N O V O S T I
O   M E D I A W A T C H
R E V I J A   M E D I J S K A   P R E Ž A
o   r e v i j i
s e z n a m
junij 2013
december 2012
junij 2012
december 2011
maj 2011
december 2010
maj 2010
december 2009
maj 2009
december 2008
maj 2008
december 2007
maj 2007
december 2006
maj 2006
november 2005
maj 2005
november 2004
marec / april 2004
uvodnik
analize medijskega poročanja
poročanje z vojnih žarišč
medijska politika
medijski trg
medijski pregled
vstop v evropsko unijo
samoregulacija v medijih
mediji, jezik, ideologija
mediji in globalizacija
mediji v svetu
recenzije in prikazi
seminarji in obvestila
ekskrementi
fotografija
oktober 2003
marec 2003
december 2002
poletje 2002
zima 2002
poletje / jesen 2001
pomlad 2001
zima 2001
poletje-jesen 2000
pomlad 2000
jesen 1999 / zima 2000
poletje 1999
pomlad 1999
zima 1999
poletje 1998
pomlad 1998
zima 1998
u r e d n i š t v o
E D I C I J A   M E D I A W A T C H
S P R E M L J A N J E   N E S T R P N O S T I
N O V I N A R S K I   V E Č E R I
O M I Z J A
M E D I J S K O   S O D E L O V A N J E
T E M E
A V T O R J I
P O V E Z A V E

Maks Kaš
Proizvodnja javnega jezika – Mi o Romih
»Prebivalstvo, ki je po svojem zašlo v neko slabšo civilizacijsko obliko obnašanja«, pravi za Rome poslanec Janez Drobnič
Jezik je najbrž tista vrsta vedênja, s katero je zaznamovan največji del človekove dejavnosti. Človeka opredeljuje, zaznamuje in izraža njegovo družbenost, je nepogrešljiv posrednik med ljudmi. Z njegovo pomočjo ljudje oblikujemo svoje zaznavanje sveta. A jezik je seveda tudi del ideološkega aparata – v pomenu, ki ga je dal temu aparatu Louis Althusser – in celo njegov bistven del. Z jezikom se po eni strani utrjuje obstoječe, po drugi pa se le z jezikom lahko projicira alternativna politika, drugačna oblast, drugačni odnosi med ljudmi, torej drugačna politična ureditev. S pomočjo besed je mogoče tudi manipulirati s stvarmi, in sicer tako, da se pretrga naravna povezava med besedami in stvarmi. To dejstvo, na katerega je briljantno opozoril, na primer, Orwell v romanu 1984, ni značilnost samo totalitarnih sistemov, temveč manipulirajo tudi demokratični sistemi. Naj navedem kot primer samo zlorabo besede »islam«, ki se jo v določenih krogih (tudi v Sloveniji) že nekaj časa skoraj enači s »terorizmom«. Besede torej nimajo pomenov, ki so neločljivo povezani z njimi, ampak se njihov pomen »ustvari«. To pa je zgodovinski proces, ki po določenem času ponavljanja, preračunljive in selektivne uporabe, povzroči, da se nam pomen neke besede zdi povsem »naraven«. V članku bom poskušal v tej luči predstaviti, kako se skuša manipulirati z besedami civilizacija, integracija, socializacija, ko se govori o romski etnični skupnosti. Za izhodišče mi je služila javna tribuna z naslovom »Kako zaščititi državljane pred Romi«, čeprav ne le ona. Tribuna je bila oktobra 2003 v Novem mestu, na njej pa so sodelovali župani, predstavniki okoliških občin in krajevnih skupnosti in dva poslanca državnega zbora. Mislim, da vsebine – glede na naslov tribune – ni treba posebno komentirati, mogoče pa je bilo slišati izjave, kot sta »Romi so zašli v slabšo civilizacijsko obliko obnašanja«, »Rome je potrebno integrirati in socializirati«.

»Civilizacija«
»Težko bomo pričakovali, da bi se to prebivalstvo, ki je po svojem zašlo v neko, lahko rečem tudi slabšo civilizacijsko obliko obnašanja, da bi jih preokrenili v krajšem času.« (Janez Drobnič o Romih na javni tribuni Kako lahko zaščitimo državljane pred Romi?)

Skoraj nemogoče je v nekaj besedah povzeti, kaj vse pomeni pojem »civilizacija«. Lahko gre za načine vedenja, življenja, za razvoj znanstvenega spoznanja, za religiozne ideje in navade ... Na splošno pa »civilizacija« zajema vse tisto, v čimer zahodne družbe vidijo svojo prednost pred prejšnjimi ali pa »bolj primitivnimi« današnjimi družbami. S tem pojmom poskušajo označiti svoja znanstvena spoznanja, religiozne ideje in podobno. A kar se ne ujema z normami in vrednotami zahodne civilizacije, kar je tuje, drugačno, tega se (pre)rado oprimejo etikete, kot so »necivilizirano«, »barbarsko«, »divjaško«. To naj bi bile značilnosti »nerazvitih« ali pa vsaj »manj razvitih« družb, ki so s tem reducirane na bolj ali manj zaostale kopije zahodne civilizacije. A tako dojemanje razvoja je zelo omejeno, saj implicira, da se v »zaostalih« družbah ni dogajalo nič ali zelo malo – vse človeške družbe imajo namreč za sabo približno enako dolgo preteklost, ki je v mnogih primerih niti ne poznamo –, kar pa seveda ne drži. Človeštvo se ne razvija v eni sami smeri, ne razvija istih vrednot, interesov in podobno. Claude Lévi Strauss v delu Rasa in zgodovina piše, da je to, koliko se nam neka družba zdi (ne) razvita, odvisno od položaja, v katerem smo mi glede na njo, in od referenčnega sistema, ki nam ga je »vcepila« naša kultura. Za ilustracijo si poglejmo dva primera. Zahodna civilizacija se je pred približno tremi stoletji popolnoma posvetila razvoju vse močnejših mehaničnih sredstev. Tako bi, če bi za merilo večje ali manjše razvitosti družbi vzeli količino energije, ki je na voljo na prebivalca, zahodna civilizacija nedvomno prevladala na ostalimi (nekaterih po tem kriteriju sploh ne bi mogli opredeliti, saj jim ta razvojna črta manjka, ali pa ima le nepomembno vlogo). Popolnoma drugače pa bi bilo, če bi malo spremenili položaj in za merilo vzeli, na primer, stopnjo sposobnosti, kako se znajti v kar se da sovražnem geografskem okolju, kjer bi nedvomno zmagali na eni strani Eskimi, na drugi pa Beduini. Civilizacija torej ni samo stvar zahodnih družb, ampak implicira soobstoj kultur, ki se med sabo kar najbolj razlikujejo. Uporaba oznak »necivilizirano«, »barbarsko« ali »divjaško« je lahko posledica našega nepoznavanja drugih in drugačnih, lahko pa za tem stoji ideologija, ki služi temu, da se to drugo in drugačno odrine na rob, izključi. Ti izrazi namreč asociirajo na nekaj slabega, nekaj, kar vzbuja strah, tako kot se je to, na primer, dogajalo v času »divjih« Hunov ali »barbarskih« Mongolov. Nasprotje temu naj bi bil »civiliziran« zahodni svet, ki svoje ideale – (liberalna) demokracija, svobodni trg in podobno – ostalemu svetu vsiljuje tudi s »civiliziranimi« vojnami, če je potrebno. Poglejmo sedaj konkretni primer. Na že omenjeni javni tribuni je poslanec državnega zbora, ko je govoril o Romih, dejal: »Težko bomo pričakovali /.../, da bi se to prebivalstvo, ki je po svojem zašlo v neko, lahko rečem tudi slabšo civilizacijsko obliko obnašanja, da bi jih preokrenal v krajšem času.« Romi so torej po njegovem »slabše civilizirani« od nas, pri tem pa ni podal nobenih argumentov, zakaj misli, da je tako, niti ni navedel meril, po katerih je to ugotovil. Zanj je to pač dejstvo. Po tistem, kar smo ugotovili za pojem »civilizacija« že prej, lahko sklepamo, da je to posledica nepoznavanja romske kulture. Seveda pa je mogoč tudi sklep, da govornik pozna – ali vsaj misli, da pozna – romsko kulturo in je, zaradi takih ali drugačnih razlogov, namenoma uporabil zavajajočo trditev. Kakor koli že, ni poskušal razumeti te drugačne kulture, ampak jo je nonšalantno označil za slabšo, manjvredno od tiste, ki ji pripada sam.

»Integracija«
»Ni se mogoče pogovarjati o integraciji, če ne veš, koga imaš v državi. Ne moreš za vse potegniti istih mer. Ljudje prihajajo iz različnih okolij. Bodimo pošteni: če imamo na eni strani romskega otroka, na drugi pa srčnega kirurga, ju ne moremo poslati na isto učno uro.« (Alenka Mesojedec Pervinšek z ministrstva za notranje zadeve v članku Zakoreninjena podoba o lovcih na srečo, Dnevnik, 11. 10. 2003)

S pojmom »integracija« se v sociologiji označuje proces, s katerim se ustvarja določena družbena celota, skupina oziroma proces, s katerim se posameznik ali skupina povezuje v večjo skupino. Ko pa govorimo o »procesih integracije« oziroma o »integracijskih procesih«, imamo v mislih konkretnejše družbene procese, gibanja in interakcije, kot so procesi sodelovanja (kooperacije), prilagajanja (akomodacije), kulturnega stapljanja (asimilacije), vzgoje (socializacije), družbene menjave, vodenja, načrtovanja in usmerjanja. Integrirana družba naj bi bila notranje usklajena, urejena, takšna, ki dobro »deluje«. Tako ni čudno, da je prav več stoletij trajajoč val vedno večjega integriranja pripeljal do nastanka sodobnih (nacionalnih) držav. Ravno želje po homogenosti sodobnih družb pa so zaznamovale 20. stoletje v Evropi. Prihajalo je do raznih konfliktov in vojn, vendar, kot piše Ulrich Bielefeld v delu Tujci: prijatelji ali sovražniki, razlogi za to niso bile in še danes niso razlike med skupinami, ampak so za to krivi poskusi, da bi se dosegel ideal homogenosti. Po njegovem je ta ideal realno nemogoče doseči, tudi z najbolj strašnimi in najbolj nečloveškimi metodami uničenja sočloveka – holokavstom, raznim »etničnim čiščenjem«. Integracija ima svoje slabe strani, na katere se v vsakodnevni rabi tega pojma pogosto pozablja. Gre za to, da v »integrirani« družbi različne oblike odstopanja od običajnih norm, vrednot, obnašanja in podobno, kaj hitro postanejo »deviantno obnašanje«, ali pa se jim prilepi »etiketa« oziroma se jih izključi, odrine na obrobje. Razlike se ne smatrajo konstitutivne za družbo in predstavljajo grožnjo družbeni konsistentnosti. Tako je mogoče v imenu odpravljanja teh anomalij mobilizirati družbe tudi za najbolj krvave morije. Integracijske politike držav bi morale temeljiti na kulturnem pluralizmu in biti usmerjene na celotno družbo, kajti integracija je vedno dvostranski proces, ki zahteva določena prilagajanja tako s strani tistih, ki se jih integrira, kot s strani večinske družbe. Glavni cilj bi moral biti vključitev družbenih skupin (priseljencev, etničnih skupnosti in podobno) v večinsko družbo na tak način, da te postanejo njen funkcionalni člen, enakopravno sodelujejo pri njenem razvoju in imajo možnosti za samostojno življenje. V poročilu Slovenije o uresničevanju mednarodne konvencije o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije je zapisano, da se ustavna norma o položaju in posebnih pravicah Romov »uresničuje v številnih zakonih, ki urejajo različna področja družbenega življenja, katerih namen je z zakonom in drugimi ukrepi zagotoviti Romom take možnosti, da se bodo hitreje integrirali v slovensko družbo in ohranjali svoj jezik in identiteto«. V realnosti pa žal ni vse tako, kot piše na papirju. Že navedeno poročilo nekaj strani naprej ugotavlja, da »občasno prihaja do posameznih negativnih pojavov zlasti v odporu do naseljevanja Romov«. Nadalje, prebivalci Bučne vasi, na primer, za to, ker imajo za sosede Rome, zahtevajo denarno kompenzacijo in oprostitev plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, saj da so njihova zemljišča zaradi bližine romskega naselja manjvredna. Svojo nejevoljo so že dvakrat izrazili tudi s protestom, na zadnjem je prišlo tudi do manjšega prerivanja med Romi in »civili«. Publikacija Mirovnega inštituta Prepoznavanje rasne diskriminacije in borba proti njej med drugim navaja, da zavod za zaposlovanje vodi tako politiko, da zavrača romske kandidate za delo; to počnejo tudi delodajalci. Urad za stanovanjsko politiko namerno in premišljeno dodeljuje Romom podstandardne stanovanjske prostore. Nadalje, številni bari in restavracije ne dovoljujejo vstopa Romom ali osebam temnejše polti, za kar uporabljajo razne izgovore. Očitno obstajajo v naši družbi – ko govorimo o Romih, pa ne samo o njih, sem bi lahko uvrstili vsaj še begunce – globlji problemi, kot je integracija. Vendar se o njih ne govori – vsaj ne preveč na glas –, ampak se vztrajno ponavlja, da je Rome treba integrirati v družbo.

»Socializacija«
»V družbi Mercator Dolenjska in Novega mesta že iz leta v leto ugotavljamo, da v naših prodajalnah, da se stopnjujejo kazniva dejanja tatvine, zmerjanja prodajnega osebja in ti neljubi dogodki se pojavljajo v glavnem s strani pripadnikov te romske skupnosti. Poudariti moram, da to moje izvajanje nima namena zapostavljati romsko narodno manjšino ali pa dvigovati kakršnegakoli druge nestrpnosti do drugače mislečih prebivalcev, temveč le odgovorne seznaniti s težavami, ki jih imajo naši prodajalci z nesocializiranimi pripadniki romske skupnosti.« (Ljubica Murn, direktorica maloprodaje Mercatorja za Dolenjsko, na javni tribuni Kako lahko zaščitimo državljane pred Romi?)

Socializacija je najpogostejši izraz, ki se uporablja za označevanje procesa usklajevanja posameznika z družbo, kar je temeljni družbeni proces. V tem procesu si ustvari predstave o družbenem svetu, način mišljenja in obliko družbene zavesti, tudi način govora in komuniciranja, čustvovanja in vrednotenja. Prevzame delovne navade in norme družbenega in kulturnega vedenja, izoblikuje svojo identiteto kot občutek pripadnosti (človeški vrsti, rasi, narodu, etnični skupini in podobno) in izoblikuje svojo osebnost. Ta proces traja seveda vse življenje, najbolj intenziven pa je v zgodnjih letih, v obdobju primarne socializacije, katere učinki so trajni in relativno nespremenljivi. Sekundarna socializacija, ko človek dozoreva, je le še nadaljnje prilagajanje med družbo in njeno kulturo ter že oblikovano temeljno osebnostjo posameznika. Seveda pa v določeni družbi nimajo vsi enakih pogojev za socializacijo; pri tem imam v mislih tako imenovane startne razlike med posamezniki, ki so vir neenakopravnosti in ovira enakim možnostim. Določene posameznike namreč zaznamujejo njihovo izvor ali pripisani status in vnaprej določene vloge, kar lahko bistveno vpliva na njihovo celotno življenje. Zaradi potreb tega članka tukaj izpostavljamo samo rasne in etnične razlike. V državah, kjer imajo te razlike bistven pomen v celotni družbeni zgradbi, ni mogoče pričakovati, da bodo otroci različnih ras ali etničnih skupin enako socializirani in da bodo dosegli enak družbeni status. V takih družbah so pogosti rasni predsodki in etnična distanca. V ZDA so v 60. letih poskušali ugotoviti, kaj je vzrok zaostajanju otrok etničnih manjšin v šolah. Povprečni črnski otrok je, na primer, v šestem razredu za leto in pol zaostajal za povprečnim belim otrokom, v devetem razredu pa že za dve leti in četrt. Ugotovili so, da je to mogoče razložiti z dejstvom, da v ameriški šolah vlada rasizem in podobni predsodki. Nebeli otrok že vnaprej velja za manj sposobnega, v šolah pa vlada ozračje, ki nebele otroke odvrača od večjih ambicij. Ko je govora o tem, da je treba Rome socializirati, velja mogoče najprej opozoriti na banalno dejstvo, da se proces socializacije posameznika, torej usklajevanja z družbo, nikoli ne konča. Torej so ti pozivi povsem odveč. Drugo pa je seveda, če se s tem misli kaj drugega – in navadno se. Pozive po socializaciji Romov je mogoče interpretirati tudi v smislu: naj postanejo taki, kot smo mi. To pa je mogoče samo s popolno asimilacijo, ki ne upošteva kulturnih razlik, kar pa seveda ne gre. O tem je bilo več govora že pri pojmih »civilizacija« in »integracija«. Pogosto se sliši tudi, da Romi nočejo delati in poziv po njihovi socializaciji bi morda lahko interpretirali tudi v smislu: naj si najdejo službo. Tudi o tem je bilo nekaj že zapisanega pri pojmu »integracija«. Dodali bi samo še to, da imajo romski otroci glede na ostale – »naše« – otroke drugačno, lahko bi rekli deprivilegirano izhodiščno pozicijo za socializacijo, prav tako kot otroci etničnih manjšin v ZDA. In tudi za romske otroke v naših šolah velja nekaj podobnega, kot velja za otroke etničnih manjšin v ameriških. Zato so po našem mnenju pozivi po socializaciji Romov demagoški.

VIRI:
Bešter, Romana (2003): Politike vključevanja priseljencev v večinsko družbo. V: Mojca Pajnik, Simona Zavratnik Zimic (ur.): Migracije – globalizacija – Evropska unija. Mirovni inštitut, Inštitut za sodobne družbene in politične študije. Ljubljana.
Bilefeld, Ulrih (Ulrich Bielefeld) (1998): Stranci: prijatelji ili neprijatelji. Biblioteka XX vek. Beograd.
Collins, John, Ross Glover (ur.) (2002): Collateral Language. A User’s Guide to America’s New War. New York University Press. New York.
Elias, Norbert (2000): O procesu civiliziranja. Prvi zvezek. Založba /*cf. Ljubljana.
Južnič, Stane (1989): Politična kultura. Založba Obzorja. Maribor.
Lévi Strauss, Claude (1993): Rasa in zgodovina. Totemizem danes. ŠKUC, Filozofska fakulteta. Ljubljana.
Putinja, Filip, Žoslin Stref-Fenar (Philippe Poutignat, Jocelyne Streiff-Fenart) (1997): Teorije o etnicitetu. Biblioteka XX vek. Beograd.

izpis

Primož Krašovec

Mediji, propaganda, manipulacija, zarota
Mediji ne potrebujejo zunanje prisile, da delujejo »pravilno« – Dimitrij Rupel: »Hvala vam za vso pomoč pri informiranju javnosti.« Novinar Edi Pucer: »Toda, saj mi smo bili nevtralni.«
Tako lastniki kot bralstvo medijev in površni medijski teoretiki so »v ideologiji«. Razmišljanje o medijski manipulaciji je ideološki učinek vladajoče ideologije, ki obvladuje medijsko polje. Ta ideološki učinek »zadovolji« tako desne cinike kot leve kritike in zagotavlja, da se govor in misel o medijih vrtita v krogu, katerega obod določa vladajoča ideologija. Poskusi vladne propagande, zavestnega manipuliranja z mediji in cenzure so v večini primerov razkriti in se jim mediji krčevito upirajo. Problematično je običajno delovanje medijev, torej sama objektivnost in svoboda medijev. Primer: vstop v zvezo Nato bi »uspel« tudi brez nerodnih Ruplovih propagandističnih izpadov – že samo objektivno, resnično in nevtralno poročanje medijev (se pravi poročanje, ki se drži profesionalnih standardov novinarstva) zagotavlja prevlado vladajoči ideologiji. Za uveljavljanje le-te niso potrebni nasilni posegi v medije, cenzura ali propaganda. Primer s POP TV (ob razglasitvi »zmage« na referendumu o Natu): Zunanji minister Dimitrij Rupel: »Hvala vam za vso pomoč pri informiranju javnosti.« Novinar Edi Pucer: »Toda, saj mi smo bili nevtralni.« (24 ur, POP TV, 23. 3. 2003) Mediji ne potrebujejo zunanje prisile, da delujejo »pravilno«. Ravno poskusi cenzure in neposrednega nadzora nad mediji so razlog za konflikte med uradnimi oblastmi in mediji, kajti tudi oblastniki so ujetniki liberalne ideologije (po kateri so mediji nekakšni »uporniki«), ki jim nalaga izvajati bolj ali manj neuspešne in neučinkovite oblike neposrednega nasilja nad mediji. Propagando lahko opredelimo le kot obliko blagih konfliktov med uradnimi oblastmi in mediji, ki prikazujejo medije kot avtonomne in zakrivajo, da je na ravni diskurza medijska avtonomija že vnaprej izgubljena.

Propaganda in manipulacija malo drugače
Teorije medijske propagande kot nasilne indoktrinacije z nekim političnim programom spregledajo, da v medijih ni več političnega. Eden od učinkov neoliberalne transformacije kapitalizma je ravno ukinjanje političnega v imenu vladavine tržnih mehanizmov in upravljanja. Težko torej rečemo, da mediji indoktrinirajo bralstvo s kakim političnim programom. Mediji bralstvo ravno prikrajšajo za kakršne koli politične vsebine. Poanta trenutno vladajoče ideologije je njena nepolitičnost. Poglavitni problem torej ni širjenje vladajoče ideologije skozi laži in zavajanja, saj se antipolitična ideologija neoliberalizma ne uveljavlja s prepričevanjem, aktivno. Širi se pasivno, s postopnim uničevanjem samih pogojev ideološkega boja (javnost, politični mediji) in s požiranjem in mletjem vseh heretičnih diskurzov pod zastavo nevtralnosti in depolitizacije. Ko so iz medijev izključene vse politične vsebine in ko ni več javnosti, kateri naj bi bili mediji odgovorni, se mediji (tako kot stranke in drugi subjekti javnega in političnega) zreducirajo na golo ekonomsko, poslovno vlogo. Zmota propagandnih teorij je v tem, da medije vidijo kot akterje političnega diskurza in političnega boja, kar pa je vloga, ki jim v neoliberalnem redu ne pripada. Strašenje s propagando in manipulacijo prikriva in pospešuje smrt političnega v medijih. Če teorije medijske manipulacije reduciramo na njihov najmanjši skupni imenovalec, lahko tega izrazimo v obliki poziva medijem, naj bodo vendar to, kar trdijo, da so, to, za kar si neumorno prizadevajo, naj bodo vendar že objektivni. Takšnim teorijam ponavadi spodrsne, ko iščejo pristranskosti, zavajanje in laži v medijih, saj kot primere naštetega ponudijo rezultate običajnega, rutinskega medijskega delovanja, ki upošteva pravila objektivnosti. Nerešljiv paradoks teorij manipulacije je v tem, da so učinki medijske objektivnosti drugačni od njihovih pričakovanj, se pravi, da je problem v objektivnosti sami. Teorije manipulacije to spregledajo, zato delujejo »histerično«; od medijev zahtevajo, da naj bodo takšni, kot že so, hkrati pa trdijo, da mediji niso takšni, kot so. Učinki, ki jih sproža objektivno novinarstvo, so v »kritični teoriji medijev« dojeti kot manipulacije. Mediji se skrivajo za nedolžnostjo objektivnosti, ki ponuja le gola, nevtralna dejstva in z ničemer ne prepričuje ter ne poskuša vplivati na misli bralstva. Razsvetljenski kritiki medijev budno pazijo na vsako kršitev tega načela in jo neusmiljeno napadejo. S tem spontano izvajajo reprodukcijo medijske ideologije. Tako mediji kot njihovi dobronamerni kritiki imajo za sporne in nevarne vse poskuse vplivanja na misli drugih. Tu se skriva konservativna »narava« strahu in obrambe pred manipulacijo. Nevtralni diskurz medijev je idealen teren za širjenje, reprodukcijo in modifikacije vladajoče ideologije, ki vlada ravno s pomočjo svoje nevtralnosti in se legitimizira kot »skupno dobro« ali »nacionalni interes«. Vladajoča ideologija govori stvari, ki jih že vsi vedo, ki jih vsi sprejemajo in imajo vsi za smiselne. Zato se diskurzi vladajoče ideologije lahko predstavljajo kot gola, nesporna dejstva. V nasprotju s tem morajo heretični diskurzi, če se želijo uveljaviti v medijskem prostoru, govoriti proti common sensu, proti »dejanskemu stanju« in splošno sprejetim resnicam (Bourdieu 1984: 424). Zato so heretični diskurzi v medijih označeni kot poskusi zavajanja in prepričevanja, skratka, manipulacije. Po medijski ideologiji ni potrebno nobeno prepričevanje, stvari so jasne in realnost je očitna. Diskurzi, ki napadajo te temeljne prepostavke medijskega »realizma«, so diskvalificirani in izključeni zaradi svoje manipulativnosti. Tudi ta obrat ne mine brez ironije. Dobronamerna kritika medijske manipulacije, ki nastane kot obramba medijske avtonomije pred pritiski nosilcev družbene moči, pomaga reproducirati ideologijo, ki izključuje poskuse vnašanja političnega v medije. Kot smo že pokazali, mediji reproducirajo vladajočo ideologijo spontano, brez pritiskov oblastnikov. Obramba pred manipulacijo se dogaja na drugi fronti, na mejni črti medijskega diskurza, ki jo poskušajo prestopiti diskurzi političnega. Politično je namreč boj, boj med različnimi diskurzi, ki izhajajo iz različnih predpostavk, in politični prostor je prostor brez končne resnice. Skozi izključevanje prepričevalnih in nerealističnih heretičnih diskurzov mediji in kritiki manipulacije spontano pomagajo pri ukinjanju političnega. Ker je po razsvetljenski logiki nedopustno vplivati na mišljenje drugih (vsak naj bi namreč imel pravico in dolžnost misliti s svojo glavo), je v medijskem diskurzu omogočeno neomejeno širjenje depolitizirane, splošne, nevtralne »postideološke« neoliberalne ideologije.

Mediji kot zarota
O medijih lahko razmišljamo na način zarote le, če ohranjamo vero v avtonomnega posameznika, ki da je osnovna enota družbe, in v oblast kot čisto represijo, ki je sredstvo za uveljavljanje zavestnih interesov posameznikov na pozicijah moči. Poskusimo raje misliti medije kot strukturo, ki je ne določa interes, ampak ima v njej interes le vlogo ideološkega učinka (dokler verjamemo, da so gonilo medijev zavestni interesi, struktura lahko nemoteno deluje). Otresti se moramo želje po nadzoru, mišljenja o medijih, ki mora nujno vključevati nadzor posameznikov nad diskurzom, te črne luknje večine kritik medijev. V tej »volji do nadzora« se skriva strah pred ugotovitvijo (ki jo omogoči Freudov koncept nezavednega in druge teorije, ki zamajejo klasični liberalni koncept enotnega, avtonomnega subjekta), da stvari nimamo pod nadzorom. Diskurz je avtonomen glede na svoje izrekovalce (ki jih sam proizvede kot takšne). Značilnost tako levih kot desnih kritik medijev je, da se panično oklepajo iluzije o nadzoru (medije nadzorujejo sile kontinuitete oziroma kapitalisti) in nočejo priznati, da smo vsi »v ideologiji«, ujetniki in talci ideologije. Logika obeh verzij medijske kritike je podobna; obe verjameta, da imajo tisti, ki »nadzorujejo« medije, tudi nadzor nad ideologijo, da je ideologija orodje v njihovih rokah in da je potrebno prevzeti medije (iz rok, recimo, sil kontinuitete) in s tem dobiti v svoje roke neskončno moč, ki jo omogoča nadzor nad mediji. Ugotovili smo, da medijem ni treba vsiljevati propagande, da z vladajočo ideologijo kolaborirajo samodejno, s svojim rutinskim delovanjem. Nadzor torej ne samo da ni mogoč, ampak tudi ni potreben. Sama strukturna logika medijskega diskurza zagotavlja reprodukcijo vladajoče ideologije – mediji si ne morejo zamisliti realnosti zunaj vladajoče ideologije, zato jo oblikujejo v skladu z njenimi predpostavkami. Tudi »kritike« medijev, govorjenje o človekovih pravicah, razkrivanje škandalov ipd. so del vladajoče ideologije – ki je nehomogena (čeprav je hegemona), konfliktna in polna protislovij (saj ni izraz oziroma učinek racionalnega interesa). Mediji so, ker reproducirajo vladajočo ideologijo, prizorišče bojev, konfliktov in protislovij znotraj ideologije. Zato lahko v medijih beremo tudi kritike medijev in kritike uradne oblasti. Oglejmo si konkreten primer kritike medijev kot zarote, civilno pobudo »Nekaj je treba storiti«, ki jo je februarja 2003 v javnost poslala skupina opozicijskih intelektualcev. Pobuda pove o medijih naslednje:

»/.../ slovenski medijski prostor je skoraj v celoti usmerjen v podporo takorekoč sleherni vladni odločitvi /.../ Državljani imamo na voljo v glavnem ustrezno prikrojene informacije in pristranske informacije in pristranske komentarje v tisku in elektronskih medijih.« (Brezigar et al. 2003: 1)

Razlog za takšno stanje vidijo avtorji pobude v kadriranju na pomembne položaje v medijskih hišah po strankarskem in klientelističnem »ključu«. Če bi mediji prešli v prave roke, torej pod nadzor neodvisnih in strokovnih ljudi, ki niso (pri)stran(kar)ski, bi to pomenilo kritično in objektivno poročanje; to bi bil eden izmed korakov proti pravi demokraciji. Tak pristop je problematičen iz dveh razlogov. Najprej predvideva, da imajo uredniki, lastniki in direktorji medijskih podjetij neomejen nadzor nad medijsko produkcijo, ki ga lahko po želji uporabljajo in zlorabljajo. Pri tem spregleda moč strukture medijskega diskurza, ki deluje po svoji lastni logiki, neodvisno od hotenja in naporov tistih posameznikov ali posameznic, ki zasedajo »ključna« mesta v delitvi dela v medijskem prostoru. Z zamenjavo odgovornih se ne da odpraviti težav medijev, saj strokovne zahteve, ki jih mora izpolnjevati vsak, ki hoče zasesti katerega od teh položajev, zagotavljajo, da je povsem podrejen vladajoči ideologiji v njenem splošnem horizontu. Zahteva omenjene pobude torej ni transformacija medijev, ampak njihova korekcija znotraj horizonta vladajoče ideologije.

Medijska kritika uradne politike le v okvirih vladajoče ideologije
Druga pomanjkljivost tega pristopa je trditev, da mediji niso kritični do vlade. Primere medijske »kritičnosti« do vladnih odločitev lahko beremo vsak dan in jih je preveč, da bi jih naštevali. Bolj natančna opredelitev medijske problematike bi bila, da se kritika uradne politike v medijih dogaja znotraj okvirov vladajoče ideologije. Kot glavni problem medijev teorija zarote izpostavi njihovo »politično nadzorovanost« (prav tam) in tukaj lahko opazimo element razsvetljenske tesnobe. Ta element je, čeprav se bori proti določenim oblikam nadzora, strah pred izgubo nadzora. Politični nadzor želi zamenjati z javnim nadzorom, ostaja pa samoumevna predpostavka, da mediji so (in morajo biti) vedno in v vsakem primeru pod nadzorom nekoga ali nečesa. Strah pred izgubo nadzora je strah pred izginotjem subjekta. V zadnji instanci se zarota kaže kot bolj sprejemljiva od brezinteresne, nenadzorovane in razpršene oblasti, na katero naša zavestna hotenja in napori ne morejo vplivati. Pomen teorije zarote zato ni njena »kritičnost« do določenih načinov nadzora, ampak njena konservativnost, saj za vsako ceno ohranja in poudarja moč in avtonomijo subjekta. Zato je teorija zarote politično kontraproduktivna in neuporabna. Politična kritika medijev mora pozabiti na subjekte in se ukvarjati s strukturo medijskega diskurza; z diskurzivnimi mehanizmi in praksami ter samo strukturno logiko, ki je tista, ki določa in regulira medijski diskurz, ne pa volja posameznikov in posameznic na »vodilnih« položajih.

Literatura:
Bourdieu, Pierre (1984): Distinction. Cambridge, Massachusetts: Harvard University Press.
Brezigar, Barbara, Drago Demšar, Drago Jančar, Vasko Simoniti in Rudi Šeligo (2003):
Nekaj je treba storiti. http://www.sds.si, pod Arhiv/Novice/Februar2003 (24. 12. 2003)
Veyne, Paul (1998): So Grki verjeli v svoje mite? Ljubljana: Založba *cf.

izpis

 S O R O D N E   T E M E

profesionalna etika in samoregulacija

Medijska preža
Andrej Pavlišič
Mediji ponovno gradijo legitimnost politike, ki so jo vstaje razgradile
Renata Šribar
Ženski vstop: Vstajništvo in spol v medijih
Jernej Rovšek
Zahteva, da se preveri in zagotovi integriteta tudi v medijski industriji
Renata Šribar
Premalo in preveč spola
Darja Kocbek
V medijih krizo razlagajo vedno isti ljudje
Blaž Zgaga
Izobčene vrednote
Jovanka Matić
Novinarji kot gibalo reform medijev*
Gregor Strojin
Megleni predlog neposrednih prenosov kazenskih obravnav
Alenka Arko
Opiranje na kodeks in zavedanje, da vplivamo na življenja ljudi
Boris Vezjak
Politična pristranost medijev in njena imputacija
Gojko Bervar
Morda smo imeli srečo: nauk posnemanja modelov samoregulacije v državah nekdanje Jugoslavije
Brankica Petković
Človekove pravice in mediji
Gorazd Kovačič
Medijska vaja hujskanja proti javnemu sektorju in socialni državi
Mirt Komel
Sektorji ali bojna polja
Sandra Bašić-Hrvatin
Odnos med mediji in politiko je »pokvarjen«
Simona Habič
Slovenija: Nizka ocena integritete medijev
Goran Ivanović
Hrvaška televizija in očitki korupcije
Goran Ivanović
Hrvaška: Mediji kot zavezniki korupcije
Snježana Milivojević
Srbija: Prvo in zadnje poročilo o medijih in korupciji
Ranka Ivelja
Kakor da mrtvi v medijih nimajo nobenih pravic
Renata Šribar
Regresija javnega diskurza o spolih, spolni usmerjenosti, starševstvu in družini
Renata Šribar
Portretiranje »levih« političark in potentnost desne politike
Janez Markeš
V čigavem imenu torej?
Grega Repovž
Gibanje 99 odstotkov ima sporočilo tudi za novinarje
Stefano Lusa
Čas tranzicije brez premisleka o novi vlogi novinarstva
Viktor Ivančić
Prodor v odlagališče demonov
Gojko Bervar
Bojan Kranjc: Rupel bo živi spomenik, Janković gostilničar
Mirko Lorenci
Trpki (po)smeh
Darinko Kores Jacks
Za hec? Ne se hecat'!
Andrej Pavlišič, Nikolai Jeffs
Nujnost radikalnih medijev
Andrej Pavlišič
Stavka, droben medijski eksperiment in možnosti novih medijev
Gregor Strojin
Javnost sodnih postopkov v zadevi Patria
Nenad Jelesijević
Medijske ukane levega kapitalo-parlamentarizma
Gorazd Kovačič
Je razlog za razredno zmedenost novinarjev v izobrazbi?
Sandra Bašić-Hrvatin
Medijska kriza? Udarec nameriti proti koreninam!
Nikolai Jeffs, Andrej Pavlišič
Neprofitno novinarstvo financirati iz javnih virov
Eva Vrtačič
Neslane internetne šale z veliko soli
Jernej Rovšek
Ali je sovražni govor sploh mogoče omejiti?
Sonja Merljak Zdovc
Samoregulacija spletnih medijev: kodeks, moderiranje in celostna registracija uporabnikov
Špela Mihevc
So situacije z mediji, ki bi jih želeli spremeniti
Erik Valenčič
Osebna izpoved skesanega dopisnika
Gojko Bervar
Ogledalo medijev
Saša Banjanac Lubej
Novinarji nismo mrhovinarji, če terjamo odgovore od institucij socialne skrbi
Sonja Merljak Zdovc
Novinarji nismo usposobljeni za odkrivanje zlorab otrok
Jernej Rovšek
Čas za soglasje o samoregulacijski obliki medijske industrije
Gojko Bervar
Nova praksa v novinarskem samoomejevanju
Dejan Jontes
Od psov čuvajev do čuvajev psov: Novinarstvo, tabloidizacija in moralna panika
Gorazd Kovačič
Otroške sanje vrhunskih športnikov in slovenska nacija
Sonja Merljak Zdovc
Novinar kot človek
Viktor Ivančić
Devet točk proti raziskovalnemu novinarstvu[1]
Sonja Merljak Zdovc
Novinarska zbornica
Saša Banjanac Lubej
Odgovornost novinarjev v vojni v nekdanji Jugoslaviji – Lustracija, sojenje ali pozaba
Tomaž Klipšteter
(Ne)občutljivost medijev za varstvo zasebnosti
Ranka Ivelja
Pasti »konkretizacije in personalizacije« incesta
William Gore
Nesprejemljivost predlogov za vseevropski sistem urejanja medijske odgovornosti(1)
Daphne Koene
Na Nizozemskem vsak dan bolj cenimo dobro delovanje tiskovnega sveta(1)
Bojan Dobovšek, Jure Škrbec
Novinarji in korupcija
Sonja Merljak Zdovc
Preiskovalci ali razpihovalci: družbena odgovornost novinarjev, ki poročajo o družinskem nasilju
Matic Munc
Na dnu se srečata sociala in mediji
Dušan Rebolj
Ali je prav, da novinarji volijo?
Gorazd Kovačič
So mediji odločili volitve?
Gorazd Kovačič
Slovenski mediji o Kosovu – skozi prizmo velikih sil
Sonja Merljak Zdovc
ZDA: Za Amy Goodman je naloga novinarjev, da gredo tja, kjer vlada molk
Marta Gregorčič
Morebiti pa
Igor Vobič
Medosebna interaktivnost – redkost v slovenskem spletnem novinarstvu
Eva Vrtačič
Svoboda je suženjstvo
Rok Praprotnik
Resnica o vlogi novinarjev v aferi Patria
Ian Mayes
Samoregulacija informativnih medijev: pot do novega razmerja z bralci
Gojko Bervar
Novinarstvo: kaj je prav in kaj ne
Ian Mayes
Cena zgodbe iz prve roke
Ian Mayes
Senegal: oddaljena katastrofa
Ranka Ivelja
Časopisi zahtevajo transparentnost in odgovorno ravnanje od drugih, kaj pa glede tega naredijo sami?
Taja Kramberger
Afera Dreyfus in tiskani mediji
Tanja Petrović
Spomin, izkušnja in raba jezika: primer Jugoslovanske ljudske armade
Lana Zdravković
Za antihumanizem človekovih pravic ali kdo dopušča dve plati enega sveta
Gojko Bervar
Združevanje ali cepljenje novinarskih moči
Gorazd Kovačič
Zunanjepolitično ali svetovno novinarstvo?
Julija Somrak, Aleš Zobec
Selekcija informativnih vsebin na televizijah
Jože Vogrinc
Ostanek sveta: kolateralna škoda poročevalskih rutin
Boštjan Nedoh
Antiintelektualizem in destrukcija javne razprave v medijih
Simón Tecco
Krivična in nevarna demonizacija novinarjev – Odgovor na članek Marte Gregorčič
Boris Vezjak
»Vroči stol« kot paradigma politično pristranske oddaje
Robert Bobnič
Nezdrava mitologija tv-oddaje Na zdravje!
Iztok Jurančič
Virus politične zarote v medijski diagnozi predsednika vlade Janeza Janše
Janez Polajnar, Marko Zajc
»Brcajo, rohne in škripajo z zobmi«
Aldo Milohnić, Eva Metlikovič
Hvala za trud, toda ostanimo raje pri dejstvih
Nika Nikolič, Danijela Tamše
Vloga medijev pri marginaliziranju avtonomnih družbenih gibanj
Gorazd Kovačič
Janez Markeš – Izstop iz sence
Sonja Zdovc
Nagrada Saharov sudanskemu borcu za človekove pravice
Gorazd Kovačič
Nežmahova rdeča nit
Marta Gregorčič
Izbrisani – Afirmacija revolucionarnih praks na političnem plakatu?
John Pilger
Svoboda pa prihodnjič
Sonja Zdovc
Brezplačniki
Uroš Blatnik
Vloga urednikov v množičnih medijih
Marta Gregorčič
O diktaturi medijev in kontrarevolucionarnih učinkih
Nina Djordjević
Medijske reprezentacije kosovske krize v letu 1999
Jurij Popov
O prostituciji in trgovini z ljudmi površno in senzacionalistično
Renata Šribar
Pornografizacija spolnosti
Mateja Boldin
Vsebine za odrasle, promocija za otroke
Brankica Petković
NMS – Naš mali svet
Kaja Jakopič
Big Brother: proizvodnja resničnosti
Igor Vobič
Je RTS Janeza Ujčiča res medij, najbolj v »javnem interesu«?
Julija Sardelić, Miro Samardžija, Ksenija H. Vidmar
Medijski spektakel o družini Strojan
Dejan Pušenjak
Ko je novinar na oblasti
Lucija Bošnik
Gaspari za guvernerja – Delo vs. Dnevnik
Andrea Kosenjak
Drnovšek in mediji
Renata Šribar
Škodljive vsebine na mobilnih telefonih
Renata Šribar
Zaščita otrok in mladoletnikov v noveli zakona o medijih
Ana Jud
Tabloid Direkt, orožje posameznikov
Sonja Merljak
O samocenzuri, cenzuri in ustrahovanju
Britanski multikulturalizem, samoregulacija in mediji
Vili Einspieler
Ključnega pomena je učinkovitost samoregulacije
Neva Nahtigal
Ni samo regulacija
Lana Zdravković
Medijska slika delavskih demonstracij
Aldo Milohnić, Eva Metlikovič
Narisani izbrisani
Renata Šribar
Oglaševanje časopisa Direkt - Nemoč regulacijskih orodij
Brankica Petković
Bi lahko zdaj ustanovili tiskovni svet v Sloveniji?
Brankica Petković
Raznovrstnost tiskovnih svetov v Evropi
Brankica Petković
Družba se spreminja in z njo tudi meje sprejemljivega v medijih
Ben Wilson
Nuja samoregulacije v finančnem novinarstvu
Gojko Bervar
Svoboda in odgovornost
Renata Šribar
Destruktivno razmerje med feminizmom in mediji
Vlasta Nussdorfer
Kje so meje medijskega poročanja o kaznivih dejanjih?
Maks Kaš
Ponuditi bralcu, kar bo kupil
Sonja Merljak
Ko so novinarji v moralnih dvomih
Kaja Jakopič
Realna televizija kot laboratorijski eksperiment
Majda Hrženjak
»Materinstvo in kariera« kot oglasna priloga
Tanja Taštanoska
Pravica do imena, do jezika in do medija
Iztok Šori
Medijska percepcija smrti Olene Popik
Boštjan Nedoh
Neoliberalizem kot izhodišče medijskega diskurza o delu
Tomaž Dimic
Ali lahko kupiš prispevek v elektronskem mediju posebnega pomena?
Saša Banjanac Lubej
Dopisniki kot bojevniki za nove slovenske trge
Sanja Prelević
O Črni gori črno …
Sonja Merljak
Mediji in travmatični dogodki
Zlatko Skrbiš
Avstralija: Zaliv Guantanamo in politika avstralske pripadnosti1
Nika Susman
Francija: Kako nadaljevati poročanje iz Iraka?
Branka Bezjak, Matija Stepišnik
Tiranija "radovednosti"
Matija Stepišnik
Kaj sploh lahko štejemo za novinarstvo?
Jernej Rovšek
Nihalo se je od svobode izražanja obrnilo v prid varstvu zasebnosti
Renata Šribar
Simobilove prsi in Severinin video
Janez Tekavc
Odškodninska odgovornost novinarja
Primož Krašovec
Zakaj so mediji nujno nevtralni in kaj je s tem narobe?
Gojko Bervar
Kdaj varuh poklicne etike na slovenski javni radioteleviziji?
Sonja Merljak
Časopisni ombudsmani – da se sliši glas bralcev
Sabina Žakelj
Samoregulacija oglaševanja
Nina Nagode
Prikrito oglaševanje v slovenskem tisku
Maks Kaš
Proizvodnja javnega jezika – Mi o Romih
Primož Krašovec
Mediji, propaganda, manipulacija, zarota
Brankica Petković
Medijski linč – Domnevni posiljevalec osumljen, obtožen in obsojen
Urška Mlinarič
O silhueti džamije in trpljenju Slovencev
Gorazd Kovačič
Izbrisani prikazani kot problem, ne kot oškodovanci
Lea Širok
Medijska slika odstopa italijanskega poslanca v slovenskem parlamentu
Matej Kovačič
Zmago Jelinčič na RGL
Sandra Bašić-Hrvatin
Delo in izbrisani: kdo »zlorablja« medijski prostor?
Vladislav Stres
Preverjeno prevaran
Jaka Repanšek
Kraja avtorskih del: avtorji lajajo, karavana gre dalje
Gojko Bervar
Velika Britanija: Prenova pritožne komisije za tisk?
Gojko Bervar
V zapor zaradi klevete?
Gojko Bervar
Mediji vzbudijo strah, politiki zahtevajo višje kazni
Rok Kajzer
Klevetanje in praksa Novinarskega častnega razsodišča
Neva Nahtigal
»Obrekovalci« pred Evropskim sodiščem
Marta Gregorčič
Medi(k)alije o Živem ščitu
Alenka Kotnik
Poročanje o Iraku: "Naši lepo napredujejo"
Matevž Krivic
Mediji o izbrisanih
Tonči Kuzmanić
Potrošniška ali kapitalska suverenost
Mojca Pajnik
Polarizacija prostitucije: biznis ali javna nemorala
Olga Cvetek
Nasilje v medijih - da ne zatiskamo oči
Nikola Janović
Balkan v podobi
Simona Bandur
Mit o Balkanu v poročilih o umoru Đinđića
Barbara Bizjak
Antiintelektualizem v prispevkih o kulturi
Neva Nahtigal
Pravila brez nadzora
Sonja Merljak
Interni etični kodeksi v medijih
Neva Nahtigal
Sistemi medijske odgovornosti v Sloveniji
Claude-Jean Bertrand
Odličen kodeks, toda …
Claude-Jean Bertrand
Pregled sistemov medijske odgovornosti
Gojko Bervar
Novinarska etika v arabskih državah: tako daleč, a tako znano
Dušan Rebolj
Nianse nasilja: ulovimo in ubijmo Billyja Raya Cyrusa!
Suzana Žilič-Fišer
Urad za komunikacije – nov medijski regulator v Veliki Britaniji
Urša Chitrakar
Ko javna osebnost laže
Saša Bojc
Koregulacija medijev v Evropi – naslednja epizoda Velikega brata iz EU?
Neva Nahtigal
Ombudsmani, največji samotarji z najvišjimi cilji
Novi kodeks slovenskih novinarjev
Peter Jančič
Kako je nastal novi kodeks novinarske etike?
Marko Milosavljević
Zakaj je dobro, da je ukinjena avtorizacija intervjuja
Peter Frankl
Ples ene pomladi?
Boris Vezjak
Primer Petek: simptom zloma medijske avtonomije
Brankica Petković
Kaj smejo početi novinarji?
Gojko Bervar
So-regulacija na pohodu?
Brankica Petković
Kdo se noče pogovarjati o tiskovnem svetu?
Lucija Bošnik
Po čem sta Zahović in Katanec?
Renata Šribar
Nezgode s spolom
Mojca Pajnik
Kaj je ekstra v oddaji Ekstra magazin?
Dragan Petrovec
Poročanje o spolnih zlorabah
Barbara Šurk
Sovražijo novinarje
Aldo Milohnić
Oglaševalska pornografija na Kanalu A in POP TV
Karina Cunder
Delo po novem restriktivno pri oglaševanju vročih linij
Petra Šubic
Pritisk Porsche Slovenija na Delo
Nika Deu
Spoštujemo zakonodajo
Igor Ž. Žagar
Pet minut za (novinarski) suspenz
Gojko Bervar
Kako deluje nemški tiskovni svet?
Grega Repovž
Iskanje lastne pasti
Matthew A. Killmeier
Mobiliziranje ameriške javnosti
Sonja Merljak
Si Američan ali novinar
Zoran Kanduč
Srhljiva ideološka sporočila vojne proti terorizmu
Rastko Močnik
Posredna propaganda
Saša Bojc
Pri Fairu se sprašujejo, kaj sploh je terorizem
Rok Kajzer
Kakovostno, hitro, cenejše
Brankica Petković
Pobuda za ustanovitev tiskovnega sveta v Sloveniji
Borut Bernik Bogataj
Novinarji ne poznajo svojih pravic
Branko Maksimovič
Vrste znanih novinarjev ni v DNS
Gojko Bervar
Kdo je izgubil ugled – društvo ali novinarji?
Grega Repovž
Profesionalizacija je nujna
Roman Kuhar
Tabloidna metaforika v črni kroniki Dela – Drugič
Barbara Bizjak, Barbara Kelbl, Alenka Veler
Modeli tiskovnih svetov
Gojko Bervar
Kdaj bomo ustanovili medijski svet v Sloveniji?
Branko Čakarmiš
Samoregulativni korak slovenskih televizij
Cene Grčar
Beseda velja
Barbara Bizjak
So novinarji podkupljivi?
Špela Šipek
Skaggsova »lekcija« za novinarje
Jaka Repanšek
Svoboda tiska in pošteno sojenje
Janez Tekavc
Medijsko sojenje
Vlado Miheljak
Zloraba v »piarovske« namene
Suzana Tratnik
Kot da prvič slišijo za pravice homoseksualcev
Branko Maksimovič
Ustreznejši bi bil medijski svet
Zoran Medved
Najprej ustanovimo varuha medijskih pravic
Rajko Gerič
Kdo potrebuje tiskovni svet - mediji ali javnost?
Matea Verhovčak
Vprašalnik o tiskovnem svetu
Matevž Krivic
Lastniški poseg v uredniško politiko?
Simona Zatler
Uredniška neodvisnost in ugovor vesti
Mojca Lorenčič
Novinarji pa, kot da so izgubili spomin
Nikolai Jeffs
Podoba Afrike v slovenskih medijih
Lord Wakeham
Globalni novinarski kodeks? Ne, hvala.
Zoran Medved
Nova pravila igre
Uroš Lipušček
Naj to postane notranja ustava
Rosvita Pesek
Strožja pravila za javno RTV
Matevž Krivic
Kdo bo bdel nad uresničevanjem kodeksa?
Sandra Bašić-Hrvatin
Pritožna komisija za tisk - Ljudem služi hitro in brez stroškov
Sandra Bašić-Hrvatin
Vladavina številk
Mojca Pajnik
Boj za vernike tudi z mediji
Jana Nadoh
Posilstvo v dokumentarni drami
Zoran Kanduč
Dramatizacija nasilja na televiziji
Roger Blum
Kdo naj bi nadzoroval medije?
Zoran Medved
Na razpotju
Diana Zajec
Za odličnost v novinarstvu
Ana-Marija Bosak
Zaščititi novinarstvo ali novinarje?
Mojca Širok
Medijske selitve
Boris Čibej
Prihodnost neke iluzije
Marjeta Doupona Horvat
Nedoslednost pri pisanju o Kosovu
Proti evropskem novinarskem kodeksu
Gojko Bervar
Komu koristi samoregulacija?
Sandra Bašić-Hrvatin
Novinarsko častno razsodišče v Sloveniji
Lord Wakeham
Svoboden tisk je odgovoren tisk
V službi javnosti - zaščita ranljivih
Robert Warren
Naše vodilo je resnica
Brian McArthur
Kodeks je del novinarske pogodbe o delu
Par-Arne Jigenius
Ne obstaja en sam evropski model
Alan Chastagnol
Želimo dekriminalizirati tisk v Franciji
Frank Cullen
Zastareli irski zakoni
Licence za novinarje
Lutz Tillmanns
Uspešnost samoregulacije v Nemčiji
Ronald Koven
Svetovna komisija za svobodo tiska
Posvet o samoregulaciji v Saarbrücknu
Borut Mehle
Konkurenčna klavzula po slovensko
Borut Cajnko
Pravila novinarjevega delovanja
Gašper Lubej
Naj bi, menda, govori se...
Polona Križnar
»Pa še kaj lepega o meni zapiši.«
Sonja Merljak
Neupravičene in odvečne zahteve
Tonči Kuzmanić
Holmec: zmaga slovenskih timokratov
Gregor Fras
Riba, imenovana Zofa
Darja Zaviršek
Benettonova telesa
Sandra Bašić-Hrvatin
Trideset let pozneje
Mojca Lorenčič
Mediji o spolnem zlorabljanju
Saša Banjanac Lubej
Zaupniki, strokovnjaki ali preusmerjevalci klicev?
Edo Pajk
Fotoblamaža
Sandra Bašić-Hrvatin
Višja matematika novinarske korektnosti
Sandra Bašić-Hrvatin
Primer Jonesboro
Suzana Žilič-Fišer
Zakaj potrebujemo nadzornika medijskih vsebin
Edo Pajk
»Poroča neki Otto Grum iz Prištine«
Katja Bašič
Ko mediji obmolknejo
Vito Flaker
Duševna bolezen kot novinarska raca
Saš Jovanovski
Razlike so bile v poudarkih
Edo Pajk
Sumljivi državljani
Goran Ivanović
Zgaga nikogaršnja zmaga
Zavezujem se...
Aidan White
Novinarji so del družbe
Branko Podobnik
Boj za zaupanje bralcev
Edicija MediaWatch
Brankica Petković, Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić, Iztok Jurančič, Marko Prpič, Roman Kuhar
Mediji za državljane
Roman Kuhar
Medijske podobe homoseksualnosti
Dragan Petrovec
Mediji in nasilje
Gojko Bervar
Svoboda neodgovornosti
Matevž Krivic, Simona Zatler
Svoboda tiska in pravice posameznika
Novinarski večeri
21.11.2005
David Brindle, Ervin Hladnik-Milharčič, Stephen Whittle, Mojca Menart
Vloga medijev v večkulturni družbi
04.03.2004
Peter Preston, Darijan Košir
Kaj dela odgovorni urednik?
22.10.2003
Ilinka Todorovski, Aleksander Stanković, Bruno Lopandić
Hrvaška in Slovenija v medijskem ogledalu
05.12.2002
Serge Halimi, Rastko Močnik
Novinarji – čigavi psi čuvaji?
04.09.2000
Gojko Bervar, Claude-Jean Bertrand, Roger Blum
Samoregulacija - up ali pokora sodobnega novinarstva
24.09.1998
Paul Johnson, Darijan Košir
Kaj je novica dneva?
08.05.1998
Joey Skaggs
Kako naplahtati novinarje? Drugič.
24.03.1998
Velimir Veka Ilić, Igor E. Bergant
Šport. Kaj so ti storili!
04.12.1997
Rick Thompson
Nasilje v medijih
25.04.1997
Joey Skaggs
Kako naplahtati novinarje
Omizja
22.04.2008
Zdenka Čebašek Travnik, Uroš Slak, Alma M. Sedlar, Elizabeta Zorman, Zoran Pavlovič, Liana Kalčina, Brankica Petković, Kristina Plavšak Krajnc
Omizje: Poročanje medijev o otrocih
12.10.2006
Brankica Petković, Marko Prpič, Rajko Gerič, Darja Zgonc, Jože Vogrinc, Tomaž Perovič, Roman Kuhar, Jani Sever, Ahmed Pašić, Mitja Blažič, Ksenija H. Vidmar, Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić, Iztok Jurančič, Lou Lichtenberg, Granville Williams, Božo Zorko, Branko Grims, Rina Klinar
Mediji za državljane
02.02.2006
Boris Bergant, Vili Einspieler, Ranka Ivelja, Neva Nahtigal, Admir Baltić
Mediji, samoregulacija in multikulturalizem
18.09.2003
Suzana Tratnik, Tatjana Pirc, Katarina Stojanović, Jani Sever, Gorazd Suhadolnik, Miha Lobnik, Marko Milosavljević, Roman Kuhar
Mediji in homoseksualnost
15.05.2003
Ivan Pal, Sandra Bašić-Hrvatin, Marjan Bauer, Uroš Šoštarič, Tomaž Perovič, Vlado Miheljak
Nasilje, pornografija, mediji in poklicna etika
25.11.2002
Aidan White, Ian Mayes, Grega Repovž, Peter Jančič, Gojko Bervar
Samoregulacija in odgovornost medijev
sovražni govor in medijski diskurz
Medijska preža
Renata Šribar
Ženski vstop: Vstajništvo in spol v medijih
Melita Zajc
Ne le nevarnosti, glejmo raje prednosti novih prostorov javne komunikacije
Jernej Rovšek
Najbolje, da je odziv takojšen in tam, kjer je bila sovražnost izrečena
Lija Mihelič
Z dvotirno obravnavo nad sovražni govor na spletu
Kaja Jakopič
Profesionalni razpihovalci sovražnega govora na spletu
Renata Šribar
Premalo in preveč spola
Ekskrementi
Renata Šribar
»Diskretne« medijske diskriminacije in prisilni androcentrizmi
Iztok Šori, Veronika Bajt
Novi digitalni mediji, seksualnost in migracije
Ekskrementi
Janez Polajnar
Corruptio optimi pessima ali kako je končalo prvo slovensko gledališče
Lija Mihelič, Miha Glavač
Prijavitelji dojemajo govor kot kazniv v zelo širokem obsegu
Sonja Merljak Zdovc
Spletni komentarji: kako pregnati sovražni govor?
Jernej Rovšek
Splet ne more biti izjema
Danijela Tamše
Bosanski delavec ni več prikazan kot tat služb, je pa zreduciran na nemočno žrtev
Tanja Petrović
Tako evropsko
Roman Kuhar
S sovražnim govorom je križ
Veronika Bajt
Onkraj metodološkega rasizma in privilegija koncepta belskosti
Renata Šribar
Regresija javnega diskurza o spolih, spolni usmerjenosti, starševstvu in družini
Renata Šribar
Portretiranje »levih« političark in potentnost desne politike
Ekskrementi
Eva Vrtačič
(Kulturni) Boj na računalnik
Marko Zajc
Zakaj sodobna homofobija spominja na nekdanji antisemitizem?
Viktor Ivančić
Prodor v odlagališče demonov
Ekskrementi
Mitja Velikonja
»TU JE SLO!« »JEBI GA I MI SMO TU« – (Anti)balkanski grafiti in street art slovenske urbane krajine
[1]
Tomaž Pušnik
Konstrukcija Balkana skozi vic v Sloveniji
Jernej Rovšek
Ali je sovražni govor sploh mogoče omejiti?
Sonja Merljak Zdovc
Samoregulacija spletnih medijev: kodeks, moderiranje in celostna registracija uporabnikov
Vesna Kobal
Čakajoč na »pravega«: reprezentacija samskih žensk v reviji Cosmopolitan
Suzana Oreški
Reprezentacije norosti: Privabljanje gledalcev z omalovaževanjem podobe ljudi, potisnjenih na rob
Suzana Oreški
Diskurzi družbenih avtoritet o duševnem zdravju – ovira vključujočim družbenim praksam
Špela Mihevc
So situacije z mediji, ki bi jih želeli spremeniti
Ekskrementi
Marko Zajc
»Tista neverjetna glupost«
Sonja Merljak Zdovc
Mednarodna nagrada za pogum v novinarstvu Claudii Julieti Duque in Vicky Ntetema
Ekskrementi
Andreja Trdina
Spet doma: zamolčevanje razrednih razlik v konstrukciji slovenske običajnosti
Andrej Motl
Sovražni govor v slovenskih medijih na spletu
Renata Šribar
Globalni monitoring medijev: komaj vsaka peta intervjuvana ekspertna oseba ženskega spola
Andrej Motl
Rasizem na internetu
Gorazd Kovačič
Otroške sanje vrhunskih športnikov in slovenska nacija
Brankica Petković
Slovenija: Boljša medijska zastopanost legitimna težnja 200.000 ljudi
Claire Frachon
Francija: Boljša medijska zastopanost legitimna težnja milijonov ljudi
Ekskrementi
Lana Zdravković
Ljudje niso edine živali, ki se smejijo!
Marko Zajc
»Zamorcev ne bomo umivali«
Suzana Oreški
Hendikep kot parodija – Primer razvedrilne oddaje As ti tud not padu?
Renata Šribar
Spol kot spotika Mladine
Roman Kuhar
V imenu družine potvarjajo podatke
Andraž Teršek
Pasti in spodrsljaji svobode izražanja[1]
Saša Banjanac Lubej
Odgovornost novinarjev v vojni v nekdanji Jugoslaviji – Lustracija, sojenje ali pozaba
Ekskrementi
Viktor Ivančić
Hrvaška in Slovenija: Nacionalistična jugonostalgija
Gojko Bervar
Islam in mediji
Gojko Bervar
Muslimanska skupnost ne obstaja, obstajajo muslimanske skupnosti
Nina A. Vobič
Razprava o gradnji džamije in konstrukti o slovenski kulturni podobi
Vesna Vravnik
Lezbična seksualnost prikazana s fotografijami, gejevska zakrita v karikaturah
Marko Zajc, Janez Polajnar
»Za mastne dohodke lastne«
Ekskrementi
Gorazd Kovačič
Slovenski mediji o Kosovu – skozi prizmo velikih sil
Enisa Brizani
Zakaj RKC na spletni strani ne uprablja izraza Rom, temveč Cigan?
Taja Kramberger
Afera Dreyfus in tiskani mediji
Tanja Petrović
Spomin, izkušnja in raba jezika: primer Jugoslovanske ljudske armade
Robert Bobnič
Nezdrava mitologija tv-oddaje Na zdravje!
Aldo Milohnić, Eva Metlikovič
Hvala za trud, toda ostanimo raje pri dejstvih
Ekskrementi
Nena Močnik
Mitološke koncepcije v zahodni Evropi živečih Turkov
Nina A. Vobič
Nelagodje, ko bo »komunistični drugi« postal središče sveta
Lana Zdravković
O pravici, ki jo hočemo uveljaviti
Ana Podvršič
Romi v Grosuplju: Romano Čačipe – Namišljene podobe
Tina Cigler
Romi v Novem mestu: Spregledani pozitivni premiki
Ekskrementi
Renata Šribar
Vloga medijev pri (ne)enakih možnostih žensk za politično participacijo v Sloveniji
Nina Djordjević
Medijske reprezentacije kosovske krize v letu 1999
Jurij Popov
O prostituciji in trgovini z ljudmi površno in senzacionalistično
Julija Sardelić, Miro Samardžija, Ksenija H. Vidmar
Medijski spektakel o družini Strojan
Lev Centrih
»Cigo iz Ambrusa«, dojenčkov smeh, vrtnice iz srčka in »jedi govna«
Eva Batista, Tea Golob
Medijska podoba centra za tujce – Utiranje poti za kulturni rasizem
Andrea Kosenjak
Podoba Balkancev v slovenskih medijih – Umazani, brezzobi, zli
Roman Kuhar
Kako je začela izhajati »revija, kjer je vse prav«?
Ekskrementi
Renata Šribar
Predvolilni primer medijske spolne diskriminacije
Nataša Čebular
Politizacija v medijih: primer džamije
Emina Zejnić
Lokalne volitve – Medijsko sprenevedanje
Brankica Petković
Romi v medijih – priložnost za ozaveščanje o diskriminaciji
Ekskrementi
Ksenija H. Vidmar
Multikulturna Evropa?
Bashy Quraishy
Danska, kako pogrešam tvojo humanost
Anne Knudsen
Danska: Karikature v luči priseljenske politike
Nika Susman
Francija: dvojna merila boja proti cenzuri
Sonja Merljak
O samocenzuri, cenzuri in ustrahovanju
Admir Baltić
Kaplja čez rob
Gojko Bervar
Evropske mule, karikatura in kodeks
Neva Nahtigal
Ni samo regulacija
Ekskrementi
Aldo Milohnić, Eva Metlikovič
Narisani izbrisani
Tonči Kuzmanić
Razkosanje žensk ali l'homme n'existe pas
Lilijana Burcar
»Razočarane feministke, razočarane ženske, razočarani moški«
Kaja Jakopič
Boj proti sovraštvu na medmrežju ali boj z mlini na veter
Alenka Bezjak
Medijske reprezentacije Afrike
Ekskrementi
Gojko Bervar
Mediji in manjšine, Slovenija in Velika Britanija
Renata Šribar
Političarke in medijski stereotipi
Majda Hrženjak
»Materinstvo in kariera« kot oglasna priloga
Lilijana Burcar
Seks v mačo cityju
Ekskrementi
Dušan Rebolj
Mrtvi ilegalci in preplašeni ostali
Gorazd Kovačič
Srce v breznu, amnezija in rasizem
Alenka Kotnik
Mediji o Bršljinu: Učitelj domnevno nasilen, Romi zagotovo
Tanja Taštanoska
Pravica do imena, do jezika in do medija
Iztok Šori
Medijska percepcija smrti Olene Popik
Marko Savić
Globalizacija in nacionalizmi v športu1
Živa Humer, Mojca Sušnik
Politika enakih možnosti žensk in moških brez medijske pozornosti
Zlatko Skrbiš
Avstralija: Zaliv Guantanamo in politika avstralske pripadnosti1
Ciril Oberstar
Teorija bistvenih stranskih proizvodov razprave – Primer izbrisanih
Maks Kaš
Proizvodnja javnega jezika – Mi o Romih
Ignacio Ramonet
Za svobodne medije*
Ekskrementi
Brankica Petković
Medijski linč – Domnevni posiljevalec osumljen, obtožen in obsojen
Urška Mlinarič
O silhueti džamije in trpljenju Slovencev
Gorazd Kovačič
Izbrisani prikazani kot problem, ne kot oškodovanci
Lea Širok
Medijska slika odstopa italijanskega poslanca v slovenskem parlamentu
Matej Kovačič
Zmago Jelinčič na RGL
Nataša Velikonja
Spopad stališč kot medijski konstrukt
Ekskrementi
Matevž Krivic
Mediji o izbrisanih
Mojca Pajnik
Polarizacija prostitucije: biznis ali javna nemorala
Jasminka Dedić
Hrvaška: Tisk o diskriminaciji Romov
Gorazd Kovačič
Nato: »Zaustavite levico!«
Alenka Kotnik
Islam: Bav bav Alah(1)
Tonči Kuzmanić
Nato: Leninismo, blanquismo e natoismo – senza gusto!
Mojca Pajnik
Islam: Spektakularno o džamiji
Simona Zavratnik Zimic
Islam: Človekove pravice kot ljubiteljska dejavnost
Renata Šribar
Pornografija: Po protipornografskemu ukrepu medijskega inšpektorja
Mojca Pajnik
Pornografija: Ženske med spolnostjo in pornografijo
Brankica Petković
Romi: Lahko je nič ne vedeti o Romih
Lucija Bošnik
Islam v zahodnih medijih
Tanja Gerkšič
Ekskrementi
Brankica Petković
Boj med politiko vključevanja in zavračanja Romov
Roman Kuhar
Homoseksualnost brez obraza
Antipoezija v reviji Maturant&ka
Tonči Kuzmanić
Cannibalismo con gusto ali nacionalna pojedina à la Jelinčič (kulinarična analiza)
Roman Kuhar
Moč besed Borisa Ježa
Špela Šebenik
Protiglobalizacijsko gibanje – medijski konstrukt
Dušan Rebolj
Pritožbe zoper diskriminacijsko poročanje
Peter Stankovič
Nacionalistična prisvojitev nogometnega preporoda v Sloveniji
Roman Kuhar
Pedri, čefurji, pa še rdeče oblečeni
Lea Širok
Italijani in italijanska manjšina v slovenskih medijih
Simona Zavratnik Zimic
(Nove) etnične manjšine v Sloveniji?
Georgios N. Papadakis
Grčija
Mediji brez manjšin
Maria Yaneva
Bolgarija
Romi osovraženi tudi ko so bogati
Gordana Vilović
Hrvaška
Manjšine in novinarska etika
Tanja Gerkšič
Ekskrementi
Lucija Bošnik
Svetovni mediji o 11. septembru in vojni v Afganistanu
Gorazd Kovačič
Za Nato z vsemi sredstvi
Marta Gregorčič
Poročanje Dela o nenasilju v Münchnu
Borut Osonkar
Spontana ideologija novinarstva
Denis Mancevič, Marjana Grčman, Živa Pogačnik
Vojna medijskega spektakla
Lucija Bošnik
Novinarji proti Miloševiću
Polona Movrin
Domneva nedolžnosti v medijih
Alenka Kotnik
Romi v medijih še vedno le kot problem
Majda Hrženjak
Konzervativnost kljub navidezni sodobnosti
Vesna Leskošek
Legalizacija ali dekriminalizacija prostitucije
Matej Kos
Drugačna vizija Pohorja ne dobi medijske pozornosti
Tanja Gerkšič
Ekskrementi
Gorazd Kovačič
Razcvet natoskepticizma v vodilnih medijih
Alenka Kotnik
"Skrajneži" v slovenskih medijih
Roman Kuhar
Geji in lezbijke vam želijo lep dan
Gašper Malej
Legitimiziranje antikulturnega diskurza dr. Ruglja
Nevenka Dobljekar
Položaj žensk v medijih
Sabina Mihelj
Podobe žensk v medijih
Roman Kuhar
Misice kot piščančje horde?
Alenka Kotnik
Otroci in mladostniki v medijih
Igor Ž. Žagar
Kolumnisti sami izbirajo teme
Tanja Keršmanc
Vsaka zavrnitev objave še ni cenzura
Saša Bojc
Slovenski negativni junak Slobodan Milošević
Matthew A. Killmeier
Mobiliziranje ameriške javnosti
Karina Cunder
Vzpon ekološkega novinarstva
Tanja Gerkšič
Ekskrementi
Alenka Kotnik
V slogu očitne agitacije
Mojca Sušnik
»Že tako je malo pravih Slovencev!«
Simon Delakorda
Gola telesa in prazne epruvete
Srečo Dragoš
Umetna oploditev v katoliških medijih
Majda Hrženjak
Legitimiziranje neenakosti
Saša Banjanac Lubej
Sabina Obolnar, Slovenka
Peter Jančič
Zlorabljen medijski interes
Tanja Gerkšič
Ekskrementi
Roman Kuhar
Tabloidna metaforika v črni kroniki Dela – Drugič
Barbara Vodopivec
Tajnice, čistilke, gospodinje…
Dejan Pušenjak
Katarza slovenskih medijev
Alenka Kotnik
Sovražna retorika medijev
Roman Kuhar
V obljubljeni deželi ksenofobije
Bojan Veselinovič
Radijski spot pripravilo uredništvo
Tanja Gerkšič
Ekskrementi
Nikolai Jeffs
Podoba Afrike v slovenskih medijih
Suzana Tratnik
Tabloidna metaforika v črni kroniki Dela
Marjan Ogrinc
Mediji ignorirajo rock
Ekskrementi
Edo Pajk
Ekskrementi
Sebastian Reinfeldt
Mi proti njim
Barbara Kelbl
Rome spet kriminalizirajo
Gregor Belušič
O beguncih površno in brezčutno
Miha Ceglar
Kdo je vandal?
Vine Bešter
Na strani gledalcev
Tonči Kuzmanić
To je mentalni rasizem!
Edo Pajk
Ekskrementi
»Čefurska golazen…«
Edo Pajk
Ekskrementi
Edo Pajk
Ekskrementi
Tonči Kuzmanić
Slovenska košarka ali košarka v Sloveniji
Tonči Kuzmanić
Strah in sovražnost v primeru »Veso«
Boris Čibej
Krivi so uredniki
Tonči Kuzmanić
»Hitler je dobro reševal problem brezposelnosti.«
Edo Pajk
Medijski stereotipi
Retorika begunske politike v Sloveniji
Edicija MediaWatch
Tanja Petrović
Dolga pot domov
Brankica Petković, Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić, Iztok Jurančič, Marko Prpič, Roman Kuhar
Mediji za državljane
Roman Kuhar
Medijske podobe homoseksualnosti
Majda Hrženjak, Ksenija H. Vidmar, Zalka Drglin, Valerija Vendramin, Jerca Legan
Njena (re)kreacija
Marjeta Doupona Horvat, Jef Verschueren, Igor Ž. Žagar
Pragmatika legitimizacije - ponatis
Karmen Erjavec, Sandra Bašić-Hrvatin, Barbara Kelbl
Mi o Romih
Tonči Kuzmanić
Bitja s pol strešice
Marjeta Doupona Horvat, Jef Verschueren, Igor Ž. Žagar
Pragmatika legitimizacije
Spremljanje nestrpnosti
2004
Poročilo skupine za spremljanje nestrpnosti
2003
Poročilo skupine za spremljanje nestrpnosti
Gorazd Kovačič
2002
Poročilo skupine za spremljanje nestrpnosti
2001
Poročilo skupine za spremljanje nestrpnosti
Novinarski večeri
05.03.2003
Bashy Quraishy, Christian Moe, Uroš Slak, Ahmed Pašić
O džamijah v Sloveniji
16.10.2001
Melika Salihbeg Bosnawi
Živeti in razumeti islam
13.09.2001
Sanja Sarnavka, Tatjana Božić, Roman Kuhar
Ženske in mediji
27.03.2000
Andreas Unterberger, Ignac Golob
Naš sosed Haider
28.02.2000
Predrag Lucić, Tonči Kuzmanić, Petar Luković
Jezik gneva in sovraštva
22.05.1999
Orhan Galjus, Jožek Horvat, Marjan Dora
Če se rodiš cigan
Omizja
12.10.2006
Brankica Petković, Marko Prpič, Rajko Gerič, Darja Zgonc, Jože Vogrinc, Tomaž Perovič, Roman Kuhar, Jani Sever, Ahmed Pašić, Mitja Blažič, Ksenija H. Vidmar, Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić, Iztok Jurančič, Lou Lichtenberg, Granville Williams, Božo Zorko, Branko Grims, Rina Klinar
Mediji za državljane
24.04.2006
Judit Takacs, Miha Lobnik, Brane Mozetič
Pluralizacija medijev ali kje je prostor za gejevske in lezbične medije?
21.03.2006
Admir Baltić, Ahmed Pašić, Beatriz Bedrija Tomšič Čerkez, Ilinka Todorovski, Ervin Hladnik Milharčič
Omizje o islamu in muslimanih v medijih
18.09.2003
Suzana Tratnik, Tatjana Pirc, Katarina Stojanović, Jani Sever, Gorazd Suhadolnik, Miha Lobnik, Marko Milosavljević, Roman Kuhar
Mediji in homoseksualnost
medijski trg
Medijska preža
Janez Polajnar
Medijski skladi nekdaj in zdaj: »Naj se vrne cenzura, ljubša bi nam bila.«
Iztok Jurančič
Bliža se razpad lastniških skupin tiskanih medijev
Sonja Merljak Zdovc
Poslovni modeli in preživetje medijskih hiš
Darja Kocbek
V medijih krizo razlagajo vedno isti ljudje
Blaž Zgaga
Izobčene vrednote
Saša Banjanac Lubej
Z ustanovitvijo medijskih zadrug do delovnih mest po svoji meri
Sandra Bašić-Hrvatin
Slovenija: En korak naprej, dva nazaj*
Zrinjka Peruško
Kaj je bilo narobe z reformami medijev v postsocialistični Evropi?*
Snežana Trpevska
Razdrobljenost trga v jugovzhodni Evropi in degradacija profesionalnega novinarstva*
Jovanka Matić
Novinarji kot gibalo reform medijev*
Tarik Jusić
Bosna in Hercegovina: Med stagnacijo in tranzicijo*
Judit Bayer
Nauki medijskih reform v srednji in vzhodni Evropi: Vsaka družba ima tak medijski sistem, kot si ga zasluži*
Paolo Mancini
Reforme medijev ne nastanejo v praznem prostoru*
Munkhmandakh Myagmar
So novinarji pobudniki in aktivni udeleženci gibanj za reformo medijev?*
Guillermo Mastrini
Napredne vlade in mediji v Južni Ameriki*
Rodrigo Gómez García
Reforme medijev v Latinski Ameriki: med dekomodifikacijo in marketizacijo javnih komunikacijskih politik*
Larbi Chouikha
Mediji v ogledalu »tunizijske pomladi«: reforme, ki jih je težko izpeljati*
Justin Schlosberg
Reforma lastništva medijev v Veliki Britaniji: kako naprej?*
Brankica Petković
Zakaj primerjati reforme medijskih sistemov?
Iztok Jurančič
Fiskalno uničevanje medijskega prostora
Saša Banjanac Lubej
Grški vstop na televizijski trg v Sloveniji: Nafta, ladjedelništvo, šport in mediji
Biljana Žikić
S skuterji do televizije:TV Pink Si – TV3 Pink – TV3 Medias
Igor Vobič
Piano v Sloveniji: malo muzike, malo denarja
Sonja Merljak Zdovc
Ko spletno uredništvo prosjači svoje kolege iz tiska za kosti
Marko Milosavljević, Tanja Kerševan Smokvina
Vpliv digitalizacije na medije v Sloveniji
Tanja Kerševan Smokvina
Spremljanje vpliva digitalizacije na medije v Sloveniji
Boris Vezjak
Politična pristranost medijev in njena imputacija
Lucio Magri
Revolucija na Zahodu*
Goran Lukič
Postaviti se po robu privatizaciji informacij
Uroš Lubej
Vse drugo nam bodo ministri tvitnili
Lana Zdravković
Ali iščete kaj določenega?
Nenad Jelesijević
Biti nekulturen
Marko Milosavljević
Giganti in palčki slovenskih medijev (če krematorijev raje ne omenjamo)
Andrej Pavlišič
Internet hočejo transformirati v še eno lovišče kapitala
Domen Savič
Zapiranje pašnika: spletna cenzura doma in po svetu
Tomaž Gregorc
Onemogočanje avtonomnih digitalnih praks – »trda plat« zgodbe
Aleksandra K. Kovač
Reševanje tradicionalnih medijev: reševanje industrije ali novinarstva?
Alma M. Sedlar
Mehanizmi zatiranja novinarske sindikalne dejavnosti
Mirt Komel
Sektorji ali bojna polja
Nenad Jelesijević
Odhod iz kulture
Sandra Bašić-Hrvatin
Odnos med mediji in politiko je »pokvarjen«
Simona Habič
Slovenija: Nizka ocena integritete medijev
Goran Ivanović
Hrvaška: Mediji kot zavezniki korupcije
Snježana Milivojević
Srbija: Prvo in zadnje poročilo o medijih in korupciji
Lenart J. Kučić
Iskanje čudežne rešitve
Janez Markeš
V čigavem imenu torej?
Grega Repovž
Gibanje 99 odstotkov ima sporočilo tudi za novinarje
Stefano Lusa
Čas tranzicije brez premisleka o novi vlogi novinarstva
Igor Mekina
Društvo novinarjev Slovenije: kaj je za pokazati v zadnjih 20 letih?
Kaja Jakopič
Razvid propadlih medijev
Goran Ivanović
Ali je WAZ izgubil sapo na Balkanu?
Nikolai Jeffs, Andrej Pavlišič
Bistvo radikalne družbene spremembe je redistribucija moči
Andrej Pavlišič, Nikolai Jeffs
Nujnost radikalnih medijev
Andrej Pavlišič
Stavka, droben medijski eksperiment in možnosti novih medijev
Nenad Jelesijević
Medijske ukane levega kapitalo-parlamentarizma
Nenad Jelesijević
Naslovnice Mladine
Sandra Bašić-Hrvatin
Medijska kriza? Udarec nameriti proti koreninam!
Nikolai Jeffs, Andrej Pavlišič
Neprofitno novinarstvo financirati iz javnih virov
Marko Milosavljević
Neprijetne številke
Iztok Jurančič
Medijska podjetja v primežu gospodarskih in političnih tveganj
Sandra Bašić-Hrvatin
Kako je privatizacija medijev omogočila privatizacijo politike
Majda Juvan
Včasih je radijski novinar moral biti tam, kjer se kaj dogaja
Igor Vobič
Konec odprtega spleta tudi v slovenskem novinarstvu?
Gorazd Kovačič
Polom reforme medijske zakonodaje
Lenart J. Kučić
Jezdeci medijske apokalipse
Marko Milosavljević
Ali zagotoviti sistemsko pomoč časopisom v času krize? [1]
Sandra Bašić-Hrvatin
Kriza časopisne industrije je posledica napačnih odločitev lastnikov
Brankica Petković
Prispevek k razpravi o novinarstvu
Sandra Bašić-Hrvatin
Kako rešiti medije?
Igor Bijuklič
Mediji v pospeševanju – Paul Virilio in totalitarnost medijske infrastrukture
Gorazd Kovačič
Štrajk v treh slikah
Jasna Babić
Slovenske glasbene revije
Iztok Jurančič
Kanarčki v rudniku demokracije
Gordan Malić
Hrvaška: Sodni dan neodvisnega časopisnega založništva
Luka Osolnik
Pristop pa tak!
Lucija Petavs
Delo so premagali »kšeftarsko-politični« interesi
Jožica Dorniž
Lokalne novice bodo ljudi vedno zanimale
Gojko Bervar
Veliki mediji so zdavnaj izgubili dušo
Zoran Medved
Poslovni model za lokalne medije: poroka z razlogom
Igor Vobič
Konvergenca v novinarstvu: integracija uredništev v časopisnih hišah Delo in Žurnal
Nikola Janović
Od spektakla do odgovornosti: hrbtna stran oglaševanja
Lana Zdravković
Je bolj škodljiva pornografija ali oglaševanje?
Anuška Delić
Ali lahko kriza stimulira odgovornost medijev?
Sandra Bašić-Hrvatin
Mediji, ponižani v obrt
Boris Čibej
Združene države Amerike: Kako so propadli časopisi
Jože Vogrinc
Spremenimo informativne medije v javna glasila!(1)
Gorazd Kovačič, Lenart J. Kučić
Kriza kot priložnost za revizijo medijskega sistema
Peter Frankl
Mediji v Sloveniji niso opravili nadzora nad »neoliberalnim« dogajanjem
Boštjan Nedoh
Medijska reprezentacija delovnega ljudstva
Marko Zajc, Janez Polajnar
»Za mastne dohodke lastne«
Gojko Bervar
Nevarnost sistemske korupcije
Sanja Prelević
Fikser – desna roka tujemu novinarju
Ferenc Horváth
Perspektive časopisa madžarske manjšine v Sloveniji
Saša Panić
Na silo izgnani s tako imenovanega medijskega trga
Boštjan Nedoh
Antiintelektualizem in destrukcija javne razprave v medijih
Marko Prpič
Raba medijev med študenti[1]
Nika Susman
Francija: Mediji na Sarko(1) pogon. Konec neodvisnega novinarstva?
Tanja Kerševan-Smokvina
Strategija razvoja radijskih in televizijskih programov – bolje pozno kot nikoli?
Miha Krišelj
Digitalizacija in novi frekvenčni spekter – izziva za razvoj radijskih in televizijskih programov
Zoran Trojar
Trendi spletnega oglaševanja
Iztok Jurančič
Pravna zaščita kaznovanih novinarjev – Novinarji kot postranska škoda?
Lev Kreft
Klientelizem kot eksces ali sistem
Senad Pećanin
Bosna in Hercegovina: Klientelizem in mediji
Snežana Trpevska
Makedonija: Največje televizijske postaje v službi političnih obračunov
Milka Tadić Mijović
Črna gora: Mediji brez distance do vladajočih krogov
Sonja Zdovc
Brezplačniki
Miran Zupanič
Bo filmska kultura temeljila na ustvarjalnosti kimavcev?
Sandra Bašić-Hrvatin, Brankica Petković
Pluralnost po meri politike
Renata Šribar
Mobitel, WTF?
Uroš Blatnik
Vloga urednikov v množičnih medijih
Jurij Popov
O prostituciji in trgovini z ljudmi površno in senzacionalistično
Lev Centrih
»Cigo iz Ambrusa«, dojenčkov smeh, vrtnice iz srčka in »jedi govna«
Roman Kuhar
Kako je začela izhajati »revija, kjer je vse prav«?
Lucija Bošnik
Gaspari za guvernerja – Delo vs. Dnevnik
Andrea Kosenjak
Drnovšek in mediji
Jani Sever
Ni medijskih lastnikov brez političnih interesov. Vprašajte odgovorne urednike.
Venčeslav Japelj
Prevzem Primorskih novic
Klavdija Figelj
Kje so pristali novinarji?
Sonja Merljak
Prihodnost časopisov
Iztok Jurančič
Skromna raznolikost v butični ponudbi medijskega trga
Marko Milosavljević
Vrnitev TV 3 – Največ koristi bo še vedno imel Holivud
Brankica Petković
Mediji za državljane
Lana Zdravković
Kakšna javnost so mediji?
Julija Magajna
Kaj bi lahko bilo alternativnega v delovanju medijev?
Sandra Bašić-Hrvatin
Po razpisu za subvencije medijem: Uravnoteženi in komunikativni
Suzana Žilič-Fišer
Javnega interesa ne zagotavlja le RTV Slovenija
Boris Vezjak
Kdo so člani strokovne komisije?
Lou Lichtenberg
Nizozemska: Državna podpora le, če je obstoj medija ogrožen
Tomaž Zaniuk
Radio Študent: Despotizem 1996–2006?
Boris Čibej
Demokratične čistke
Sandra Bašić-Hrvatin
Ali snovalci medijske politike razlikujejo pluralnost, različnost in raznolikost medijev?
Luna Jurančič
Bo Kraljem ulice uspelo?
Neva Nahtigal
Medijska kronika
Neva Nahtigal
Pregled kadrovskih sprememb
Neva Nahtigal
Novinarska avtonomija utopljena v kozarcu piva, temnega
Boris Vezjak
Argumentativno varanje učinkuje politično pristransko
Dejan Pušenjak
Zmagoslavna vrnitev ali poprava krivice
Lucija Bošnik
Dva človeka: eden pred, drugi pa za televizijsko kamero
Ana Kus
Mediji da niso kulturni fenomen, temveč gospodarske družbe
Lenart J. Kučić
Neznanke digitalne televizije
Sandra Bašić-Hrvatin
Čigavo bo Delo?
Renata Šribar
Oglaševanje časopisa Direkt - Nemoč regulacijskih orodij
Poul Erik Nielsen
Brezplačni časopisi - Izziv ali grožnja demokraciji?
Martín Becerra, Guillermo Mastrini
Koncentracija medijskega lastništva
Gojko Bervar
Svoboda in odgovornost
Barbara Bizjak
Založniška industrija v EU
Franja Arlič
Milijarda tolarjev letno za izvajanje zakona o medijih
Boštjan Šaver
Šport, mediji in družbena konstrukcija junaštva - Primer Humar
Gašper Lubej
Lahko bi bilo boljše Dobro jutro
Dušan Rebolj
Orwell se obrača v grobu
Iztok Jurančič
Gospodarski vestnik – Ko mediji obmolknejo
Marko Milosavljević
Novinar Zmago Jelinčič – Plemeniti
Sandra Bašić-Hrvatin
Delničarji pomembnejši od bralcev
Klara Škrinjar
Samostojni in svobodni novinarji v primorskih lokalnih medijih
Maja Breznik
Spletna stran Index prohibitorum
Rina Klinar
Delodajalec – tako odveč a hkrati potreben?
Neva Nahtigal
Zakaj so stavkali novinarji?
Igor Drakulič
(Ne)samostojni in (ne)svobodni?
Neva Nahtigal, Uroš Škerl
Novinarski večer o stavki
Jaka Repanšek
Bo prenovljeni kolektivni pogodbi za novinarje uspelo?
Živa Humer, Mojca Sušnik
Politika enakih možnosti žensk in moških brez medijske pozornosti
Sandra Bašić-Hrvatin
Zmeda zaradi Zmed-a
Tomaž Dimic
Ali lahko kupiš prispevek v elektronskem mediju posebnega pomena?
Alexander Baratsits
Zahteva za priznanje tretjega medijskega sektorja v Evropi
Regionalna konferenca o koncentraciji lastništva v medijih
Ignatius Haryanto
Indonezija: Iz avtokracije v vojni kapitalizem
Sandra Bašić-Hrvatin
Kako WAZ pritiska na novinarje v jugovzhodni Evropi?
Branka Bezjak, Matija Stepišnik
Tiranija "radovednosti"
Matija Stepišnik
Kaj sploh lahko štejemo za novinarstvo?
Renata Šribar
Simobilove prsi in Severinin video
Dušan Rebolj
South Park: Egiptovski skakači in svete krave
Aidan White
V viziji nove Evrope so mediji na zadnjem mestu
Lenart J. Kučić
Styria v Sloveniji – kaj pa je Styria?
Boris Rašeta
Styria na Hrvaškem
Gorazd Kovačič
Politika zaposlovanja v medijih in očitano blodenje mladih novinarjev
Sabina Žakelj
Samoregulacija oglaševanja
Nina Nagode
Prikrito oglaševanje v slovenskem tisku
Primož Krašovec
Mediji, propaganda, manipulacija, zarota
Saša Panić
Mediji in gibanje za globalno pravičnost
Peter Preston
Bodo mediji boljši, ko bomo v Evropski uniji?
Sandra Bašić-Hrvatin
Moč medijskih lastnikov v EU
Tomaž Zaniuk
Klic po celostni sanaciji Radia Študent
Saša Banjanac Lubej
Lokalne radijske postaje: Vse novice in oglasi iz istega računalnika
Alenka Kotnik
Sizifove muke sofinanciranja medijev
Mediji in avdiovizualna kultura v osnutku nacionalnega kulturnega programa 2004-2007
Rina Klinar
Medijska raznolikost v nacionalnem programu za kulturo 2004-2007
Brankica Petković
Razpršenost lastništva in raznolikost vsebin
Suzana Žilič-Fišer
Velika Britanija: Državno financiranje in naročnina slabi neodvisnost in svobodo televizije
Alison Harcourt
Regulacija medijskega lastništva - slepa ulica EU
Petra Šubic
Skrivnostne poteze DZS
Brankica Petković
Bojan Petan: »Ni prostora za vse«
Lucija Bošnik, Nataša Ručna
Evropski medijski trg - veliki se povezujejo
Suzana Lovec, Katja Šeruga
Koncentracija medijskega lastništva v Evropi, ZDA in globalno
Dušan Rebolj
Tuji lastniki medijev v srednji in vzhodni Evropi
Saša Bojc
Regulacija medijskega lastništva v državah vzhodne Evrope
Miro Petek
Velika Britanija: Lastništvo zagotavlja neodvisnost Guardiana
Saša Bojc
ZDA: Lokalne televizije – na poti k nepomembnosti
Suzana Žilič-Fišer
Velika Britanija: Channel 4 kot model javne komercialne televizije
Petra Šubic
Novi lastniki medijev: zakaj je Laško kupil delež v Delu?
Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić
Medijska koncentracija v Sloveniji
Saša Banjanac Lubej
Novinarji so za direktorje kakor delavci v tovarni
Brankica Petković
Romi
Ian Mayes
Naš cilj je biti odgovoren časopis
Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić
Monopoly – družabna igra trgovanja z mediji
Petra Šubic
Nemški časopisni založnik v Sloveniji, slovenski v Makedoniji
Božidar Zorko
Nič več ni zastonj
Poul Erik Nielsen
Danska državna televizijska služba na prodaj
Uroš Urbas
Nemčija: Süddeutsche Zeitung – globoko v rdečih številkah
Tomaž Trplan
K praksi alternativnih medijev: Independent Media Center
Dušan Rebolj
Prihodki radiotelevizij naraščajo
Peter Frankl
Ples ene pomladi?
Polona Bahun
Novinarji - odvečna delovna sila?
Petra Šubic
Boj med Delom in Dnevnikom
Alenka Veler
Otroška periodika in trg
Sonja Merljak
Vse, kar boste gledali ali brali, bo prihajalo od iste korporacije
Tomaž Trplan
K praksi alternativnih medijev
Brankica Petković
Koliko medijev manjšinam?
Natalia Angheli
Moldova
Etnična razpoka med mediji
Marta Palics
Vojvodina
Izgubljen ugled manjšinskih medijev
Suzana Kos
Na drugo stran
Petra Šubic
Kmalu novi časniki?
Barbara Bizjak
Distribucija tiska v Sloveniji
Zoran Trojar
Nova nacionalna raziskava branosti
Saša Banjanac Lubej
Medijski inšpektor - one man band
Bojan Golčar
Radio Marš - konec ali začetek?
Suzana Žilič-Fišer
Neprivlačnost slovenskega televizijskega trga
Petra Šubic
Lastniški premiki
Petra Šubic
Osvajalci južnih medijskih trgov
Gojko Bervar
Kako deluje nemški tiskovni svet?
Petra Šubic
Premirje med Infondom in DZS
Zoran Trojar
Mediji morajo sami financirati raziskave
Tomaž Drozg
Tudi moški berejo
Lucija Bošnik
V naši branži globalizacija ne velja
Petra Oseli
Je TV 3 res »nezaželena« televizija?
Medijski pregled
Bojan Golčar
V reševanje Marša se je vključila občina
Jurij Giacomelli
Bo Financam uspelo?
Petra Oseli
Prodajajo šampon v informativnih oddajah
TV3 bo preživela
Novi dnevnik
RTV Slovenija
Druga in tretja obravnava zakona o medijih
Petra Šubic
Nova razmerja med dnevniki
Matjaž Gerl
Logika kapitala na televizijskem trgu
Kaja Jakopič
Kdo so lastniki Mladine?
Medijski pregled
Medijski pregled
Mojca Pajnik
Boj za vernike tudi z mediji
Peter Frankl
Švedski kapital v Financah
Arturas Mankevicius
Ugled in uspeh gresta skupaj
Boris Rašeta
Brutalna akumulacija kapitala
Grega Repovž
Medijski pregled
Slavko Vizovišek
Selektivno uničevanje časnikov
Sandra Bašić-Hrvatin, Tanja Kerševan-Smokvina
Lastniške mreže slovenskih časopisov in radijskih postaj
Miklós Sükösd
Največ tujega lastništva
Petio Zekov
Waz narekuje pravila bolgarskega časopisnega trga
German Filkov
Elektronski »bum« v makedonskih medijih
Jure Apih
Temelji papirnate hiše
Božidar Zorko
Dnevniki danes in jutri
Branko Bergant
Kako uravnati trg?
Gregor Fras
Riba, imenovana Zofa
Boris Čibej
Vojno novinarstvo
Igor Vezovnik
S poplavo tožb nas poskušajo izločiti
Marjan Jurenec
Hočemo subvencioniranje svojega informativnega programa
Iztok Lipovšek
Koliko in kje se bo oglaševalo, lahko odloča le gospodarstvo
Pro Plus
Za POP TV so najbolj pomembni gledalci
Marjan Moškon
Kaj naredi denar
Branko Podobnik
Boj za zaupanje bralcev
Edicija MediaWatch
Tanja Petrović
Dolga pot domov
Brankica Petković, Marko Prpič, Neva Nahtigal, Sandra Bašić-Hrvatin
Spremljanje in vrednotenje medijev
Sandra Bašić-Hrvatin, Brankica Petković
In temu pravite medijski trg?
Brankica Petković, Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić, Iztok Jurančič, Marko Prpič, Roman Kuhar
Mediji za državljane
Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić, Brankica Petković
Medijsko lastništvo
Sandra Bašić-Hrvatin, Marko Milosavljević
Medijska politika v Sloveniji v devetdesetih
Novinarski večeri
04.03.2004
Peter Preston, Darijan Košir
Kaj dela odgovorni urednik?
24.02.2004
Brigitta Busch, Lajos Bence, Antonio Rocco, Ilija Dimitrievski
Mediji in manjšine
05.12.2002
Serge Halimi, Rastko Močnik
Novinarji – čigavi psi čuvaji?
14.04.2000
Rainer Reichert, Peter Frankl
Medijska industrija v novi Evropi
23.06.1998
Andras Sajo, Sandra Bašić-Hrvatin
Sedma sila na povodcu
29.05.1998
Patrick White, Tadej Labernik
Tiskovne agencije v krizi
Omizja
29.09.2007
Snježana Milivojević, Snežana Trpevska, Sandra Bašić-Hrvatin, Vildana Selimbegović, Milka Tadić, Brankica Petković, Drago Hedl, Željko Bodrožić, Peter Preston, Jani Sever, Aleksandar Damovski, Stjepan Malović, Vanja Sutlić, Mehmed Agović, Dragoljub Vuković, Dubravka Valić Nedeljković, Mirko Štular, Saša Banjanac Lubej
Omizje: Oblike politične instrumentalizacije in klientelizma v medijih v državah jugovzhodne Evrope – primer držav nekdanje Jugoslavije
03.04.2007
Venčeslav Japelj, Barbara Verdnik, Peter Kolšek, Veso Stojanov, Simona Rakuša
Omizje: Tehnologija obvladovanja medijev v Sloveniji
12.10.2006
Brankica Petković, Marko Prpič, Rajko Gerič, Darja Zgonc, Jože Vogrinc, Tomaž Perovič, Roman Kuhar, Jani Sever, Ahmed Pašić, Mitja Blažič, Ksenija H. Vidmar, Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić, Iztok Jurančič, Lou Lichtenberg, Granville Williams, Božo Zorko, Branko Grims, Rina Klinar
Mediji za državljane
24.04.2006
Judit Takacs, Miha Lobnik, Brane Mozetič
Pluralizacija medijev ali kje je prostor za gejevske in lezbične medije?
15.03.2004
Jure Apih, Miran Lesjak, Melita Forstnerič-Hajnšek, Grega Repovž, Iztok Jurančič, Peter Nikolič, Sašo Gazdić, Janez Damjan
S kapitalom nad novinarstvo
06.12.2000
Boris Cekov, Branko Pavlin, Peter Frankl, Branko Čakarmiš, Cene Grčar, Iztok Lipovšek, Sandra Bašić-Hrvatin, Marko Milosavljević
Medijski lastniki: boj za dobiček ali vpliv na uredniško politiko