Medijska preža št. 19, marec-april 2004

Kriza ostaja nerešena

Dnevnik Večer je v dokončno krizo vodenja zašel lani jeseni, ko je odgovorna urednica Majda Struc zaradi nezaupnice uredništva direktorju Borisu Cekovu ponudila odstop. Namesto, da bi se Cekov lotil reševanja nastale situacije, je njeno odstopno izjavo potisnil v predal ter začel čakati, da se mu sredi tega leta izteče mandat, nakopičene težave, ki so posledica njegovega štiriletnega mandata, pa prepustil svojemu nasledniku. V začetku tega leta so se zato največji lastniki začeli pogovarjati, kako spremeniti nastalo situacijo, ki je škodljiva tako za zaposlene kot bralce in pa seveda tudi delničarje družbe Večer. Družba je v štirih letih, ko jo je s podporo nadzornega sveta – člani slednjega se vedejo, kot da z upravljanjem in neodločanjem sedanjega vodstva nimajo nič – vodil Cekov skupaj z odgovorno urednico Strucevo, nazadovala, Večer kot dnevnik pa ni sledil spremembam na medijskem trgu. Rezerve iz preteklih let so plahnile, Večer ni ponudil nobenega novega produkta na trg, naklada se je zmanjševala, prav tako pa je nazadovalo uredništvo, ki ni bilo motivirano. Vendar se je poskus največjih lastnikov, da bi z novim direktorjem in odgovornim urednikom dosegli kvalitativne spremembe tako v vodenju družbe kot v delovanju uredništva, naletel na oster odpor nekaterih članov nadzornega sveta, ki so se – ne glede na dolgoletno lastno odgovornost za nastalo stanje – nenadoma začeli sklicevati na novinarsko neodvisnost. Večinski lastniki Večera so zato projekt predčasne zamenjave slabega vodstva družbe in uredništva ustavili. Spremembe se torej obetajo po volitvah novega nadzornega sveta – tega bo družba dobila aprila – in po izteku Cekovega mandata.

Ko bivši novinar ne razume

Zaplet, do katerega je prišlo zaradi vprašanja novinarja Dela, ki ga je zastavil generalnemu direktorju zavoda RTV Slovenija, bi najbolj spadal v rubriko Saj ni res, pa je. Kljub temu da je javnost dela javnih uslužbencev maksima delovanja sodobne družbe, generalni direktor zavoda RTV Slovenija in bivši novinar Aleks Štakul ni želel razkriti plač vodstva RTV Slovenija. Celo več: iz tedna v teden se je bolj zapletal s svojim odklanjanjem razkritja plač, zaradi česar je novinar Dela Rok Kajzer za pomoč poprosil pooblaščenca za dostop do informacij javnega značaja. Slednji je pritožbo obravnaval in v skladu s svojimi pristojnostmi naložil Štakulu razkritje podatkov. Kako naj novinarji RTV Slovenija zahtevajo javnost dela javnih uslužbencev, če novinarji še plač v zavodu RTV Slovenija ne morejo dobiti? In kako naj novinarji pričakujejo, da bodo javni uslužbenci razkrivali podatke o s svojem delu, če tega ne počnejo niti bivši novinarji, na primer Aleks Štakul.

Politik J. J.

Na februarski seji državnega zbora je predsednik SDS Janez Janša v razpravi o osebah, ki širijo neresnice o izbrisanih v tujini in na tak način škodljivo vplivajo na podobo Slovenije, omenil tudi članek v neimenovanem češkem časopisu, v katerem avtor govori o širjenju ksenofobije v Sloveniji. Tako oseba, ki je Janši članek posredovala, kot predsednik SDS sam, sta sklepala, da je avtor novinar, zdaj direktor in glavni urednik programov Radia Slovenija, Miha Lampreht. Izkazalo se je, da gre za ugledni praški dnevnik Hospodarské Noviny, v katerem je 27. januarja letos navedeni članek res izšel. Avtor članka pa je bil novinar Michal Lamprecht, dopisnik omenjenega češkega časopisa iz Slovenije, katerega ime in priimek sta po naključju res podobna imenu in priimku direktorja Radia Slovenija. Uporaba novinarskega imena na tak način in nepreverjene obtožbe, da se s takšnim pisanjem škoduje ugledu Slovenije, pomenijo grob poseg v novinarsko svobodo, je v svojem protestu zapisal predsednik aktiva DNS na Radiu Slovenija Andrej Stopar.

Se obetajo spremembe v vodstvu Dela?

S strani velikih lastnikov družbe Delo že nekaj časa prihajajo informacije o zaskrbljenosti glede poslovanja družbe, njenih strateških usmeritev in dejanskih rezultatov. Da lastniki v zadnjem času natančno analizirajo poslovanje družbe, je pokazal tudi članek, objavljen v časniku Finance, ki izraža dvom v javno predstavljene rezultate družbe Delo. »Kljub 20 odstotkov večjemu čistemu dobičku, je rezultat iz poslovanja lani že drugo leto zapored upadel. Za letos v Delu napovedujejo čisti dobiček v višini milijarde tolarjev. V primerjavi z letom 2001 je bil dobiček iz poslovanja manjši za več kot 15 odstotkov. Marža iz poslovanja je lani znašala 7,3 odstotka in je v zadnjih dveh letih upadla za 2,3 odstotne točke. Med stroški so se lani najbolj zvišali normalni stroški splošnih dejavnosti, in sicer za slabih 10 odstotkov. Padec dobička iz rednega delovanja le za štiri odstotke je rezultat občutno manjših obrestnih odhodkov. Čisti dobiček se je sicer povečal za slabih 20 odstotkov, vendar na račun naložb, zaradi katerih so plačali za dobrih 210 milijonov tolarjev manj davka kot predhodno leto. Naložbo v novo opremo je podjetje financiralo predvsem s povečanjem obveznosti do dobaviteljev, ki so lani narasle za približno milijardo tolarjev, in s pozitivnim tekočim poslovanjem…« Družba Delo bo marca dobila novi nadzorni svet, v katerem bodo imeli strateški lastniki neprimerno večjo težo in moč.

Styria lastnica Dnevnika

Finančna družba KD Holding je januarja prodala avstrijski medijski hiši Styria Medien AG lastniški delež v Dnevniku. Lastnika je zamenjalo 19,5 odstotka delnic, Styria pa je hkrati na ministrstvo za kulturo vložila prošnjo za odobritev nadaljnjih nakupov Dnevnikovih delnic v skladu z veljavno zakonodajo. Ministrstvo je povečevanje deleža odobrilo, Styria pa je v naslednjih tednih postala četrtinski lastnik Dnevnika. Po dostopnih informacijah je že prišlo do prvih srečanj med vodstvom Styrie in večinskega lastnika Dnevnika založništva DZS, dogovorili pa naj bi se tudi, da bodo začeli skupaj razvijati tudi nekatere druge projekte. Med slednjimi se izpostavlja zlasti nov resno-tabloidni dnevnik višjega kakovostnega razreda, ki naj bi ga urejal Marko Crnkovič, nekdanji urednik Razgledov in kolumnist različnih medijev. Tako naj bi združili distribucijo in tudi ostale tehnično-poslovne dejavnosti.