N O V O S T I
O   M E D I A W A T C H
R E V I J A   M E D I J S K A   P R E Ž A
o   r e v i j i
s e z n a m
junij 2013
december 2012
junij 2012
december 2011
maj 2011
december 2010
maj 2010
december 2009
maj 2009
december 2008
maj 2008
december 2007
maj 2007
december 2006
maj 2006
november 2005
maj 2005
november 2004
marec / april 2004
uvodnik
analize medijskega poročanja
poročanje z vojnih žarišč
medijska politika
medijski trg
medijski pregled
vstop v evropsko unijo
samoregulacija v medijih
mediji, jezik, ideologija
mediji in globalizacija
mediji v svetu
recenzije in prikazi
seminarji in obvestila
ekskrementi
fotografija
oktober 2003
marec 2003
december 2002
poletje 2002
zima 2002
poletje / jesen 2001
pomlad 2001
zima 2001
poletje-jesen 2000
pomlad 2000
jesen 1999 / zima 2000
poletje 1999
pomlad 1999
zima 1999
poletje 1998
pomlad 1998
zima 1998
u r e d n i š t v o
E D I C I J A   M E D I A W A T C H
S P R E M L J A N J E   N E S T R P N O S T I
N O V I N A R S K I   V E Č E R I
O M I Z J A
M E D I J S K O   S O D E L O V A N J E
T E M E
A V T O R J I
P O V E Z A V E

Lenart J. Kučić
Styria v Sloveniji – kaj pa je Styria?
Na prvi pogled je videti, da Styria prihaja v Slovenijo kot medijski igralec, ki ga zanima predvsem posel – Da je Styria medijska družba v lasti katoliške cerkve, njeni predstavniki niso nikoli prikrivali
Styria Medien AG ni medijska družba, ki bi jo redno omenjala poročila v popisih medijskih krajin. Nima globalnega vpliva kot Murdochov News Corporation niti razvpitega regionalnega modela, ki ga pooseblja nemški Westdeutsche Algemeine Zeitung s svojim pustošenjem časopisnih trgov v jugovzhodni Evropi. Styria je zgolj tretja največja medijska družba v Avstriji, ki si lahko s kapitalskim presežkom dovoli regionalno širitev, o njenem načinu delovanja pa lahko največ povedo njeni časopisi, ki jih v Avstriji izdaja že več desetletij. Styria je zato zanimiva predvsem regionalno: ker kupuje slovenske časopise, ne skriva svojega cerkvenega porekla, in ne zanika, da jo zanimajo predvsem trgi z močno katoliško tradicijo.

Katoliška medijska družba
Začetki sedanjega koncerna Styria Medien AG segajo v leto 1869, ko je graško-stechauska škofija ustanovila Katoliško tiskarsko društvo (Katholische Preßverein). Njeni ustanovitelji so bili prepričani, da je dežela v takšnem družbenem in političnem stanju, da katoliki potrebujejo nekaj, kar jih bo utrdilo in povezalo, saj naj bi naraščajoče sovraštvo do katoliške cerkve zahtevalo odločne ukrepe. Tiskarsko društvo je tako postalo združenje katolikov, ki so svoje poslanstvo nazadnje povzeli na generalni skupščini leta 1983 – podpirati publicistično delovanje v krščanskem duhu in javnem interesu. Za to delovanje naj bi bil značilen odprt pogled na svet, ki se kaže tudi v delovanju njihovih medijev: skrbi za človeško dostojanstvo; dostojanstvo njihovih bralcev, gledalcev in spletnih obiskovalcev ter dostojanstvo ljudi, o katerih poročajo. Po prvi svetovni vojni se je Styrii pridružila graška knjigarna Buchhandlung Moser, zasnovane so bile prve podružnice v na Dunaju, v Salzburgu in na Bavarskem. Leta 1938 je nacistična oblast zaplenila zavode Tiskarskega društva in odpustila ter aretirala nekatere sodelavce. Ker ni želel sodelovati z nacizmom, so tedanjega generalnega direktorja Karla Mario Stepana poslali v koncentracijsko taborišče. Leta 1997 se je koncern preoblikoval v delniško družbo Styria Medien AG, ki se ukvarja z izdajanjem tiskanih in avdiovizualnih medijev, knjižnim in spletnim založništvom ter distribucijo teh vsebin. Zasebni sklad Katoliške medijske družbe (Katholischen Medien Verein Privatstiftung), nekdanje Katoliške tiskarne, je ohranil 98,33-odstotni lastniški delež družbe. Za sklad skrbijo predsednik Johann Trummer in še trije člani odbora: Heribert Gasser, Leopold Städtler in Harald Mandl. Na čelu današnje Styrie je Horst Pirker1, rojen na avstrijskem Koroškem leta 1959. Predsednik uprave družbe je od leta 1999, njegov najljubši učenjak pa je psiholog Viktor E. Frankl. Pod njegovim vodstvom je postala Styria tretja največja avstrijska medijska družba. Njihova najpomembnejša dnevna časopisa Kleine Zeitung (naklada čez 250.000 izvodov, dodati je treba tudi Kleine Zeitung Graz s 166.000 izvodi) in Die Presse (78.000 izvodov) dnevno dosežeta 1,169.000 bralcev; močni so tudi na področju regionalnega tiska, saj Steiermark Woche doseže 613.000, Kärntner Woche pa 338.000 bralcev. Spletno mesto Kleine Zeitunga mesečno zabeleži 1,671.584 obiskov, radijske postaje Antenne Steiermark, Antenne Kärnten in Radio Harmonie dosežejo 253.000 poslušalcev. Styria je leta 2004 vstopila v drugo največjo avstrijsko založbo ET Multimedia AG, ki je ob švedski medijski skupini Dagens Industri 50-odstotna lastnica sestrskega poslovnega dnevnika Financ, časopisa WirtschaftsBlatt. Matični tržišči Styrie sta zvezni deželi Koroška in Štajerska, kjer je tudi vodilni medijski ponudnik časopisov, prevlado pa hočejo doseči tudi na področju spletnih medijev in zasebne radiodifuzije. Z naložbami v Presse, Tele, SAT 1 Österreich in Furche želijo okrepiti svojo prisotnost na Dunaju, z nakupom hrvaškega Večernjega lista in ustanovitvijo slovenskega brezplačnika Žurnal pa so se podali tudi na rastoča tržišča jugovzhodne Evrope. Širitev v Slovenijo in na Hrvaško »nima le gospodarske podlage, ampak so namenjeni tudi vzpostavljanju stikov med državami«, je še mogoče prebrati na njihovi spletni strani. V prihodnosti Styrio zanimajo tudi časnikarske hiše na Madžarskem.

Styria v Sloveniji
Styria se je že leta 2000 dejavno zanimala za nakup mariborskega Večera.2 Takrat je se s prevzemnimi ponudbami tekmovala z drugo avstrijsko družbo, štajersko SPÖ, ki je večinska lastnica tiskarne in papirnice Leykam, danes druge največje lastnice Večera. Že takrat so se pojavile tudi prve govorice, da Styrio zanimajo tudi deleži v Delu in Dnevniku, njena širitev pa naj ne bi imela le gospodarske podlage. Simon Zdolšek, predsednik uprave Krekove družbe, je tedaj zanikal govorice in za časopis Finance povedal, da so »še sredi leta resen interes za nakup našega deleža v Delu pokazale tri ugledne evropske založniške hiše. Krekova družba z nikomer ni sklenila nobenega dogovora.«3 Strahove o morebitnih negospodarskih namenih avstrijske založbe je dve leti kasneje povzel predsednik uprave Dnevnika Branko Pavlin, ki se je spraševal, zakaj bi nekdo ponujal tri- do štirikratnik knjigovodske vrednosti za nakup gospodarske družbe, če se zanjo zanima le zaradi nakupa delnic in ne zaradi drugega interesa. »Dnevnoinformativni časopis, kot je Delo, lahko lastnikom omogoči posredovanje svojih mnenj prek vpliva na uredniško politiko. Temu se lahko časopisna hiša izogne samo z razpršenim lastništvom. Če želijo tujci pridobiti lastništvo nad kontrolnim paketom Dela, se moramo ob tem vprašati, kakšen je lahko njihov razlog. Odgovor je lahko samo: lastništvo v gospodarski družbi želijo uporabiti za posredovanje svojih mnenj prek vpliva na uredniško politiko, kar pa bi bilo slabo za nevtralni razvoj časopisa. Razen tega bo tako lahko tujec usmerjeno vplival na mnenje slovenskih bralcev, ki jih Delo nima malo.«4 Ko je bilo že jasno, da Styria ne bo uspela pridobiti lastniškega deleža v Delu, saj si je četrtinski delež uspela kupiti Pivovarna Laško, je bilo mogoče slišati tudi ugibanja, ali nemara Styrio zanima nakup slovenskega političnega tednika Mag. Klaus Schweighofer, ki je v Styrii odgovoren za naložbe v Sloveniji, je tedaj povedal, da ga nakup tednika Mag zagotovo ne zanima, čeprav je tudi potrdil, da so se z urednikom Maga Danilom Slivnikom o tem pogovarjali, ko so proučevali možnosti nakupov slovenskih medijev. »Trenutno ne načrtujemo nobenega dodatnega nakupa kakšnega medija v Sloveniji,« je tedaj povedal Schweighofer.5 Sedmega novembra 2003 je izšla prva številka brezplačnika Žurnal, s katerim je Styria vstopila na slovensko medijsko prizorišče. Styria naj bi bila le finančna vlagateljica, kot take pa je ne zanimata Žurnalova vsebina in oblika. Časopis tiskajo v Gradcu (razlog menda niso manjši stroški, ampak kakovost), vlagateljica pa ima očitno precej besede tudi pri oglasni politiki, saj od začetka nekaj oglasov celo ni bilo prevedenih iz nemškega jezika. Sledil je nakup 19,5 odstotkov lastniškega deleža v Dnevniku, drugem največjem slovenskem dnevnoinformativnem časopisu. Styrii je 16. 1. 2004 večino svojega deleža prodala skupina družba KD Holding, del skupine KD. Styria je na ministrstvo za kulturo takrat tudi vložila prošnjo za odobritev nadaljnjih nakupov delnic Dnevnika v skladu z veljavno zakonodajo. Povedali so tudi, da želijo delež v Dnevniku povečati na več kot 25 odstotkov, ne zanima pa jih večinski lastniški delež. Ministrstvo za kulturo je 27. 1. 2004 Styrii izdalo soglasje za pridobitev več kot 20-odstotnega lastniškega deleža v Dnevniku. Klaus Schweighofer je za Finance povedal, da se bodo o nakupu delnic najprej pogajali s KD Holdingom. Ta ima v lasti 6,2 odstotka delnic, ob morebitni prodaji celotnega svežnja Styrii pa bi jih skupaj imela 25,7 odstotka in s tem pridobila kontrolni sveženj.6

Vzroki in ozadja
Na prvi pogled je videti, da Styria prihaja v Slovenijo kot medijski igralec, ki ga zanima predvsem posel. Schweighofer je povedal, da se v Sloveniji zanimajo še za tri medijske posle. Znani so dogovori o ustanovitvi novega slovenskega dnevnega časopisa z delovnim imenom Express7, pri katerem bo Styria sodelovala s finančnim vložkom (projekt sicer pooseblja Marko Crnkovič), o preostalih treh pa Schweighofer ni hotel razkriti nobenih podrobnosti. Povedal je le, da jih zanimajo le naložbe v slovenski in hrvaški trg. Redkobesednost za Styrio tudi v preteklosti ni bila neobičajna praksa. Ko so leta 2000 avstrijski novinarji vprašali predsednika uprave Pirkerja, ali se res zanima za nakup hrvaškega Večernjega lista, ugibanj ni komentiral, čez dva tedna pa so bile pogodbe podpisane. Predstavniki Styrie so se 23. 1. sestali s predsednikom uprave DZS Bojanom Petanom, večinskim lastnikom Dnevnika. Podrobnosti pogovorov vpleteni niso želeli razkrivati. Petan je povedal le, da se niso pogovarjali o morebitnem nakupu večinskega dela Dnevnika, »pričakujem pa, da bo sodelovanje z Avstrijci lažje, kot je bilo z Matjažem Gantarjem iz finančne družbe KD Holding«.8 Predsednika uprave Dnevnika Branka Pavlina, ki je pred dvema letoma trepetal pred Styriinim nakupom Dela, prav tako ne skrbi morebitna pridobitev večinskega deleža. Styria naj v Dnevniku še kako leto ne bi zahtevala sprememb, gospodarska uspešnost pa bo še naprej zagotavljala nevtralnost Dnevnika. Razen tega naj bi Styrio bolj kakor povečevanje lastniškega deleža zanimala distribucija Dnevnika. Da je distribucija ključna za vsako časopisno podjetje, so nas naučile zgodbe o propadlih dnevniških poskusih Slovenca, Republike in Jutranjika. Največja slovenska distribucijska hiša je Delo Prodaja, katere največji lastnik je Banka Celje, do pred kratkim pa je svoj lastniški delež neposredno in preko povezanih oseb krepila tudi DZS9, Marjan Božnik, član nadzornega sveta Dnevnika (Dnevnik je v večinski lasti DZS) je celo postal zastopnik Dela Prodaje. Krekova družba je 4. 1. 2004 kupila 13 odstotkov delnic, ki so bile prej v lasti DZS, in postala njena tretja največja lastnica. O Krekovi družbi, ki so jo ustanovile cerkvene pravne osebe, so novinarji zbrali precej podatkov maja 2000, ko so tedanjega predsednika uprave in člana nadzornega sveta časopisa Delo Milana Geriča razrešili zaradi suma domnevnega izkoriščanja notranjih informacij.10 Takrat so bili lastniki Krekove družbe za upravljanje mariborska rimokatoliška nadškofija, Družina, Tiskovno društvo Ognjišče in Mohorjeva družba iz Celja, za Geričevo odstavitev pa naj bi bil najbolj odgovoren Mirko Krašovec, tedaj ekonom mariborske škofije in predsednik uprave Krekove družbe, ki naj bi dejansko sprejemal vse pomembne odločitve v družbah11, poimenovanih po Janezu Evangelistu Kreku. Krekova družba je tudi lastnica četrtinskega deleža televizijske postaje TV3, ki si jo deli z družbami, povezanimi s hrvaškim poslovnežem Ivanom Ćaleto, do februarja 2003 pa so bili tudi lastniki 24,98-odstotnega deleža časopisa Delo. Krekova banka je bila ustanovljena leta 16. oktobra 1992. V vlogi, naslovljeni na Banko Slovenije, je bilo mogoče prebrati tudi utemeljitev, po kateri naj bi kristjani dobili priložnost, da prispevajo k bolj pravičnemu družbenemu redu, zato so ekonomi škofij ter zastopniki duhovnikov in redovnikov začeli razmišljati o ustanovitvi neke skupne bančne ustanove, ki bi ji lahko zaupali in bi bila v vsestransko pomoč pri gospodarjenju s cerkvenim premoženjem. Spoznanje, da ima cerkev pravico in dolžnost dobro gospodariti s svojim premoženjem, jih je tudi opogumilo, da so začeli delati na projektu banke.12 Da bi zbrali zadostno količino kapitala, potrebnega za ustanovitev banke, so morali zbrati najmanj 5 milijonov tedanjih nemških mark, kar so dosegli s tem, da so nominalno vrednost delnice nastavili na 200 mark in jih naredili dostopne kar najširšemu krogu ljudi. Tako so dosegli izjemno razpršeno lastniško strukturo, ki so jo razen cerkvenih fizičnih in pravnih oseb sestavljali tudi povsem običajni državljani ter podjetja. Večino upravljavskih delnic je takrat zadržala Rimskokatoliška cerkev, predsednik odbora za ustanovitev banke je bil Mirko Krašovec, banka pa naj bi bila kot vsaka druga banka, le prežeta s krščanskim etosom. V nadzornem svetu Styrie sedi tudi Georg Doppelhofer iz štajerske deželne Raiffeisenlandesbanke. Banka je del avstrijske bančne skupine Raiffeisen Zentralbank (RFZ), del skupine pa je tudi Raiffeisen International Beteiligung, ki obvladuje mrežo bančnih podružnic Raiffeisen Zentralbank v srednji in vzhodni Evropi. Raiffeisen International Beteiligung je od 5. 4. 2002 večinska lastnica (97,322 odstotkov) Krekove banke.13 Pri prodaji Krekove banke je svetoval France Arhar, ki je bil hkrati uradno še vedno zaposlen pri Banki Slovenije, kar mu je precej škodovalo pri predsedniški kandidaturi. Tudi zato, ker si je želel poprej nabrati nekaj političnih točk s podpisom referendumske pobude za preprečitev prodaje Nove Ljubljanske banke tujemu lastniku. Odločitev za RFZ naj bi bila logična, saj je avstrijska skupina ponujala »ohranitev identitete, sedanje ime, skupno upravljanje in na gospodarsko sprejemljivi ravni upoštevanje krščanskih načel«.14 Čeprav Krekova banka ni neposredno povezana s Krekovo družbo, je Simon Zdolšek, predsednik uprave Krekove družbe, tedaj izjavil, da od posla pričakuje tudi okrepitev finančne podpore Krekovi družbi.

Strah pred »katoliškim kapitalom«?
Da je Styria medijska družba v lasti katoliške cerkve, niso njeni predstavniki nikoli prikrivali. Zgodovina, poslanstvo in cilji družbe so zapisani tudi na njihovi spletni strani, kjer jih lahko vsakdo prebere. Zato sem želel bolj natančno opisati predvsem njene posredne, neposredne in svetovnonazorske povezave s kapitalom, ki ga lahko pogojno poimenujemo »katoliški«, »desni« ali »cerkveni«. Namenoma pa sem se izognil ugibanju, kakšne so lahko posledice pritoka svetovnonazorsko obarvanega kapitala na slovenski medijski trg, saj je Styria strateški medijski lastnik, katere konkretno delovanje je mogoče preučiti na avstrijskem in hrvaškem medijskem trgu. Poslovno gledano so vsekakor uspešni. Kljub krizi je Styria leta 2003 na domačem trgu dosegla najvišjo rast dnevno prodanega števila časopisov: naklada časopisa Die Presse je narasla za 2,5, Kleine Zeitunga za 2,3 in WirtschaftsBlatta za 1,1 odstotka.15

1 Evropski poslanec, ki je leta 2001 strogo okrcal monopol Dela Prodaje in od slovenske vlade zahteval, naj sprejme ukrepe za preprečevanje monopola pri distribuciji tiskanih medijev, je prav tako Korošec: Hubert Pirker. (Marjeta Bogataj: V Delu Prodaji so jezno na Evropskega poslanca Huberta Pirkerja, Finance, 7. 9. 2001)
2 Vesna Kalčič: Styria v nakupovalni mrzlici, Dnevnik, 4. 8. 2000.
3 Mateja Bertoncelj: Za Delo se zanimajo trije tuji založniki, Finance, 23. 9. 2002.
4 Dobro obveščeni o prodaji Dela avstrijski založbi Styria, Finance, 6. 1. 2002.
5 Petra Sovdat: Styrie Mag ne zanima, Finance, 3. 2. 2004.
6 Goran Novkovič: Styria se bo pogajala s KD Holdingom, Finance, 27. 1. 2004.
7 Izdaja prve številke novega dnevnika je bila že nekajkrat prestavljena. Med ustanovitelji naj bi bili Styria, KD Group in KBM Infond, ki naj bi si izdajatelju razdelili po 30-odstotni delež, a je iz posla že izstopil KBM Infond, pridružil pa se je Schollmayerjev Be-Be.
8 Suzana Kos: Styria minuli petek že pri Petanu, Finance, 26. 1. 2004
9 Morebitno parkirišče bi bilo lahko podjetje Fond Invest, sicer eden od lastnikov DZS. Fond Invest je kupil 14,4odstotka delnic od Hypo AAC. Med »prijateljske lastnike«, ki bi se odzvali Petanovemu vabilu o hkratni prodaji lastniških deležev, sodijo tudi Banka Celje, SOD in nekaj manjših delničarjev.
10 Geriča so odstavili, Dnevnik, 24. 5. 2000
11 V tistem času so to bile: Krekova banka, Krekova družba za financiranje, Krekova pooblaščena družba za upravljanje in Krekova družba za storitve, trgovino in posredništvo.
12 Matija Grah in Stanislav Kovač: Nebeška banka, Mladina, 13. 10. 1992.
13 Leta 2001 je bil lastnik 10 odstotkov Krekove banke mariborski Škofijski ordinariat.
14 Krašovec v Financah, 18. 1. 2002.
15 Andraz Grahek: Novi solastnik Dnevnika krepi položaj v Avstriji, Finance, 2. 3. 2004.

izpis

Boris Rašeta

Styria na Hrvaškem
Majhni in srednje veliki založniki medijev na Hrvaškem se opazno bojijo širjenja Styrie in koncerna WAZ. Ta strah je še večji z domnevnim dogovorom Večernjega in Jutarnjega lista glede delitve tržišča in vplivnih sfer.
Avstrijski medijski koncern Styria je danes drugi največji založnik medijev na Hrvaškem in je po moči in vplivu takoj za založniško hišo Europapress holding, ki je v lasti nemškega koncerna WAZ. Styria se je na hrvaškem medijskem trgu pojavila decembra 2000, ko je kupila zagrebški Večernji list, dnevnik z največjo naklado na Hrvaškem. Prevzem tega časopisa se je zgodil po sili razmer: dnevnik je namreč še pred tem v sumljivih (kriminalnih) okoliščinah privatizirala vlada Hrvaške demokratične skupnosti (HDZ), ki je hotela časnik preko dveh fiktivnih lastnikov, Pava Zubaka in Ivana Nuića, zadržati za stranko, in sicer kot izvor finančne moči in sredstvo za ustvarjanje političnega vpliva. A goljufijo so odkrili in privatizacijo razveljavili, Styria pa je postala novi lastnik Večernjega lista. Styria je takrat za dvajset milijonov nemških mark postala 98-odstotna lastnica dnevnika, kar se je vsekakor pokazalo za dobro investicijo. Večernji list ima naklado, ki presega 130.000 izvodov dnevno, ima 15 različnih regionalnih izdaj in tudi nezanemarljive lastniške deleže v nekaterih drugih podjetjih. Še posebej je pomembno lastništvo v največjem distributerju tiska na Hrvaškem, podjetju Tisak. Kot vodilni distributer časopisov na Hrvaškem Tisak letno ustvari okrog 276 milijonov evrov prometa. Eden od večinskih lastnikov Tiska s približno 27 odstotki delnic je Styria postala preko Večernjega lista. Tisak ima sicer na Hrvaškem preko 1100 prodajnih mest, zaposluje 2700 ljudi in velja za eno od najperspektivnejših hrvaških podjetij. Lastniški deleži Styrie v hrvaških podjetjih se sicer ne bodo bistveno spremenili, tako da je Styria glede na sedanje razmere verjetno dosegla največ, kar je lahko. A Styria je v perspektivi zelo zainteresirana tudi za nakup paketa delnic najvplivnejšega regionalnega dnevnika na Hrvaškem, Slobodne Dalmacije, katere naklada je okoli 50.000 izvodov. V pismu o namerah, ki ga je Styria malo pred novim letom poslala hrvaškemu skladu za privatizacijo, so predstavniki koncerna opozorili, da načrtujejo v Večernji list samo letos investirati skoraj dva milijona evrov. To naj bi zagotavljalo tudi »hitro investiranje« v Slobodno Dalmacijo, konkretno ponudbo pa bodo poslali ob naslednjem razpisu. Styria se zanima tudi za elektronske medije na Hrvaškem. Nek dogodek je dal povod za razmišljanje, da delovanje koncerna tu in tam morda presega zakonske okvire. Styia je namreč 55-odstotna lastnica podjetja Velmedia, ki je nedavno sodelovalo na razpisu za zagrebško mestno televizijo, a na tem razpisu niso uspeli dobiti koncesijo. Predstavnik Velmedie Drago Sinković, je v izjavi za nek hrvaški časopis dejal, da je njihova prednost v tem, da lahko preko drugih medijev dodatno prispevajo h kvaliteti televizijskega programa, ki bi, kot je dejal, vseboval številna javljanja s terena. Na vprašanje o podatku, da ima Styria 55-odstotni lastniški delež v podjetju, kar ni v skladu s hrvaškimi zakoni, je Sinković odgovoril, da so jim strokovnjaki zagotovili, da je to dovoljeno, če pa ni, bodo prilagodili lastniško strukturo podjetja. Styria je imela veliko ambicijo dobiti tudi koncesijo za nacionalno televizijo oziroma za tretji program Hrvaške televizije, ki je bil prodan lani jeseni. Na natečaju je zmagal konzorcij RTL Hrvatska, v katerem imata vpliv WAZ in Europapress holding. Na področju tiskanih medijev je Styria doslej poslovala transparentno, ni bilo tudi nobenih škandalov. V političnem smislu Styria v Večernjem listu promovira desno, konservativno opcijo, a od prihoda avstrijskih lastnikov naprej ni bilo večjih napak v smislu širjenja šovinistične ali politične histerije oziroma govorice sovraštva v širšem pomenu. Prav tako ni bilo tudi javnih pritožb na morebitno nedovoljeno vpletanje lastnika v uredniško politiko. Preko Večernjega lista je Styria poleg lastništva v medijih postala tudi lasnica VIP-neta, drugega največjega hrvaškega operaterja mobilne telefonije. Ne gre za velik lastniški delež (manj kot deset odstotkov), a VIP-net je močno in donosno podjetje. Vse to pomeni, da je Styria na Hrvaškem poslovno povlekla niz dobrih potez in da ima realna tržna vrednost njenih investicij tendenco stalne rasti. Majhni in srednje veliki založniki medijev na Hrvaškem se opazno bojijo širjenja Styrie in koncerna WAZ. Ta strah je še večji z domnevnim dogovorom Večernjega in Jutarnjega lista glede delitve tržišča in vplivnih sfer. Ta dogovor domnevno vsebuje usmeritev Večernjega lista na tako imenovane »navadne ljudi« in vsakdanje življenje, Jutarnji list pa naj bi pokrival bolj politične teme. Za ta dogovor ni dokazov, toda očitno je, da oba časopisa že dolgo časa nista zapletena v ostre bitke, ki so bile nekaj časa zelo intenzivne. Nekateri manjši regionalni časopisi zato poskušajo najti rešitev v združevanju regionalnih časopisov; s tem bi ustvarili protiutež omenjenima dvema podjetjema. Če bo Styria kupila Slobodno Dalmacijo, bo ta odpor veliko težji. Analitiki ocenjujejo, da ima za zdaj prav Styria največ možnosti za nakup njenih delnic. Naprodaj je 368.821 od skupaj 707.986 delnic Slobodne Dalmacije, ki so nominalno vredne 4,8 milijona evrov, delnice pa so v lasti hrvaškega sklada za privatizacijo in državne agencije za zavarovanje hranilnih vlog in sanacijo bank. Država od potencialnih interesentov pričakuje tudi dodatne investicije v podjetje v višini najmanj 6,5 milijona evrov, opredeliti pa je treba tudi dinamiko naložb. Eden od argumentov v prid oceni, da ima Styria največ možnosti za nakup Slobodne Dalmacije, je v dejstvu, da Styiria kot predstavnica konservativnih avstrijskih krogov uživa močno naklonjenost vladajoče hrvaške stranke HDZ. Drugi razlog pa je v tem, da se je WAZ na Hrvaškem že tako razširil, da bi njegova nadaljnja širitev pomenila tudi kršenje zakona o svobodni tržni tekmi na področju medijev.

izpis

Gorazd Kovačič

Politika zaposlovanja v medijih in očitano blodenje mladih novinarjev
Kapitalskim lastnikom medijev ustreza nezaposlovanje novinarjev, saj s tem dosegajo največjo mogočo fleksibilnost delovne sile. Ustreza jim tudi bazen podzaposlenosti, ki omogoča večje izkoriščanje.
Študentje novinarstva na Fakulteti za družbene vede so 23. 2. 2004 organizirali okroglo mizo o študiju novinarstva. Kot glavni problem je bilo izpostavljeno dejstvo, da je večina mladih novinarjev brez redne zaposlitve, delo pa jim delo prevzemajo tudi diplomanti drugih fakultet. Zato so se navzoči spraševali o smiselnosti obstoječega načina študija novinarstva in o perspektivah poklica. TV Slovenija je v Odmevih istega dne poročala o dogodku in predvajala naslednjo izjavo Grega Repovža, predsednika Društva novinarjev Slovenije in novinarja Dela. »Jaz temu pravim, da je to kar neka subpopulacija ljudi, ki živijo v nekem svojem svetu in vsi so brez socialnega zavarovanja, vsi so podnajemniki in vsi so prepričani, da bodo že.« Izjava je bila verjetno iztrgana iz konteksta in ton Repovževega nastopa na okrogli mizi je bil morda drugačen, a predvajani izsek sproža nekatere pomisleke. Ti pomisleki niso usmerjeni nujno proti izjavljalcu, ampak bolj izzivajo analitični premislek.

So mladi novinarji sami odgovorni za lastni položaj?
Negotov socialni položaj, začasnost prihodkov in nastajanje velike subpopulacije oz. podrazreda so kruta dejstva in osnovni problem večine mladih delojemalcev na različnih področjih oblikovanja besedil in podob. A presežek objavljene Repovževe izjave je v navedbi oz. obravnavi subjektivne plati negotovega ekonomskega položaja. Biti »prepričan, da bo že« je le drug izraz za optimizem oz. upanje, kar je pozitivni psihološki odziv na razmere, v katerih se znajde posameznik brez širšega socialnega varstva (sindikati, stanovske organizacije, socialni kapital). Ton sintagme »živeti v nekem svojem svetu« pa je drugačen in vsebuje očitanje nečesa, celo moraliziranje. Mladi novinarji blodijo, nimajo realnih predstav o življenju, nimajo načrta, kako priti do ekonomske gotovosti ali ga ne znajo uresničiti – zato nosijo soodgovornost za lastni položaj. Stališče, da so mladi v novinarskih in drugih komunikacijskih poklicih sami odgovorni za svoj bedni položaj, spominja na mnenje utemeljitelja neoliberalizma in neokonservativizma Ronalda Reagana: »Reveži so sami krivi za svojo nesrečo.« Takšno stališče pozablja, da so negotovost, začasnost in odvisnost v omenjenih poklicih strukturno nujna posledica kapitalske organiziranosti delodajalcev in trenutne faze neoliberalnega kapitalizma, ki breme tveganj prenaša navzdol, na kapitalsko bolj šibke člene v poslovni verigi. Kapitalskim lastnikom medijev ustreza nezaposlovanje novinarjev, saj s tem dosegajo največjo mogočo fleksibilnost delovne sile. Ustreza jim tudi bazen podzaposlenosti, ki omogoča večje izkoriščanje: nižanje mezd in neplačevanje socialnih zavarovanj in prispevkov s strani medijskih podjetij. Poleg tega neurejenost delovnih razmerij omogoča večjo diferenciacijo honoriranja po sposobnosti, uspešnosti oz. odmevnosti. To sicer pomeni, da lahko najboljši zaslužijo relativno veliko, čeprav niso redno zaposleni, a začasnost in prekerizacija dela nista s tem nič manjši. Sta pa zato toliko večji lojalnost do posebnih interesov medijskih lastnikov in samocenzura. Izjema v stopnji ekonomske gotovosti so predvsem tisti posamezniki, ki imajo dovolj socialnega kapitala (zvez in poznanstev, družinskega zaledja), da dobijo privilegij redne zaposlitve. Ta selekcija ni nujno naravnana meritokratsko: izjemna sposobnost se ne ujema vedno z visokim položajem. To ima tudi ekonomske posledice: dobimo liberalno-fevdalno mešanico kapitalizma, ki v imenu večje ekonomske učinkovitosti proizvaja obsežno izkoriščanje in socialne izključitve. Iz tega so izvzeti nekateri posamezniki in zanje podjetja plačujejo več, toda ne po kriteriju poslovne uspešnosti, ampak po kriteriju zunajekonomskih privilegijev. Ti kriteriji pa relativno zmanjšujejo poslovno uspešnost podjetij in posledično tudi večajo pritisk na navadne mezdne delavce brez privilegijev oz. z nižjim socialnim kapitalom.

Izstopiti iz ideologije začasnosti
Če sta objektivna negotovost in začasnost delovnih, prihodkovnih in življenjskih položajev najemnih delavcev strukturni posledici neoliberalnega kapitalizma v medijskem sektorju, ima slednje tudi realni subjektivni učinek. Ravno blodenje kot začasnost življenjskih perspektiv, načrtov in samopodob je nujni subjektivni učinek začasnosti ekonomskega položaja. Ne govorimo torej samo o začasnosti ekonomskih položajev, ampak tudi o ideologiji začasnosti. Ta se kaže preko sprememb vrednot in življenjskih slogov na vseh področjih: začasnost dela, začasnost načrtov, začasnost stanovanja, začasnost identitet, začasnost partnerstva itd. Kapitalu vse to ustreza, saj pogosta menjava izbir omogoča poglabljanje tržnih odnosov na omenjenih področjih. Če bi množica mladih, na primer, prišla do lastniških stanovanj, bi bili njihovi izdatki za stanovanje razen ob začetni investiciji izvzeti iz stanovanjskega trga. Nakup lastnega stanovanja pomeni izstop iz odnosov kapitalskega posredovanja, saj zavira hitrost kroženja denarja in krči možnosti za akumulacijo kapitala. »Življenje v nekem svojem svetu« oz. ideologija začasnosti je iz perspektive kapitalskih interesov bistvena in nujno potrebna, saj omogoča nesprevidenje okoliščin kapitalizacije vseh plati življenja, odpira pa tudi možnosti novih tržnih niš posebnih življenjskih slogov. Orisani trendi začasnosti v delovnih razmerjih, ekonomsko-socialnem položaju in subjektivnih perspektivah (blodenja) mladih v komunkacijskih poklicih so splošni trend, ki se postopno širi na vse skupine v družbi. Zaskrbljenost mladih novinarjev in udeležencev okrogle mize nad razmerami je zato upravičena, postopno pa bi morala postati eno glavnih političnih vprašanj. Subjektivne predstave, ki ustrezajo ideologiji začasnosti in zamenjevanje blodenja s priložnostmi, so pri tem ovira za razmislek o objektivnih ekonomskih učinkih poglabljanja kapitalsko-tržnih odnosov in tudi za politično (oz. sindikalno) artikulacijo nematerialnih delavcev nasproti kapitalu. V tem smislu je izstop iz lastne ideološke perspektive začasnosti oz. izstop iz »nekega svojega sveta« mladih novinarjev in ostalih subpopulacij nujen, a morda najtežji del emancipatorne strategije, za katero si predsednik DNS gotovo prizadeva. Objektivna negotovost in začasnost delovnih, prihodkovnih in življenjskih položajev najemnih delavcev sta strukturni posledici neoliberalnega kapitalizma v medijskem sektorju.

izpis

 S O R O D N E   T E M E

medijski trg

Medijska preža
Janez Polajnar
Medijski skladi nekdaj in zdaj: »Naj se vrne cenzura, ljubša bi nam bila.«
Iztok Jurančič
Bliža se razpad lastniških skupin tiskanih medijev
Sonja Merljak Zdovc
Poslovni modeli in preživetje medijskih hiš
Darja Kocbek
V medijih krizo razlagajo vedno isti ljudje
Blaž Zgaga
Izobčene vrednote
Saša Banjanac Lubej
Z ustanovitvijo medijskih zadrug do delovnih mest po svoji meri
Sandra Bašić-Hrvatin
Slovenija: En korak naprej, dva nazaj*
Zrinjka Peruško
Kaj je bilo narobe z reformami medijev v postsocialistični Evropi?*
Snežana Trpevska
Razdrobljenost trga v jugovzhodni Evropi in degradacija profesionalnega novinarstva*
Jovanka Matić
Novinarji kot gibalo reform medijev*
Tarik Jusić
Bosna in Hercegovina: Med stagnacijo in tranzicijo*
Judit Bayer
Nauki medijskih reform v srednji in vzhodni Evropi: Vsaka družba ima tak medijski sistem, kot si ga zasluži*
Paolo Mancini
Reforme medijev ne nastanejo v praznem prostoru*
Munkhmandakh Myagmar
So novinarji pobudniki in aktivni udeleženci gibanj za reformo medijev?*
Guillermo Mastrini
Napredne vlade in mediji v Južni Ameriki*
Rodrigo Gómez García
Reforme medijev v Latinski Ameriki: med dekomodifikacijo in marketizacijo javnih komunikacijskih politik*
Larbi Chouikha
Mediji v ogledalu »tunizijske pomladi«: reforme, ki jih je težko izpeljati*
Justin Schlosberg
Reforma lastništva medijev v Veliki Britaniji: kako naprej?*
Brankica Petković
Zakaj primerjati reforme medijskih sistemov?
Iztok Jurančič
Fiskalno uničevanje medijskega prostora
Saša Banjanac Lubej
Grški vstop na televizijski trg v Sloveniji: Nafta, ladjedelništvo, šport in mediji
Biljana Žikić
S skuterji do televizije:TV Pink Si – TV3 Pink – TV3 Medias
Igor Vobič
Piano v Sloveniji: malo muzike, malo denarja
Sonja Merljak Zdovc
Ko spletno uredništvo prosjači svoje kolege iz tiska za kosti
Marko Milosavljević, Tanja Kerševan Smokvina
Vpliv digitalizacije na medije v Sloveniji
Tanja Kerševan Smokvina
Spremljanje vpliva digitalizacije na medije v Sloveniji
Boris Vezjak
Politična pristranost medijev in njena imputacija
Lucio Magri
Revolucija na Zahodu*
Goran Lukič
Postaviti se po robu privatizaciji informacij
Uroš Lubej
Vse drugo nam bodo ministri tvitnili
Lana Zdravković
Ali iščete kaj določenega?
Nenad Jelesijević
Biti nekulturen
Marko Milosavljević
Giganti in palčki slovenskih medijev (če krematorijev raje ne omenjamo)
Andrej Pavlišič
Internet hočejo transformirati v še eno lovišče kapitala
Domen Savič
Zapiranje pašnika: spletna cenzura doma in po svetu
Tomaž Gregorc
Onemogočanje avtonomnih digitalnih praks – »trda plat« zgodbe
Aleksandra K. Kovač
Reševanje tradicionalnih medijev: reševanje industrije ali novinarstva?
Alma M. Sedlar
Mehanizmi zatiranja novinarske sindikalne dejavnosti
Mirt Komel
Sektorji ali bojna polja
Nenad Jelesijević
Odhod iz kulture
Sandra Bašić-Hrvatin
Odnos med mediji in politiko je »pokvarjen«
Simona Habič
Slovenija: Nizka ocena integritete medijev
Goran Ivanović
Hrvaška: Mediji kot zavezniki korupcije
Snježana Milivojević
Srbija: Prvo in zadnje poročilo o medijih in korupciji
Lenart J. Kučić
Iskanje čudežne rešitve
Janez Markeš
V čigavem imenu torej?
Grega Repovž
Gibanje 99 odstotkov ima sporočilo tudi za novinarje
Stefano Lusa
Čas tranzicije brez premisleka o novi vlogi novinarstva
Igor Mekina
Društvo novinarjev Slovenije: kaj je za pokazati v zadnjih 20 letih?
Kaja Jakopič
Razvid propadlih medijev
Goran Ivanović
Ali je WAZ izgubil sapo na Balkanu?
Nikolai Jeffs, Andrej Pavlišič
Bistvo radikalne družbene spremembe je redistribucija moči
Andrej Pavlišič, Nikolai Jeffs
Nujnost radikalnih medijev
Andrej Pavlišič
Stavka, droben medijski eksperiment in možnosti novih medijev
Nenad Jelesijević
Medijske ukane levega kapitalo-parlamentarizma
Nenad Jelesijević
Naslovnice Mladine
Sandra Bašić-Hrvatin
Medijska kriza? Udarec nameriti proti koreninam!
Nikolai Jeffs, Andrej Pavlišič
Neprofitno novinarstvo financirati iz javnih virov
Marko Milosavljević
Neprijetne številke
Iztok Jurančič
Medijska podjetja v primežu gospodarskih in političnih tveganj
Sandra Bašić-Hrvatin
Kako je privatizacija medijev omogočila privatizacijo politike
Majda Juvan
Včasih je radijski novinar moral biti tam, kjer se kaj dogaja
Igor Vobič
Konec odprtega spleta tudi v slovenskem novinarstvu?
Gorazd Kovačič
Polom reforme medijske zakonodaje
Lenart J. Kučić
Jezdeci medijske apokalipse
Marko Milosavljević
Ali zagotoviti sistemsko pomoč časopisom v času krize? [1]
Sandra Bašić-Hrvatin
Kriza časopisne industrije je posledica napačnih odločitev lastnikov
Brankica Petković
Prispevek k razpravi o novinarstvu
Sandra Bašić-Hrvatin
Kako rešiti medije?
Igor Bijuklič
Mediji v pospeševanju – Paul Virilio in totalitarnost medijske infrastrukture
Gorazd Kovačič
Štrajk v treh slikah
Jasna Babić
Slovenske glasbene revije
Iztok Jurančič
Kanarčki v rudniku demokracije
Gordan Malić
Hrvaška: Sodni dan neodvisnega časopisnega založništva
Luka Osolnik
Pristop pa tak!
Lucija Petavs
Delo so premagali »kšeftarsko-politični« interesi
Jožica Dorniž
Lokalne novice bodo ljudi vedno zanimale
Gojko Bervar
Veliki mediji so zdavnaj izgubili dušo
Zoran Medved
Poslovni model za lokalne medije: poroka z razlogom
Igor Vobič
Konvergenca v novinarstvu: integracija uredništev v časopisnih hišah Delo in Žurnal
Nikola Janović
Od spektakla do odgovornosti: hrbtna stran oglaševanja
Lana Zdravković
Je bolj škodljiva pornografija ali oglaševanje?
Anuška Delić
Ali lahko kriza stimulira odgovornost medijev?
Sandra Bašić-Hrvatin
Mediji, ponižani v obrt
Boris Čibej
Združene države Amerike: Kako so propadli časopisi
Jože Vogrinc
Spremenimo informativne medije v javna glasila!(1)
Gorazd Kovačič, Lenart J. Kučić
Kriza kot priložnost za revizijo medijskega sistema
Peter Frankl
Mediji v Sloveniji niso opravili nadzora nad »neoliberalnim« dogajanjem
Boštjan Nedoh
Medijska reprezentacija delovnega ljudstva
Marko Zajc, Janez Polajnar
»Za mastne dohodke lastne«
Gojko Bervar
Nevarnost sistemske korupcije
Sanja Prelević
Fikser – desna roka tujemu novinarju
Ferenc Horváth
Perspektive časopisa madžarske manjšine v Sloveniji
Saša Panić
Na silo izgnani s tako imenovanega medijskega trga
Boštjan Nedoh
Antiintelektualizem in destrukcija javne razprave v medijih
Marko Prpič
Raba medijev med študenti[1]
Nika Susman
Francija: Mediji na Sarko(1) pogon. Konec neodvisnega novinarstva?
Tanja Kerševan-Smokvina
Strategija razvoja radijskih in televizijskih programov – bolje pozno kot nikoli?
Miha Krišelj
Digitalizacija in novi frekvenčni spekter – izziva za razvoj radijskih in televizijskih programov
Zoran Trojar
Trendi spletnega oglaševanja
Iztok Jurančič
Pravna zaščita kaznovanih novinarjev – Novinarji kot postranska škoda?
Lev Kreft
Klientelizem kot eksces ali sistem
Senad Pećanin
Bosna in Hercegovina: Klientelizem in mediji
Snežana Trpevska
Makedonija: Največje televizijske postaje v službi političnih obračunov
Milka Tadić Mijović
Črna gora: Mediji brez distance do vladajočih krogov
Sonja Zdovc
Brezplačniki
Miran Zupanič
Bo filmska kultura temeljila na ustvarjalnosti kimavcev?
Sandra Bašić-Hrvatin, Brankica Petković
Pluralnost po meri politike
Renata Šribar
Mobitel, WTF?
Uroš Blatnik
Vloga urednikov v množičnih medijih
Jurij Popov
O prostituciji in trgovini z ljudmi površno in senzacionalistično
Lev Centrih
»Cigo iz Ambrusa«, dojenčkov smeh, vrtnice iz srčka in »jedi govna«
Roman Kuhar
Kako je začela izhajati »revija, kjer je vse prav«?
Lucija Bošnik
Gaspari za guvernerja – Delo vs. Dnevnik
Andrea Kosenjak
Drnovšek in mediji
Jani Sever
Ni medijskih lastnikov brez političnih interesov. Vprašajte odgovorne urednike.
Venčeslav Japelj
Prevzem Primorskih novic
Klavdija Figelj
Kje so pristali novinarji?
Sonja Merljak
Prihodnost časopisov
Iztok Jurančič
Skromna raznolikost v butični ponudbi medijskega trga
Marko Milosavljević
Vrnitev TV 3 – Največ koristi bo še vedno imel Holivud
Brankica Petković
Mediji za državljane
Lana Zdravković
Kakšna javnost so mediji?
Julija Magajna
Kaj bi lahko bilo alternativnega v delovanju medijev?
Sandra Bašić-Hrvatin
Po razpisu za subvencije medijem: Uravnoteženi in komunikativni
Suzana Žilič-Fišer
Javnega interesa ne zagotavlja le RTV Slovenija
Boris Vezjak
Kdo so člani strokovne komisije?
Lou Lichtenberg
Nizozemska: Državna podpora le, če je obstoj medija ogrožen
Tomaž Zaniuk
Radio Študent: Despotizem 1996–2006?
Boris Čibej
Demokratične čistke
Sandra Bašić-Hrvatin
Ali snovalci medijske politike razlikujejo pluralnost, različnost in raznolikost medijev?
Luna Jurančič
Bo Kraljem ulice uspelo?
Neva Nahtigal
Medijska kronika
Neva Nahtigal
Pregled kadrovskih sprememb
Neva Nahtigal
Novinarska avtonomija utopljena v kozarcu piva, temnega
Boris Vezjak
Argumentativno varanje učinkuje politično pristransko
Dejan Pušenjak
Zmagoslavna vrnitev ali poprava krivice
Lucija Bošnik
Dva človeka: eden pred, drugi pa za televizijsko kamero
Ana Kus
Mediji da niso kulturni fenomen, temveč gospodarske družbe
Lenart J. Kučić
Neznanke digitalne televizije
Sandra Bašić-Hrvatin
Čigavo bo Delo?
Renata Šribar
Oglaševanje časopisa Direkt - Nemoč regulacijskih orodij
Poul Erik Nielsen
Brezplačni časopisi - Izziv ali grožnja demokraciji?
Martín Becerra, Guillermo Mastrini
Koncentracija medijskega lastništva
Gojko Bervar
Svoboda in odgovornost
Barbara Bizjak
Založniška industrija v EU
Franja Arlič
Milijarda tolarjev letno za izvajanje zakona o medijih
Boštjan Šaver
Šport, mediji in družbena konstrukcija junaštva - Primer Humar
Gašper Lubej
Lahko bi bilo boljše Dobro jutro
Dušan Rebolj
Orwell se obrača v grobu
Iztok Jurančič
Gospodarski vestnik – Ko mediji obmolknejo
Marko Milosavljević
Novinar Zmago Jelinčič – Plemeniti
Sandra Bašić-Hrvatin
Delničarji pomembnejši od bralcev
Klara Škrinjar
Samostojni in svobodni novinarji v primorskih lokalnih medijih
Maja Breznik
Spletna stran Index prohibitorum
Rina Klinar
Delodajalec – tako odveč a hkrati potreben?
Neva Nahtigal
Zakaj so stavkali novinarji?
Igor Drakulič
(Ne)samostojni in (ne)svobodni?
Neva Nahtigal, Uroš Škerl
Novinarski večer o stavki
Jaka Repanšek
Bo prenovljeni kolektivni pogodbi za novinarje uspelo?
Živa Humer, Mojca Sušnik
Politika enakih možnosti žensk in moških brez medijske pozornosti
Sandra Bašić-Hrvatin
Zmeda zaradi Zmed-a
Tomaž Dimic
Ali lahko kupiš prispevek v elektronskem mediju posebnega pomena?
Alexander Baratsits
Zahteva za priznanje tretjega medijskega sektorja v Evropi
Regionalna konferenca o koncentraciji lastništva v medijih
Ignatius Haryanto
Indonezija: Iz avtokracije v vojni kapitalizem
Sandra Bašić-Hrvatin
Kako WAZ pritiska na novinarje v jugovzhodni Evropi?
Branka Bezjak, Matija Stepišnik
Tiranija "radovednosti"
Matija Stepišnik
Kaj sploh lahko štejemo za novinarstvo?
Renata Šribar
Simobilove prsi in Severinin video
Dušan Rebolj
South Park: Egiptovski skakači in svete krave
Aidan White
V viziji nove Evrope so mediji na zadnjem mestu
Lenart J. Kučić
Styria v Sloveniji – kaj pa je Styria?
Boris Rašeta
Styria na Hrvaškem
Gorazd Kovačič
Politika zaposlovanja v medijih in očitano blodenje mladih novinarjev
Sabina Žakelj
Samoregulacija oglaševanja
Nina Nagode
Prikrito oglaševanje v slovenskem tisku
Primož Krašovec
Mediji, propaganda, manipulacija, zarota
Saša Panić
Mediji in gibanje za globalno pravičnost
Peter Preston
Bodo mediji boljši, ko bomo v Evropski uniji?
Sandra Bašić-Hrvatin
Moč medijskih lastnikov v EU
Tomaž Zaniuk
Klic po celostni sanaciji Radia Študent
Saša Banjanac Lubej
Lokalne radijske postaje: Vse novice in oglasi iz istega računalnika
Alenka Kotnik
Sizifove muke sofinanciranja medijev
Mediji in avdiovizualna kultura v osnutku nacionalnega kulturnega programa 2004-2007
Rina Klinar
Medijska raznolikost v nacionalnem programu za kulturo 2004-2007
Brankica Petković
Razpršenost lastništva in raznolikost vsebin
Suzana Žilič-Fišer
Velika Britanija: Državno financiranje in naročnina slabi neodvisnost in svobodo televizije
Alison Harcourt
Regulacija medijskega lastništva - slepa ulica EU
Petra Šubic
Skrivnostne poteze DZS
Brankica Petković
Bojan Petan: »Ni prostora za vse«
Lucija Bošnik, Nataša Ručna
Evropski medijski trg - veliki se povezujejo
Suzana Lovec, Katja Šeruga
Koncentracija medijskega lastništva v Evropi, ZDA in globalno
Dušan Rebolj
Tuji lastniki medijev v srednji in vzhodni Evropi
Saša Bojc
Regulacija medijskega lastništva v državah vzhodne Evrope
Miro Petek
Velika Britanija: Lastništvo zagotavlja neodvisnost Guardiana
Saša Bojc
ZDA: Lokalne televizije – na poti k nepomembnosti
Suzana Žilič-Fišer
Velika Britanija: Channel 4 kot model javne komercialne televizije
Petra Šubic
Novi lastniki medijev: zakaj je Laško kupil delež v Delu?
Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić
Medijska koncentracija v Sloveniji
Saša Banjanac Lubej
Novinarji so za direktorje kakor delavci v tovarni
Brankica Petković
Romi
Ian Mayes
Naš cilj je biti odgovoren časopis
Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić
Monopoly – družabna igra trgovanja z mediji
Petra Šubic
Nemški časopisni založnik v Sloveniji, slovenski v Makedoniji
Božidar Zorko
Nič več ni zastonj
Poul Erik Nielsen
Danska državna televizijska služba na prodaj
Uroš Urbas
Nemčija: Süddeutsche Zeitung – globoko v rdečih številkah
Tomaž Trplan
K praksi alternativnih medijev: Independent Media Center
Dušan Rebolj
Prihodki radiotelevizij naraščajo
Peter Frankl
Ples ene pomladi?
Polona Bahun
Novinarji - odvečna delovna sila?
Petra Šubic
Boj med Delom in Dnevnikom
Alenka Veler
Otroška periodika in trg
Sonja Merljak
Vse, kar boste gledali ali brali, bo prihajalo od iste korporacije
Tomaž Trplan
K praksi alternativnih medijev
Brankica Petković
Koliko medijev manjšinam?
Natalia Angheli
Moldova
Etnična razpoka med mediji
Marta Palics
Vojvodina
Izgubljen ugled manjšinskih medijev
Suzana Kos
Na drugo stran
Petra Šubic
Kmalu novi časniki?
Barbara Bizjak
Distribucija tiska v Sloveniji
Zoran Trojar
Nova nacionalna raziskava branosti
Saša Banjanac Lubej
Medijski inšpektor - one man band
Bojan Golčar
Radio Marš - konec ali začetek?
Suzana Žilič-Fišer
Neprivlačnost slovenskega televizijskega trga
Petra Šubic
Lastniški premiki
Petra Šubic
Osvajalci južnih medijskih trgov
Gojko Bervar
Kako deluje nemški tiskovni svet?
Petra Šubic
Premirje med Infondom in DZS
Zoran Trojar
Mediji morajo sami financirati raziskave
Tomaž Drozg
Tudi moški berejo
Lucija Bošnik
V naši branži globalizacija ne velja
Petra Oseli
Je TV 3 res »nezaželena« televizija?
Medijski pregled
Bojan Golčar
V reševanje Marša se je vključila občina
Jurij Giacomelli
Bo Financam uspelo?
Petra Oseli
Prodajajo šampon v informativnih oddajah
TV3 bo preživela
Novi dnevnik
RTV Slovenija
Druga in tretja obravnava zakona o medijih
Petra Šubic
Nova razmerja med dnevniki
Matjaž Gerl
Logika kapitala na televizijskem trgu
Kaja Jakopič
Kdo so lastniki Mladine?
Medijski pregled
Medijski pregled
Mojca Pajnik
Boj za vernike tudi z mediji
Peter Frankl
Švedski kapital v Financah
Arturas Mankevicius
Ugled in uspeh gresta skupaj
Boris Rašeta
Brutalna akumulacija kapitala
Grega Repovž
Medijski pregled
Slavko Vizovišek
Selektivno uničevanje časnikov
Sandra Bašić-Hrvatin, Tanja Kerševan-Smokvina
Lastniške mreže slovenskih časopisov in radijskih postaj
Miklós Sükösd
Največ tujega lastništva
Petio Zekov
Waz narekuje pravila bolgarskega časopisnega trga
German Filkov
Elektronski »bum« v makedonskih medijih
Jure Apih
Temelji papirnate hiše
Božidar Zorko
Dnevniki danes in jutri
Branko Bergant
Kako uravnati trg?
Gregor Fras
Riba, imenovana Zofa
Boris Čibej
Vojno novinarstvo
Igor Vezovnik
S poplavo tožb nas poskušajo izločiti
Marjan Jurenec
Hočemo subvencioniranje svojega informativnega programa
Iztok Lipovšek
Koliko in kje se bo oglaševalo, lahko odloča le gospodarstvo
Pro Plus
Za POP TV so najbolj pomembni gledalci
Marjan Moškon
Kaj naredi denar
Branko Podobnik
Boj za zaupanje bralcev
Edicija MediaWatch
Tanja Petrović
Dolga pot domov
Brankica Petković, Marko Prpič, Neva Nahtigal, Sandra Bašić-Hrvatin
Spremljanje in vrednotenje medijev
Sandra Bašić-Hrvatin, Brankica Petković
In temu pravite medijski trg?
Brankica Petković, Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić, Iztok Jurančič, Marko Prpič, Roman Kuhar
Mediji za državljane
Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić, Brankica Petković
Medijsko lastništvo
Sandra Bašić-Hrvatin, Marko Milosavljević
Medijska politika v Sloveniji v devetdesetih
Novinarski večeri
04.03.2004
Peter Preston, Darijan Košir
Kaj dela odgovorni urednik?
24.02.2004
Brigitta Busch, Lajos Bence, Antonio Rocco, Ilija Dimitrievski
Mediji in manjšine
05.12.2002
Serge Halimi, Rastko Močnik
Novinarji – čigavi psi čuvaji?
14.04.2000
Rainer Reichert, Peter Frankl
Medijska industrija v novi Evropi
23.06.1998
Andras Sajo, Sandra Bašić-Hrvatin
Sedma sila na povodcu
29.05.1998
Patrick White, Tadej Labernik
Tiskovne agencije v krizi
Omizja
29.09.2007
Snježana Milivojević, Snežana Trpevska, Sandra Bašić-Hrvatin, Vildana Selimbegović, Milka Tadić, Brankica Petković, Drago Hedl, Željko Bodrožić, Peter Preston, Jani Sever, Aleksandar Damovski, Stjepan Malović, Vanja Sutlić, Mehmed Agović, Dragoljub Vuković, Dubravka Valić Nedeljković, Mirko Štular, Saša Banjanac Lubej
Omizje: Oblike politične instrumentalizacije in klientelizma v medijih v državah jugovzhodne Evrope – primer držav nekdanje Jugoslavije
03.04.2007
Venčeslav Japelj, Barbara Verdnik, Peter Kolšek, Veso Stojanov, Simona Rakuša
Omizje: Tehnologija obvladovanja medijev v Sloveniji
12.10.2006
Brankica Petković, Marko Prpič, Rajko Gerič, Darja Zgonc, Jože Vogrinc, Tomaž Perovič, Roman Kuhar, Jani Sever, Ahmed Pašić, Mitja Blažič, Ksenija H. Vidmar, Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić, Iztok Jurančič, Lou Lichtenberg, Granville Williams, Božo Zorko, Branko Grims, Rina Klinar
Mediji za državljane
24.04.2006
Judit Takacs, Miha Lobnik, Brane Mozetič
Pluralizacija medijev ali kje je prostor za gejevske in lezbične medije?
15.03.2004
Jure Apih, Miran Lesjak, Melita Forstnerič-Hajnšek, Grega Repovž, Iztok Jurančič, Peter Nikolič, Sašo Gazdić, Janez Damjan
S kapitalom nad novinarstvo
06.12.2000
Boris Cekov, Branko Pavlin, Peter Frankl, Branko Čakarmiš, Cene Grčar, Iztok Lipovšek, Sandra Bašić-Hrvatin, Marko Milosavljević
Medijski lastniki: boj za dobiček ali vpliv na uredniško politiko