarsko delo. Poleg tega so moja skrb še vedno vprašanja za nagradni kviz ter športne oziroma nogometne novice enkrat na dan. Gorenjske novice naj bi na programu ostale tudi še potem, ko se bo moje delovno razmerje na radiu končalo. Po besedah direktorja, naj bi za pripravo teh novic zaposlili honorarnega sodelavca. To samo še potrjuje dejstvo, da me radio kot novinarko potrebuje, in da je odločba o trajnem presežku neutemeljena in neupravičena.

Na radiu me izkoriščajo
Vse to sem zapisala v svoji pritožbi, ki pa jo je direktor seveda zavrnil. Po nasvetu novinarskega sindikata in zavoda za zaposlovanje ter tehtnem premisleku sem se odločila in pritožbo poslala na delovno in socialno sodišče. Tako ali tako nimam kaj izgubiti, saj v slabšem položaju že ne bi mogla biti. Trdno pa sem prepričana tudi, da je odločba o trajnem presežku neutemeljena in nepravična, ker se me tako želijo znebiti na zanje najcenejši način. Po tej odločbi mi namreč ne pripada nikakršna odškodnina, do nadomestila osebnega dohodka na zavodu za zaposlovanje pa sem upravičena tri mesece. Mislim, da so kršene tudi moje pravice. Poleg vsega tega me na radiu izkoriščajo tudi za številna druga dela: prinašanje in odpošiljanje pošte, vodenje raznih evidenc in podobnega, kar ni čisto nič novinarsko delo in ne najde mesta v moji pogodbi o zaposlitvi.

Tako torej sedaj čakam 24. oktober in na to, kaj se bo zgodilo. Še vedno vsak dan hodim v službo na Radio Gorenc, čeprav težko in se moram vsako jutro sproti prepričati, da lahko zdržim delovni dan. Človek namreč nima več veselja do dela, če ve, kaj ga čaka, čeprav delam rada in mi ni težko. Kako in kaj naprej, si ne upam niti pomisliti. Redne službe danes pač ni moč dobiti čez noč, sploh pa ne v novinarskem poklicu. Tako pišem prošnje za službo in upam, da se bo tudi meni enkrat nasmehnila sreča ter da je na svetu še kaj pravice.

izpis

Petra Šubic

Boj med Delom in Dnevnikom
Koncentracijo lastništva v tiskanih medijih usmerja Slovenska odškodninska družba, ki je Delu prodala delež v Gorenjskem glasu, delež v Primorskih novicah pa Dnevniku, delež v Dnevniku pa DZS
Tako Delo kot Dnevnik že nekaj časa napovedujeta širjenje prek regionalnih časopisov. Peterica slednjih - gre za Gorenjski glas, Primorske novice, Dolenjski list, celjski Novi tednik in Radio Tednik Ptuj - je zato postala njun poligon za merjenje moči, kako čim hitreje pritegniti čim več časopisov na svojo stran. Do kod sta se pri tem prebila, natančno ne vemo. Na Delu o tem ne želijo javno govoriti. Pred časom nam je predsednik uprave Jure Apih povedal le, da jim je dosedanje medijsko razgrinjanje teh namer le škodilo. Optimistično pa je zagotovil, da projekt ne miruje in da se spremembe odvijajo hitreje, kot si večina misli. Hkrati je Apih zatrdno prepričan, da jim bo uspelo pospešiti pogostost izhajanja regionalcev, torej prehod na dnevniško izhajanje. Na vprašanje, ali se bo število časnikov povečalo še letos, pa nismo dobili odgovora.

Delo je kupil delež v Gorenjskem glasu
Sredi aprila, natančneje 12. aprila, je Delo vstopilo v Gorenjski glas z nakupom 10-odstotnega deleža od Slovenske odškodninske družbe (Sod), ki ga je izbrala kot najboljšega ponudnika med več zainteresiranimi vlagatelji. Paket delnic je stal 31 milijonov tolarjev. Večina, 60 odstotkov, kranjskega založnikega podjetja je v rokah notranjih lastnikov, preostalih 30 odstotkov pa ima pid Triglav Steber 1, ki je ta delež pred časom kupil od Nacionalne finančne družbe. Kapitalski juriš na gorenjski regionalni časopis sta obe upravi, tako Delova kot Gorenjskega glasu, pojasnili kot »posledico ugotovitev, da imata podjetji skupne razvojne možnosti, zato je povezovanje smotrno«. To izjavo z Dela je potrdila tudi Marija Volčjak, direktorica Gorenjskega glasa, ki je obenem izpostavila tudi presenetljivo visoko ceno za desetino delnic, katere knjižna vrednost nekoliko presega 11 milijonov tolarjev, nominalna pa znaša 3,2 milijona. Sodeč po »preplačani« ceni na Delu, mislijo resno oziroma skušajo tako onemogočiti podobne načrte tekmeca Dnevnika.

Dnevnik kupil delež v Primorskih novicah
Merjenje moči med Delom in Dnevnikom se je s pomočjo istega prodajalca - torej Sod - zaostrilo v drugi polovici aprila, ko je Dnevnik kupil 8,1 odstotka Primorskih novic - menda celo dražje od Delovega nakupa deleža v Gorenjskem glasu. Predsednik Dnevnikove uprave Branko Pavlin je tedaj napovedal, da nameravajo kupiti še kak drug regionalni dnevnik, pobliže pa se ogrevajo za dva. Seveda je ostalo javnosti skrito, katera dva imajo v mislih. Ni pa izključeno, da bi eden od njiju lahko bil Dolenjski list. Kakorkoli, Pavlin je razgrnil pričakovanja po kapitalskem vstopu Primorskih novic v Dnevnik. Prepričan v poslovno uspešnost primorskega regionalnega založnika je Pavlin pripravljen še okrepiti Dnevnikov lastinški delež v Primorskih novicah, ki si po nekaterih informacijah že letos želijo dnevniškega izhajanja.

DZS še močnejši v Dnevniku
V prvi polovici maja pa je Sod prodal osem odstotkov Dnevnika njegovemu največjemu (dotlej 43-odstotnemu) lastniku DZS, ki tako obvladuje kar 51 odstotkov delnic. Iztržek Soda je neznanka, bojda pa so iztržili najvišjo možno ceno. Branko Pavlin posledično ne pričakuje večjih sprememb v poslovni politiki Dnevnika.

Slednji je minulo leto končal s 4,9 milijarde tolarjev prihodkov od prodaje, ki so predlanske presegli za 2,7 odstotka. Po Pavlinovih besedah so lani skoraj 70 odstotkov prihodkov iz poslovanja ustvarili z naročninami, preostanek pa z oglasnimi prihodki, ki jih nameravajo letos še povečati kot tudi bruto dobiček (za 11 odstotkov). Kosmata donosnost na kapital naj bi bila za 13 odstotkov večja od lanske. Lanski čisti dobiček je znašal skoraj 164 milijonov tolarjev. Naklada Dnevnika je 65.000 izvodov, kar je nekoliko manj kot lani. Upadanje naklade načrtuje Pavlin nadomestiti z novimi edicijami in diverzifikacijo. Sicer pa ima Dnevnik velike načrte tudi pri distribuciji tiskanih medijev, kjer mu je Delu Prodaji že uspelo zmakniti 13 odsotktov prihodkov, ko je distribucijo Salomonovih edicij pripeljal pod svojo streho. Ambicije pa so veliko večje: kar 40-odstotni tržni delež.

Poslovni rezultati Dela
Poglejmo še poslovne rezultate Dela skupaj s Slovenskimi novicami. Čistih prihodkov iz prodaje je bilo za 9,8 milijarde tolarjev, čistega dobička pa 957 milijonov. Tega so lani povečali za osem odstotkov, prihodke pa za 29 odstotkov. Nekoliko slabši rezultat (za 12 odstotkov) pa kaže donosnost kapitala, ki je s predlanskih 23,6 odstotka lani zdrsnila na 20,7 odstotka. In kateri poslovni dogodki so najbolj zaznamovali leto 2001, ki je bilo v primerjavi z izjemno konjunkturnim predhodnim precej neugodno? Jure Apih je v letnem poročilu Dela zapisal, da jim je svetovna podražitev papirja vzela 400 milijonov tolarjev, gospodarska recesija in posledično zmanjševanje oglaševanja pa še 600 milijonov načrtovanih oglasnih prihodkov. Prav toliko več od načrtov so odšteli za novinarsko delo, ko se jim je sindikat postavil po robu. Kljub temu je skupna naklada obeh časnikov kljub podražitvi v primerjavi s tekmeci rasla. Povprečna prodana naklada Dela je bila lani 91.836 izvodov, Slovenskih novic 91.102 izvodov in Nedela 68.310 izvodov. Najvišjo rast tiskane in prodane naklade so dosegle Slovenske novice, pri Nedelu je bila rast nekoliko zmernejša, pri Delu pa je zadnjih pet let enaka. Največji delež naročnin dosega Delo, saj se ga v kolportaži proda le 22 odstotkov, Slovenskih novic pa kar 37 odstotkov. Apih se v zadnjem letnem poročilu sprašuje, katere razvojne priložnosti so prednostne: kapitalski vstop na hrvaški trg ali povezovanje s slovenskimi regionalnimi časopisi? To bo pokazal čas, morda že kmalu. Julija bo menda Slobodna Dalmacija, ki so si jo v Delu že ogledovali, na prodaj.

Zamenjava lastniških deležev
Ko je javnost spremljala boj Dela in Dnevnika za čim več manjših tiskanih medijev, so njuni največji posamični lastniki v ozadju kovali načrte. Krekova družba (njena pida imata skupaj četrtino Dela) in DZS (s prijateljskimi družbami nadzoruje polovico Dnevnika) naj bi razmišljala o zamenjavi teh deležev. Če to uspe, nič več ne bo, kot je bilo. DZS bi tako na enostaven način - in tik pred volitvami, kar je še pomembnejše - prišla do najdonosnejšega medija, ki ga je Krekovi družbi ob privatizaciji in na veliko žalost drugih pidov naklonil žreb. Krekova družba pa bi se končno dokopala do - menda zelo želene - prevlade v časniku. To bi po ovinkih (prek DZS) imela tudi največja parlamentarna stranka - LDS. DZS pa bi lahko končno stegnila lovke po dobičku Dela, ki ga je lani bilo za slabi dve milijardi, na junijski skupščini pa so ga prenesli v naslednje leto, ko so se delničarji skoraj soglasno odpovedali dividendam.

izpis

Alenka Veler

Otroška periodika in trg
Natančno definiranih pravil o tem, kaj in kako se sme oglaševati za otroke, žal ni. Zato se v revijah, v katerih na uredniških straneh otroke poskušamo navajati na zdrav način prehranjevanja in življenja ter se izogibamo stereotipnim vlogam, pojavljajo oglasi za čokolade, bombone, Barbike 
Periodika za otroke ima v našem prostoru bogato tradicijo. Gotovo je najbolj znana revija za otroke Ciciban, ki pri založbi Mladinska knjiga izhaja že od leta 1945. V programski zasnovi revije je zapisano, da je to literarna revija, namenjena otrokom od šestega leta naprej.

V primerjavi z drugo povojno periodiko za otroke (Kurirček, Pionir) je bil Ciciban ravno zaradi svoje programske zasnove še najmanj pod udarom trenutnih političnih vplivov. Resda brez zgodbic in pesmi o partizanih, Titu in pogumnih kurirjih ni šlo, a poudarek je bil vendarle na kakovostni otroški literaturi in ilustraciji, ob njej so se razvijale generacije odličnih ilustratorjev in piscev. Revija je bila v povojnih časih in vse do začetka devetdesetih skorajda edino tovrstno čtivo na trgu, dostopno vsakemu otroku.

Kako ohraniti kakovost?
V devetdesetih letih se je zaradi novih razmer pojavljalo vedno več otroških revij, še posebno pa je boj za tržni delež na tem donosnem tržišču postal neizprosen v zadnjem času. Ob vse večjem številu revij, ki se držijo recepta: malo literature, malo didaktike in malo enigmatike, so potrošniki, ki bi svojemu otroku radi dali poučno in zabavno branje hkrati, izgubljeni, odločitev za nakup pa je v večini primerov odvisna od cene in trenutne všečnosti (beri nagnjenosti h kiču).

Ciciban s svojo visoko naklado (letošnji letnik se tiska v 32.000 izvodih, čeprav je bila še pred nekaj leti vsaj za enkrat višja) glede na tržni delež še vedno ostaja najbolj prisotna otroška revija, a razmere se spreminjajo. Deloma zaradi konkurence, ki je vedno bolj agresivna, deloma zaradi upada števila otrok, pomemben dejavnik pa je tudi vse slabša kupna moč. Uredništvo Cicibana se zato vedno bolj spopada z dilemo, kako ohraniti kakovost ter obenem zadovoljiti zahteve po višjih dobičkih.

Zaradi splošne krize v slovenskem založništvu se je pojavila luknja na področju otroške in mladinske literature. Čeprav vsako leto izide nekaj izvirnih slovenskih slikanic, imajo avtorji, ki se šele uveljavljajo, vedno manj možnosti za objavo svojih del. Vloga, ki jo ima revija Ciciban (in revija Cicido, namenjena otrokom od drugega leta naprej, izhaja pa od leta 1998) je zato še toliko bolj pomembna. V revijah se vsak mesec pojavi določen odstotek izvirnih besedil avtorjev, ki so še neuveljavljeni, ter tistih, ki bodo do svoje knjige prišli ravno zaradi tesnega sodelovanja uredništva Cicibana in Cicidoja ter uredništva otroške in mladinske literature v založbi. Možnost za objavo svojih ilustracij v revijah imajo poleg že tradicionalno prisotnih vrhunskih ilustratorjev tudi mlajši ustvarjalci, ki se ob tem (in z mentorstvom likovno-tehničnega urednika na Mladinski knjigi) učijo te zelo zahtevne obrti. Glavno vodilo uredništva je torej kakovost in priznavanje umetniške vrednosti tako besedil kot ilustracije. Ker revija ni zgolj literarna (en del je didaktičen), sodelujemo z velikim številom zunanjih sodelavcev, strokovnjakov za različna področja in tudi tukaj sta glavni načeli kakovost in strokovnost. Stroški za pripravo vsake številke so temu primerno visoki.

Interni pravilnik o oglaševanju
Ravno zaradi dosledne uredniške politike revije vsako leto finančno podpirajo ministrstvo za šolstvo znanost in šport ter ministrstvo za kulturo, projekte za promocijo zdravja pa še ministrstvo za zdravje. Sredstva zaradi vsebin, ki so namenjene vzgoji za strpnost, prispeva tudi urad za mladino. (Letos smo kar nekaj prostora v prilogi Za starše, ki je del obeh revij, namenili begunski in azilni problematiki, zato sta te članke denimo podprla Urad za begunce in Mirovni inštitut.) Poleg še nekaterih institucij, ki podpirajo posamezne tematske prispevke, so v revijah prisotni stalni komercialni sponzorji, ki podpirajo določene projekte.

Tako kakor so bile včasih del vsebine in izraz političnega stanja zgodbe o partizanih, so danes, ko vlada kapital, sestavni del revij postali oglasi. Uredništvo se lahko v zvezi z ustreznostjo oglasov in njihovo skladnostjo z uredniško politiko opira na lani sprejeti zakon o medijih, na slovenski oglaševalski kodeks, deloma pa še na zakon o varstvu konkurence in zakon o varstvu potrošnikov. Oglaševanje v revijah založbe Mladinska knjiga ureja interni pravilnik, ki nam ga je uspelo dokončno definirati šele proti koncu lanskega leta. Tako je v vsaki številki letošnjega letnika revij Ciciban in Cicido največ deset odstotkov vsebine napolnjenih s propagandnimi vsebinami (klasični oglasi so omejeni na štiri strani v Cicibanu in tri v Cicidoju). Ker so zakoni v zvezi z oglaševanjem v medijih za otroke napisani zelo ohlapno, je večina oglasov seveda objavljenih, saj oglaševalci brez težav izpolnijo pogoje, ki so določeni z zakonom. Natančno definiranih pravil o tem, kaj in kako se sme oglaševati za otroke, žal ni. Zato se v revijah, v katerih na uredniških straneh otroke poskušamo navajati na zdrav način prehranjevanja in življenja ter se izogibamo stereotipnim vlogam, pojavljajo oglasi za čokolade, bombone, Barbike  Če so ti oglasi v skladu s prej navedenimi zakoni, jih uredništvo ne sme zavrniti, saj bi s tem zavrnilo denar, ki spada v skupno malho založbe, hkrati pa si tako navsezadnje le zagotavljamo sredstva za ohranjanje vsebinske kakovosti revij. Zaradi agresivnosti oglaševalcev, ki so namerno kršili oglaševalski kodeks, ter zaradi splošnega nepoznavanja zakonov in neosveščenosti, smo se v preteklosti v našem uredništvu že srečevali s težavami, še posebej zato, ker sta reviji vendarle najbolj razširjeni v slovenskem prostoru in tako tudi najbolj opaženi. Da do tega ne bi več prihajalo, smo pripravili natančen interni pravilnik oglaševanja, usklajen z ustreznimi zakoni. Nadzora nad oglaševanjem v otroški periodiki na splošno pa pri nas ni - kot tudi ni dovolj zaščiten otrok kot naslovnik. (Čeprav se konec koncev s pomočjo odraslega lahko nauči kritičnega prebiranja oglaševalskih vsebin in se s tem oblikuje v kritičnega potrošnika - v naših revijah oglase ravno zato umeščamo na konec, da bi otroka že s tem opozorili na razliko med vsebino in oglasi.)

Problem, s katerim se srečujemo v zadnjih nekaj letih, je tudi nedorečenost in kaos na področju distribucije in prodaje. Reviji Ciciban in Cicido se uporabljata kakor učna pripomočka v vrtcih in v nižjih razredih osnovne šole in ker v Sloveniji kriteriji, ki bi določali, ali se lahko nek izdelek prodaja po vrtcih in šolah, ne obstajajo, se tudi tukaj bije hud boj za najslajši kos pogače. Različni ponudniki se obračajo neposredno na ravnatelje vrtcev in šol ter so pri tem bolj ali manj uspešni. Raznolikost ponujenega sama po sebi ni sporna, le zakonsko bi bilo treba opredeliti pravila in pogoje pod katerimi komercialni ponudniki (skupaj z nami) smejo priti v te institucije in ponujati svoje »didaktično« gradivo.

izpis

 S O R O D N E   T E M E

medijski trg

Medijska preža
Janez Polajnar
Medijski skladi nekdaj in zdaj: »Naj se vrne cenzura, ljubša bi nam bila.«
Iztok Jurančič
Bliža se razpad lastniških skupin tiskanih medijev
Sonja Merljak Zdovc
Poslovni modeli in preživetje medijskih hiš
Darja Kocbek
V medijih krizo razlagajo vedno isti ljudje
Blaž Zgaga
Izobčene vrednote
Saša Banjanac Lubej
Z ustanovitvijo medijskih zadrug do delovnih mest po svoji meri
Sandra Bašić-Hrvatin
Slovenija: En korak naprej, dva nazaj*
Zrinjka Peruško
Kaj je bilo narobe z reformami medijev v postsocialistični Evropi?*
Snežana Trpevska
Razdrobljenost trga v jugovzhodni Evropi in degradacija profesionalnega novinarstva*
Jovanka Matić
Novinarji kot gibalo reform medijev*
Tarik Jusić
Bosna in Hercegovina: Med stagnacijo in tranzicijo*
Judit Bayer
Nauki medijskih reform v srednji in vzhodni Evropi: Vsaka družba ima tak medijski sistem, kot si ga zasluži*
Paolo Mancini
Reforme medijev ne nastanejo v praznem prostoru*
Munkhmandakh Myagmar
So novinarji pobudniki in aktivni udeleženci gibanj za reformo medijev?*
Guillermo Mastrini
Napredne vlade in mediji v Južni Ameriki*
Rodrigo Gómez García
Reforme medijev v Latinski Ameriki: med dekomodifikacijo in marketizacijo javnih komunikacijskih politik*
Larbi Chouikha
Mediji v ogledalu »tunizijske pomladi«: reforme, ki jih je težko izpeljati*
Justin Schlosberg
Reforma lastništva medijev v Veliki Britaniji: kako naprej?*
Brankica Petković
Zakaj primerjati reforme medijskih sistemov?
Iztok Jurančič
Fiskalno uničevanje medijskega prostora
Saša Banjanac Lubej
Grški vstop na televizijski trg v Sloveniji: Nafta, ladjedelništvo, šport in mediji
Biljana Žikić
S skuterji do televizije:TV Pink Si – TV3 Pink – TV3 Medias
Igor Vobič
Piano v Sloveniji: malo muzike, malo denarja
Sonja Merljak Zdovc
Ko spletno uredništvo prosjači svoje kolege iz tiska za kosti
Marko Milosavljević, Tanja Kerševan Smokvina
Vpliv digitalizacije na medije v Sloveniji
Tanja Kerševan Smokvina
Spremljanje vpliva digitalizacije na medije v Sloveniji
Boris Vezjak
Politična pristranost medijev in njena imputacija
Lucio Magri
Revolucija na Zahodu*
Goran Lukič
Postaviti se po robu privatizaciji informacij
Uroš Lubej
Vse drugo nam bodo ministri tvitnili
Lana Zdravković
Ali iščete kaj določenega?
Nenad Jelesijević
Biti nekulturen
Marko Milosavljević
Giganti in palčki slovenskih medijev (če krematorijev raje ne omenjamo)
Andrej Pavlišič
Internet hočejo transformirati v še eno lovišče kapitala
Domen Savič
Zapiranje pašnika: spletna cenzura doma in po svetu
Tomaž Gregorc
Onemogočanje avtonomnih digitalnih praks – »trda plat« zgodbe
Aleksandra K. Kovač
Reševanje tradicionalnih medijev: reševanje industrije ali novinarstva?
Alma M. Sedlar
Mehanizmi zatiranja novinarske sindikalne dejavnosti
Mirt Komel
Sektorji ali bojna polja
Nenad Jelesijević
Odhod iz kulture
Sandra Bašić-Hrvatin
Odnos med mediji in politiko je »pokvarjen«
Simona Habič
Slovenija: Nizka ocena integritete medijev
Goran Ivanović
Hrvaška: Mediji kot zavezniki korupcije
Snježana Milivojević
Srbija: Prvo in zadnje poročilo o medijih in korupciji
Lenart J. Kučić
Iskanje čudežne rešitve
Janez Markeš
V čigavem imenu torej?
Grega Repovž
Gibanje 99 odstotkov ima sporočilo tudi za novinarje
Stefano Lusa
Čas tranzicije brez premisleka o novi vlogi novinarstva
Igor Mekina
Društvo novinarjev Slovenije: kaj je za pokazati v zadnjih 20 letih?
Kaja Jakopič
Razvid propadlih medijev
Goran Ivanović
Ali je WAZ izgubil sapo na Balkanu?
Nikolai Jeffs, Andrej Pavlišič
Bistvo radikalne družbene spremembe je redistribucija moči
Andrej Pavlišič, Nikolai Jeffs
Nujnost radikalnih medijev
Andrej Pavlišič
Stavka, droben medijski eksperiment in možnosti novih medijev
Nenad Jelesijević
Medijske ukane levega kapitalo-parlamentarizma
Nenad Jelesijević
Naslovnice Mladine
Sandra Bašić-Hrvatin
Medijska kriza? Udarec nameriti proti koreninam!
Nikolai Jeffs, Andrej Pavlišič
Neprofitno novinarstvo financirati iz javnih virov
Marko Milosavljević
Neprijetne številke
Iztok Jurančič
Medijska podjetja v primežu gospodarskih in političnih tveganj
Sandra Bašić-Hrvatin
Kako je privatizacija medijev omogočila privatizacijo politike
Majda Juvan
Včasih je radijski novinar moral biti tam, kjer se kaj dogaja
Igor Vobič
Konec odprtega spleta tudi v slovenskem novinarstvu?
Gorazd Kovačič
Polom reforme medijske zakonodaje
Lenart J. Kučić
Jezdeci medijske apokalipse
Marko Milosavljević
Ali zagotoviti sistemsko pomoč časopisom v času krize? [1]
Sandra Bašić-Hrvatin
Kriza časopisne industrije je posledica napačnih odločitev lastnikov
Brankica Petković
Prispevek k razpravi o novinarstvu
Sandra Bašić-Hrvatin
Kako rešiti medije?
Igor Bijuklič
Mediji v pospeševanju – Paul Virilio in totalitarnost medijske infrastrukture
Gorazd Kovačič
Štrajk v treh slikah
Jasna Babić
Slovenske glasbene revije
Iztok Jurančič
Kanarčki v rudniku demokracije
Gordan Malić
Hrvaška: Sodni dan neodvisnega časopisnega založništva
Luka Osolnik
Pristop pa tak!
Lucija Petavs
Delo so premagali »kšeftarsko-politični« interesi
Jožica Dorniž
Lokalne novice bodo ljudi vedno zanimale
Gojko Bervar
Veliki mediji so zdavnaj izgubili dušo
Zoran Medved
Poslovni model za lokalne medije: poroka z razlogom
Igor Vobič
Konvergenca v novinarstvu: integracija uredništev v časopisnih hišah Delo in Žurnal
Nikola Janović
Od spektakla do odgovornosti: hrbtna stran oglaševanja
Lana Zdravković
Je bolj škodljiva pornografija ali oglaševanje?
Anuška Delić
Ali lahko kriza stimulira odgovornost medijev?
Sandra Bašić-Hrvatin
Mediji, ponižani v obrt
Boris Čibej
Združene države Amerike: Kako so propadli časopisi
Jože Vogrinc
Spremenimo informativne medije v javna glasila!(1)
Gorazd Kovačič, Lenart J. Kučić
Kriza kot priložnost za revizijo medijskega sistema
Peter Frankl
Mediji v Sloveniji niso opravili nadzora nad »neoliberalnim« dogajanjem
Boštjan Nedoh
Medijska reprezentacija delovnega ljudstva
Marko Zajc, Janez Polajnar
»Za mastne dohodke lastne«
Gojko Bervar
Nevarnost sistemske korupcije
Sanja Prelević
Fikser – desna roka tujemu novinarju
Ferenc Horváth
Perspektive časopisa madžarske manjšine v Sloveniji
Saša Panić
Na silo izgnani s tako imenovanega medijskega trga
Boštjan Nedoh
Antiintelektualizem in destrukcija javne razprave v medijih
Marko Prpič
Raba medijev med študenti[1]
Nika Susman
Francija: Mediji na Sarko(1) pogon. Konec neodvisnega novinarstva?
Tanja Kerševan-Smokvina
Strategija razvoja radijskih in televizijskih programov – bolje pozno kot nikoli?
Miha Krišelj
Digitalizacija in novi frekvenčni spekter – izziva za razvoj radijskih in televizijskih programov
Zoran Trojar
Trendi spletnega oglaševanja
Iztok Jurančič
Pravna zaščita kaznovanih novinarjev – Novinarji kot postranska škoda?
Lev Kreft
Klientelizem kot eksces ali sistem
Senad Pećanin
Bosna in Hercegovina: Klientelizem in mediji
Snežana Trpevska
Makedonija: Največje televizijske postaje v službi političnih obračunov
Milka Tadić Mijović
Črna gora: Mediji brez distance do vladajočih krogov
Sonja Zdovc
Brezplačniki
Miran Zupanič
Bo filmska kultura temeljila na ustvarjalnosti kimavcev?
Sandra Bašić-Hrvatin, Brankica Petković
Pluralnost po meri politike
Renata Šribar
Mobitel, WTF?
Uroš Blatnik
Vloga urednikov v množičnih medijih
Jurij Popov
O prostituciji in trgovini z ljudmi površno in senzacionalistično
Lev Centrih
»Cigo iz Ambrusa«, dojenčkov smeh, vrtnice iz srčka in »jedi govna«
Roman Kuhar
Kako je začela izhajati »revija, kjer je vse prav«?
Lucija Bošnik
Gaspari za guvernerja – Delo vs. Dnevnik
Andrea Kosenjak
Drnovšek in mediji
Jani Sever
Ni medijskih lastnikov brez političnih interesov. Vprašajte odgovorne urednike.
Venčeslav Japelj
Prevzem Primorskih novic
Klavdija Figelj
Kje so pristali novinarji?
Sonja Merljak
Prihodnost časopisov
Iztok Jurančič
Skromna raznolikost v butični ponudbi medijskega trga
Marko Milosavljević
Vrnitev TV 3 – Največ koristi bo še vedno imel Holivud
Brankica Petković
Mediji za državljane
Lana Zdravković
Kakšna javnost so mediji?
Julija Magajna
Kaj bi lahko bilo alternativnega v delovanju medijev?
Sandra Bašić-Hrvatin
Po razpisu za subvencije medijem: Uravnoteženi in komunikativni
Suzana Žilič-Fišer
Javnega interesa ne zagotavlja le RTV Slovenija
Boris Vezjak
Kdo so člani strokovne komisije?
Lou Lichtenberg
Nizozemska: Državna podpora le, če je obstoj medija ogrožen
Tomaž Zaniuk
Radio Študent: Despotizem 1996–2006?
Boris Čibej
Demokratične čistke
Sandra Bašić-Hrvatin
Ali snovalci medijske politike razlikujejo pluralnost, različnost in raznolikost medijev?
Luna Jurančič
Bo Kraljem ulice uspelo?
Neva Nahtigal
Medijska kronika
Neva Nahtigal
Pregled kadrovskih sprememb
Neva Nahtigal
Novinarska avtonomija utopljena v kozarcu piva, temnega
Boris Vezjak
Argumentativno varanje učinkuje politično pristransko
Dejan Pušenjak
Zmagoslavna vrnitev ali poprava krivice
Lucija Bošnik
Dva človeka: eden pred, drugi pa za televizijsko kamero
Ana Kus
Mediji da niso kulturni fenomen, temveč gospodarske družbe
Lenart J. Kučić
Neznanke digitalne televizije
Sandra Bašić-Hrvatin
Čigavo bo Delo?
Renata Šribar
Oglaševanje časopisa Direkt - Nemoč regulacijskih orodij
Poul Erik Nielsen
Brezplačni časopisi - Izziv ali grožnja demokraciji?
Martín Becerra, Guillermo Mastrini
Koncentracija medijskega lastništva
Gojko Bervar
Svoboda in odgovornost
Barbara Bizjak
Založniška industrija v EU
Franja Arlič
Milijarda tolarjev letno za izvajanje zakona o medijih
Boštjan Šaver
Šport, mediji in družbena konstrukcija junaštva - Primer Humar
Gašper Lubej
Lahko bi bilo boljše Dobro jutro
Dušan Rebolj
Orwell se obrača v grobu
Iztok Jurančič
Gospodarski vestnik – Ko mediji obmolknejo
Marko Milosavljević
Novinar Zmago Jelinčič – Plemeniti
Sandra Bašić-Hrvatin
Delničarji pomembnejši od bralcev
Klara Škrinjar
Samostojni in svobodni novinarji v primorskih lokalnih medijih
Maja Breznik
Spletna stran Index prohibitorum
Rina Klinar
Delodajalec – tako odveč a hkrati potreben?
Neva Nahtigal
Zakaj so stavkali novinarji?
Igor Drakulič
(Ne)samostojni in (ne)svobodni?
Neva Nahtigal, Uroš Škerl
Novinarski večer o stavki
Jaka Repanšek
Bo prenovljeni kolektivni pogodbi za novinarje uspelo?
Živa Humer, Mojca Sušnik
Politika enakih možnosti žensk in moških brez medijske pozornosti
Sandra Bašić-Hrvatin
Zmeda zaradi Zmed-a
Tomaž Dimic
Ali lahko kupiš prispevek v elektronskem mediju posebnega pomena?
Alexander Baratsits
Zahteva za priznanje tretjega medijskega sektorja v Evropi
Regionalna konferenca o koncentraciji lastništva v medijih
Ignatius Haryanto
Indonezija: Iz avtokracije v vojni kapitalizem
Sandra Bašić-Hrvatin
Kako WAZ pritiska na novinarje v jugovzhodni Evropi?
Branka Bezjak, Matija Stepišnik
Tiranija "radovednosti"
Matija Stepišnik
Kaj sploh lahko štejemo za novinarstvo?
Renata Šribar
Simobilove prsi in Severinin video
Dušan Rebolj
South Park: Egiptovski skakači in svete krave
Aidan White
V viziji nove Evrope so mediji na zadnjem mestu
Lenart J. Kučić
Styria v Sloveniji – kaj pa je Styria?
Boris Rašeta
Styria na Hrvaškem
Gorazd Kovačič
Politika zaposlovanja v medijih in očitano blodenje mladih novinarjev
Sabina Žakelj
Samoregulacija oglaševanja
Nina Nagode
Prikrito oglaševanje v slovenskem tisku
Primož Krašovec
Mediji, propaganda, manipulacija, zarota
Saša Panić
Mediji in gibanje za globalno pravičnost
Peter Preston
Bodo mediji boljši, ko bomo v Evropski uniji?
Sandra Bašić-Hrvatin
Moč medijskih lastnikov v EU
Tomaž Zaniuk
Klic po celostni sanaciji Radia Študent
Saša Banjanac Lubej
Lokalne radijske postaje: Vse novice in oglasi iz istega računalnika
Alenka Kotnik
Sizifove muke sofinanciranja medijev
Mediji in avdiovizualna kultura v osnutku nacionalnega kulturnega programa 2004-2007
Rina Klinar
Medijska raznolikost v nacionalnem programu za kulturo 2004-2007
Brankica Petković
Razpršenost lastništva in raznolikost vsebin
Suzana Žilič-Fišer
Velika Britanija: Državno financiranje in naročnina slabi neodvisnost in svobodo televizije
Alison Harcourt
Regulacija medijskega lastništva - slepa ulica EU
Petra Šubic
Skrivnostne poteze DZS
Brankica Petković
Bojan Petan: »Ni prostora za vse«
Lucija Bošnik, Nataša Ručna
Evropski medijski trg - veliki se povezujejo
Suzana Lovec, Katja Šeruga
Koncentracija medijskega lastništva v Evropi, ZDA in globalno
Dušan Rebolj
Tuji lastniki medijev v srednji in vzhodni Evropi
Saša Bojc
Regulacija medijskega lastništva v državah vzhodne Evrope
Miro Petek
Velika Britanija: Lastništvo zagotavlja neodvisnost Guardiana
Saša Bojc
ZDA: Lokalne televizije – na poti k nepomembnosti
Suzana Žilič-Fišer
Velika Britanija: Channel 4 kot model javne komercialne televizije
Petra Šubic
Novi lastniki medijev: zakaj je Laško kupil delež v Delu?
Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić
Medijska koncentracija v Sloveniji
Saša Banjanac Lubej
Novinarji so za direktorje kakor delavci v tovarni
Brankica Petković
Romi
Ian Mayes
Naš cilj je biti odgovoren časopis
Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić
Monopoly – družabna igra trgovanja z mediji
Petra Šubic
Nemški časopisni založnik v Sloveniji, slovenski v Makedoniji
Božidar Zorko
Nič več ni zastonj
Poul Erik Nielsen
Danska državna televizijska služba na prodaj
Uroš Urbas
Nemčija: Süddeutsche Zeitung – globoko v rdečih številkah
Tomaž Trplan
K praksi alternativnih medijev: Independent Media Center
Dušan Rebolj
Prihodki radiotelevizij naraščajo
Peter Frankl
Ples ene pomladi?
Polona Bahun
Novinarji - odvečna delovna sila?
Petra Šubic
Boj med Delom in Dnevnikom
Alenka Veler
Otroška periodika in trg
Sonja Merljak
Vse, kar boste gledali ali brali, bo prihajalo od iste korporacije
Tomaž Trplan
K praksi alternativnih medijev
Brankica Petković
Koliko medijev manjšinam?
Natalia Angheli
Moldova
Etnična razpoka med mediji
Marta Palics
Vojvodina
Izgubljen ugled manjšinskih medijev
Suzana Kos
Na drugo stran
Petra Šubic
Kmalu novi časniki?
Barbara Bizjak
Distribucija tiska v Sloveniji
Zoran Trojar
Nova nacionalna raziskava branosti
Saša Banjanac Lubej
Medijski inšpektor - one man band
Bojan Golčar
Radio Marš - konec ali začetek?
Suzana Žilič-Fišer
Neprivlačnost slovenskega televizijskega trga
Petra Šubic
Lastniški premiki
Petra Šubic
Osvajalci južnih medijskih trgov
Gojko Bervar
Kako deluje nemški tiskovni svet?
Petra Šubic
Premirje med Infondom in DZS
Zoran Trojar
Mediji morajo sami financirati raziskave
Tomaž Drozg
Tudi moški berejo
Lucija Bošnik
V naši branži globalizacija ne velja
Petra Oseli
Je TV 3 res »nezaželena« televizija?
Medijski pregled
Bojan Golčar
V reševanje Marša se je vključila občina
Jurij Giacomelli
Bo Financam uspelo?
Petra Oseli
Prodajajo šampon v informativnih oddajah
TV3 bo preživela
Novi dnevnik
RTV Slovenija
Druga in tretja obravnava zakona o medijih
Petra Šubic
Nova razmerja med dnevniki
Matjaž Gerl
Logika kapitala na televizijskem trgu
Kaja Jakopič
Kdo so lastniki Mladine?
Medijski pregled
Medijski pregled
Mojca Pajnik
Boj za vernike tudi z mediji
Peter Frankl
Švedski kapital v Financah
Arturas Mankevicius
Ugled in uspeh gresta skupaj
Boris Rašeta
Brutalna akumulacija kapitala
Grega Repovž
Medijski pregled
Slavko Vizovišek
Selektivno uničevanje časnikov
Sandra Bašić-Hrvatin, Tanja Kerševan-Smokvina
Lastniške mreže slovenskih časopisov in radijskih postaj
Miklós Sükösd
Največ tujega lastništva
Petio Zekov
Waz narekuje pravila bolgarskega časopisnega trga
German Filkov
Elektronski »bum« v makedonskih medijih
Jure Apih
Temelji papirnate hiše
Božidar Zorko
Dnevniki danes in jutri
Branko Bergant
Kako uravnati trg?
Gregor Fras
Riba, imenovana Zofa
Boris Čibej
Vojno novinarstvo
Igor Vezovnik
S poplavo tožb nas poskušajo izločiti
Marjan Jurenec
Hočemo subvencioniranje svojega informativnega programa
Iztok Lipovšek
Koliko in kje se bo oglaševalo, lahko odloča le gospodarstvo
Pro Plus
Za POP TV so najbolj pomembni gledalci
Marjan Moškon
Kaj naredi denar
Branko Podobnik
Boj za zaupanje bralcev
Edicija MediaWatch
Tanja Petrović
Dolga pot domov
Brankica Petković, Marko Prpič, Neva Nahtigal, Sandra Bašić-Hrvatin
Spremljanje in vrednotenje medijev
Sandra Bašić-Hrvatin, Brankica Petković
In temu pravite medijski trg?
Brankica Petković, Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić, Iztok Jurančič, Marko Prpič, Roman Kuhar
Mediji za državljane
Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić, Brankica Petković
Medijsko lastništvo
Sandra Bašić-Hrvatin, Marko Milosavljević
Medijska politika v Sloveniji v devetdesetih
Novinarski večeri
04.03.2004
Peter Preston, Darijan Košir
Kaj dela odgovorni urednik?
24.02.2004
Brigitta Busch, Lajos Bence, Antonio Rocco, Ilija Dimitrievski
Mediji in manjšine
05.12.2002
Serge Halimi, Rastko Močnik
Novinarji – čigavi psi čuvaji?
14.04.2000
Rainer Reichert, Peter Frankl
Medijska industrija v novi Evropi
23.06.1998
Andras Sajo, Sandra Bašić-Hrvatin
Sedma sila na povodcu
29.05.1998
Patrick White, Tadej Labernik
Tiskovne agencije v krizi
Omizja
29.09.2007
Snježana Milivojević, Snežana Trpevska, Sandra Bašić-Hrvatin, Vildana Selimbegović, Milka Tadić, Brankica Petković, Drago Hedl, Željko Bodrožić, Peter Preston, Jani Sever, Aleksandar Damovski, Stjepan Malović, Vanja Sutlić, Mehmed Agović, Dragoljub Vuković, Dubravka Valić Nedeljković, Mirko Štular, Saša Banjanac Lubej
Omizje: Oblike politične instrumentalizacije in klientelizma v medijih v državah jugovzhodne Evrope – primer držav nekdanje Jugoslavije
03.04.2007
Venčeslav Japelj, Barbara Verdnik, Peter Kolšek, Veso Stojanov, Simona Rakuša
Omizje: Tehnologija obvladovanja medijev v Sloveniji
12.10.2006
Brankica Petković, Marko Prpič, Rajko Gerič, Darja Zgonc, Jože Vogrinc, Tomaž Perovič, Roman Kuhar, Jani Sever, Ahmed Pašić, Mitja Blažič, Ksenija H. Vidmar, Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić, Iztok Jurančič, Lou Lichtenberg, Granville Williams, Božo Zorko, Branko Grims, Rina Klinar
Mediji za državljane
24.04.2006
Judit Takacs, Miha Lobnik, Brane Mozetič
Pluralizacija medijev ali kje je prostor za gejevske in lezbične medije?
15.03.2004
Jure Apih, Miran Lesjak, Melita Forstnerič-Hajnšek, Grega Repovž, Iztok Jurančič, Peter Nikolič, Sašo Gazdić, Janez Damjan
S kapitalom nad novinarstvo
06.12.2000
Boris Cekov, Branko Pavlin, Peter Frankl, Branko Čakarmiš, Cene Grčar, Iztok Lipovšek, Sandra Bašić-Hrvatin, Marko Milosavljević
Medijski lastniki: boj za dobiček ali vpliv na uredniško politiko
socialni položaj novinarjev
Medijska preža
Jernej Rovšek
Zahteva, da se preveri in zagotovi integriteta tudi v medijski industriji
Blaž Zgaga
Izobčene vrednote
Saša Banjanac Lubej
Z ustanovitvijo medijskih zadrug do delovnih mest po svoji meri
Alma M. Sedlar
Mehanizmi zatiranja novinarske sindikalne dejavnosti
Grega Repovž
Gibanje 99 odstotkov ima sporočilo tudi za novinarje
Stefano Lusa
Čas tranzicije brez premisleka o novi vlogi novinarstva
Igor Mekina
Društvo novinarjev Slovenije: kaj je za pokazati v zadnjih 20 letih?
Kaja Jakopič
Razvid propadlih medijev
Igor Vobič
Pavperizacija spletnih novinarjev v Sloveniji
Gorazd Kovačič
Je razlog za razredno zmedenost novinarjev v izobrazbi?
Nikolai Jeffs, Andrej Pavlišič
Neprofitno novinarstvo financirati iz javnih virov
Majda Juvan
Včasih je radijski novinar moral biti tam, kjer se kaj dogaja
Boštjan Nedoh
Kako stavkati brez materialnih posledic?
Saša Banjanac Lubej
Maltretiranje bralcev z resnico
Sonja Merljak Zdovc
O prihodnosti novinarstva, če ta sploh obstaja
Brankica Petković
Prispevek k razpravi o novinarstvu
Gojko Bervar
Nova oblast in mediji – Kaj se je spremenilo?
Sonja Merljak Zdovc
Novinar kot človek
Gorazd Kovačič
Štrajk v treh slikah
Viktor Ivančić
Devet točk proti raziskovalnemu novinarstvu[1]
Gojko Bervar
Na črnem seznamu
Sonja Merljak Zdovc
Novinarska zbornica
Gordan Malić
Hrvaška: Sodni dan neodvisnega časopisnega založništva
Luka Osolnik
Pristop pa tak!
Gojko Bervar
Veliki mediji so zdavnaj izgubili dušo
Igor Vobič
Konvergenca v novinarstvu: integracija uredništev v časopisnih hišah Delo in Žurnal
Bojan Dobovšek, Jure Škrbec
Novinarji in korupcija
Boštjan Nedoh
Medijska reprezentacija delovnega ljudstva
Rok Praprotnik
Resnica o vlogi novinarjev v aferi Patria
Ranka Ivelja
Časopisi zahtevajo transparentnost in odgovorno ravnanje od drugih, kaj pa glede tega naredijo sami?
Saša Panić
Feral Tribune: Ugasnil forum kritične javnosti
Gojko Bervar
Združevanje ali cepljenje novinarskih moči
Simón Tecco
Krivična in nevarna demonizacija novinarjev – Odgovor na članek Marte Gregorčič
Neva Nahtigal
Problemi s socialno, pravno in profesionalno varnostjo novinarjev v jugovzhodni Evropi
Iztok Jurančič
Dninarstvo na novinarskem trgu delovne sile
Nika Susman
Francija: Mediji na Sarko(1) pogon. Konec neodvisnega novinarstva?
Sonja Merljak Zdovc
Novinarstvo, ki se bere kot roman
Martin Tomažin
Čedalje manj redno zaposlenih v medijih
Brankica Petković
Njihova svoboda, naša pravica
Lana Zdravković
Študentski radijski postaji – neprilagojeni in potrebni
Jani Sever
Ni medijskih lastnikov brez političnih interesov. Vprašajte odgovorne urednike.
Iztok Jurančič
Tehnologije obvladovanja slovenskih medijev v letih 2006–2007
Venčeslav Japelj
Prevzem Primorskih novic
Klavdija Figelj
Kje so pristali novinarji?
Predlog ureditve poklicne avtonomije v kolektivni pogodbi za poklicne novinarje
Boris Vezjak
Poskusi ideologizacije in politično motiviran novinarski suspenz
Jasmina Potokar Rant
Novinarske usode: Delo preko avtorskih pogodb
Tomaž Zaniuk
Radio Študent: Despotizem 1996–2006?
Neva Nahtigal
Kolektivna pogodba za vse novinarje
Igor Drakulič
Svobodni novinarji: kako urediti svoj status?
Brankica Petković
Kadrovski vrtiljak
Neva Nahtigal
Novinarska avtonomija utopljena v kozarcu piva, temnega
Igor Drakulič
Evropska konferenca svobodnih novinarjev: Položaj se slabša
Iztok Jurančič
Pogajanja o novinarski kolektivni pogodbi
Igor Drakulič
Svobodni novinarji podpisali škodljive pogodbe
Jasmina Potokar Rant
Avtorske pravice v pogodbah med mediji in novinarji
Klara Škrinjar
Samostojni in svobodni novinarji v primorskih lokalnih medijih
Brankica Petković
Novinarska stavka – znanilka novega vala medijske tranzicije?
Rina Klinar
Delodajalec – tako odveč a hkrati potreben?
Neva Nahtigal
Zakaj so stavkali novinarji?
Igor Drakulič
(Ne)samostojni in (ne)svobodni?
Neva Nahtigal, Uroš Škerl
Novinarski večer o stavki
Jaka Repanšek
Bo prenovljeni kolektivni pogodbi za novinarje uspelo?
Sandra Bašić-Hrvatin
Kako WAZ pritiska na novinarje v jugovzhodni Evropi?
Neva Nahtigal
Prenova kolektivne pogodbe za novinarje
Jaka Repanšek
Varovanje avtorskih pravic v kolektivni pogodbi: kako se miš spreminja v mačko
Jaka Repanšek
Avtorske pogodbe zaposlenih v medijih
Sonja Merljak
Piarovci so dodatna ovira na poti do informacij
Gašper Lubej
Ustanovljena sekcija samostojnih in svobodnih novinarjev
Neva Nahtigal
Tehnologija zahteva dodatno zaščito avtorskih pravic
Iztok Jurančič
Novinarski sindikat pred izzivi priprave nove kolektivne pogodbe
Grega Repovž
Leto 2003 – leto medijskega preloma
Sonja Merljak
Je izobraževanje novinarjev v interesu medijskih hiš?
Bogdan Jugovič
Izobraževanje je za novinarje nuja
Polona Bahun
Novinarji - odvečna delovna sila?
Matjaž Pikalo
Kdo bo še pisal?
Gašper Lubej
Ko novinarji delajo brez pogodb in zavarovanja
Neva Nahtigal
Samostojni novinarji so ranljiva skupina delavcev v Evropi
Rajko Gerič
Postali smo javni uslužbenci
Tatjana Pirc
Bodimo uslužbenci javnosti
Ljuba Babič Košir
Vsi na isti veji
Simona Zatler
Vsak je lahko novinar
Hannu-Pekka Laiho
Samostojni novinarji na Finskem
Barbara Bizjak
Stavka na Delu
Mateja Hrastar
Kratek premislek o statusu svobodnjaka
Dejan Pušenjak
Izgubljene novinarjeve utopije
Marinka Boljkovac-Borković
Profesionalna solidarnost je temelj zaščite novinarjev
Brankica Petković
Ko pridejo hudi časi
Novinarski večeri
11.10.2004
Wolfgang Soergel, Simona Rakuša, Edi Pucer, Igor Drakulić
Zakaj novinarska stavka?
05.12.2002
Serge Halimi, Rastko Močnik
Novinarji – čigavi psi čuvaji?
03.10.2002
Arne König, Alenka Burja
Samostojno novinarstvo – stvar izbire ali nuje?
17.03.1998
Aidan White, Marjan Sedmak
Novinarji vseh dežel, združite se!
Omizja
12.10.2006
Brankica Petković, Marko Prpič, Rajko Gerič, Darja Zgonc, Jože Vogrinc, Tomaž Perovič, Roman Kuhar, Jani Sever, Ahmed Pašić, Mitja Blažič, Ksenija H. Vidmar, Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić, Iztok Jurančič, Lou Lichtenberg, Granville Williams, Božo Zorko, Branko Grims, Rina Klinar
Mediji za državljane
15.03.2004
Jure Apih, Miran Lesjak, Melita Forstnerič-Hajnšek, Grega Repovž, Iztok Jurančič, Peter Nikolič, Sašo Gazdić, Janez Damjan
S kapitalom nad novinarstvo