N O V O S T I
O   M E D I A W A T C H
R E V I J A   M E D I J S K A   P R E Ž A
o   r e v i j i
s e z n a m
junij 2013
december 2012
junij 2012
december 2011
maj 2011
december 2010
maj 2010
december 2009
maj 2009
december 2008
maj 2008
december 2007
maj 2007
december 2006
maj 2006
november 2005
maj 2005
november 2004
marec / april 2004
oktober 2003
marec 2003
december 2002
poletje 2002
zima 2002
poletje / jesen 2001
pomlad 2001
zima 2001
poletje-jesen 2000
pomlad 2000
jesen 1999 / zima 2000
poletje 1999
pomlad 1999
zima 1999
poletje 1998
uvodnik
analize medijskega poročanja
socialni problemi novinarjev
slovenski televizijski trg
radio in internet
razvoj radiodifuznih medijev
izobraževanje novinarjev
recenzije
foto
pomlad 1998
zima 1998
u r e d n i š t v o
E D I C I J A   M E D I A W A T C H
S P R E M L J A N J E   N E S T R P N O S T I
N O V I N A R S K I   V E Č E R I
O M I Z J A
M E D I J S K O   S O D E L O V A N J E
T E M E
A V T O R J I
P O V E Z A V E

Igor Vezovnik
S poplavo tožb nas poskušajo izločiti
Kanal A: Kar ne ubija, nas krepi
Julija 1996 smo na Kanalu A podprli program sanacije, ki ga je predlagala družba SBS. Hkrati smo zavrnili ponudbo za rešitev težav Kanala A, ki nam jo je za družbo CME posredoval gospod Marjan Meglič, lastnik MMTV1 in solastnik Pro Plusa, v katerem ima večinski delež CME.

S to odločitvijo smo pomembno posegli v slovenski televizijski prostor in s tem preprečili popolni programski in tržni monopol družbe CME, ki bi ga ta s prevzemom Kanala A dosegla v hipu.

In odločili smo se pravilno. Iz propadajoče televizije, z odstotkom gledalcev in nič kaj večjim odstotkom naročenih oglasov, smo v dveh letih zrasli v televizijo, ki določene dneve v osrednjem televizijskem času dosega tudi 33-odstotni gledalski delež. Trenutno obvladujemo petino televizijskega oglaševalskega trga.

Tisto, kar nas med drugim še čaka, je uskladitev kapitala in kapitalske strukture Kanala A, tako v odnosu do lastnikov kot do upnikov. To stanje pa poskuša izkoristiti naša najmočnejša komercialna konkurenca, družba Pro Plus in njen program POPtv. Nekatere svoje cilje, ki jih ne morejo doseči z običajnim delovanjem na trgu po načelih proste konkurence, poskušajo realizirati po sodni poti. Tako želi delavec Pro Plusa s tožbo dokazati ničnost vpisa Kanala A v sodni register. Več delavcev Produkcije plus, ki so obenem manjši delničarji Kanala A, poskuša s tožbo dokazati ničnost skupščin Kanala A. Poskušajo nam izpodbiti sklepe skupščin Kanala A. Njihov pooblaščenec Marjan Meglič pa kot delničar Kanala A zahteva stečaj Kanala A.

Toda prepričan sem, da bo ta »specialna vojna« Kanalu A le koristila. Konkurenca poskuša izkoristiti nekatere formalne pomanjkljivosti postopkov, ki smo jih vodili v preteklosti, da bi nas izrinila s trga ali pa nam otežila delovanje. To nas je prisililo, da do potankosti razvijamo postopke našega delovanja, tako v načrtovanju kot v izvedbi, in jih stalno preverjamo. To pa pomembno prispeva k naši trdnosti in učvrščevanju naših temeljev. Na teh bomo lahko v miru gradili naš program z značilno identiteto Kanala A.

izpis

Marjan Jurenec

Hočemo subvencioniranje svojega informativnega programa
POP TV o svojih zahtevah, rezultatih in očitkih na njihov račun
Poslovni rezultati Pro Plusa so v letošnjem polletju presegli načrtovane za približno 20 odstotkov. To je posledica vodilnega položaja programa POP TV na področju televizijskega medija, rasti oglaševanja na Gajbi TV in nadaljevanja rasti televizijskega oglaševanja nasploh. Gre seveda za dejansko realizirano oglaševanje po realnih cenah glede na ponudbo in učinek in ne za ohranjanje obsega oglaševanja z nižanjem cen, popusti in podobnim, kar se dogaja pri drugih programih.

Programski zasnovi naših obeh programov - POP TV in Gajba TV - sta stalni, tako da gledalci vedno vedo, kaj lahko gledajo, istočasno pa omogočata spremebe in novosti. Glavni kriterij seveda ostaja gledanost. Uvajali bomo nove domače oddaje, predvsem Gajba TV bo večala svoj pomen kot kombinacija nacionalnega in lokalnega programa. Načrtujemo pa tudi možnost, da Gajbo TV uvrstimo na mednarodni televizijski trg. Kljub temu z razmerami v našem okolju ne moremo biti zadovoljni. V vsaki relativno urejeni ekonomiji je pričakovati take razmere poslovanja, ki bodo najboljšemu na trgu omogočile ustvarjanje profita. To potrjuje že dejstvo, da so v demokratičnih družbah in ekonomsko urejenih gospodarstvih profitne stopnje v elektronskih medijih v poprečju višje od profitnih stopenj drugod v gospodarstvu.

Trdimo, da je v Sloveniji na področju elektronskih medijev nekaj hudo narobe, saj imamo kljub relativno razvitemu trgu (velik gdp, velika poraba na prebivalca itd) vsi elektronski mediji - javni in privatni - velike izgube.

V Sloveniji moramo sprejeti novo medijsko zakonodajo, z novima zakonoma o medijih in RTV Sloveniji vred. Pro Plus je eden prvih pobudnikov teh sprememb (v nasprotju z mediji, ki želijo čim dlje obdržati sedanje neurejeno stanje). Z novimi zakoni, ki bodo razmejili javne medije od komercialnih, bo tudi programska ponudba dejansko različna, razmere na trgu pa bodo omogočile preživetje boljših in uspešnejših komercialnih medijev in, kar je še pomembneje, tudi občasno rojevanje novih.

Zaradi zastarele zakonodaje lahko pri nas marsikateri medij ribari v kalnem. V konkurenčnem boju poljubno krojijo razmere za oglaševanje, nerealno spuščajo cene oglaševanja, javna televizija se obnaša istočasno kot komercialni in javni mediji in podobno.

POP TV, denimo, predvsem drugi mediji zmerjajo za »ameriško«, medtem ko ima javna televizija v osrednjem času skoraj izključno tuje, večinoma ameriške zabavne oddaje, namesto da bi takrat, ko je lahko pred ekranom največ ljudi, opravljala svoje poslanstvo, ne pa samo zabavala ljudi. Kanal A dejansko vodijo Američani, na svojih tiskovnih konferencah pa govorijo angleško. Smešno je tudi, ko nekateri novinarji kritizirajo komercialnost POP TV, komercialnost javne televizije in celo prikrito oglaševanje na javnem programu pa jih ne moti.

Nekateri strokovnjaki, ki naj bi poznali to področje, z nezaupanjem in negodovanjem sprejemajo naša poročila, da smo uspešno komercialno podjetje, po drugi strani pa prizanesljivo obravnavajo javno televizijo. Vedno se nekateri tudi čutijo poklicane, da povedo ljudem, kaj bi morali gledati in česa ne, kar je neumno. Pri tem pa mirno spregledajo podobne oddaje na drugih programih. Najbolj narobe pa je, da se tako pri ljudeh ustvarja vtis, da bi morali različni programi med seboj tekmovati z istovrstnimi oddajami namesto z raznoličnostjo in kakovostjo programske ponudbe.

Zato je naš predlog, da se z novim zakonom doseže, da bo javna televizija predvajala v glavnem nekomercialni program. Prav tako mislimo, da bi bilo treba izenačiti status informativnih programov na obeh programih - javnem in privatnem - in jih opredeliti kot program v javnem interesu. To pomeni, da bi bila oba informativna programa subvencionirana, imela bi skupen nadzorni organ, ta bi nadziral porabo denarja, ne bi pa imel vloge pri dodeljevanju denarja in uredniški politiki. Samo tako bo slovenska javnost tudi v prihodnje imela možnost spremljati informacije iz dveh virov, kot je to v večjih in bogatejših državah.

Eden od kriterijev demokratičnosti je namreč vsaj dvoje različnih tv informativnih programov, da le ni samo enega »uradnega« in edino zveličavnega vira informacij na televiziji, kot je to še vedno primer naše južne sosede. In Pro Plus je z oddajo 24 ur, novicami in spremljanjem volitev pri nas zagotovil, da se lahko Slovenija uvršča med demokratične države tudi na področju vizualnih elektronskih medijev.

izpis

Iztok Lipovšek

Koliko in kje se bo oglaševalo, lahko odloča le gospodarstvo
RTV Slovenija moti komercialke, ker se ni zlomila
V zvezi s slovenskimi mediji se razpravlja o marsičem, toda nihče noče razpravljati o tem, da toliko medijev tako majhen trg kratko malo ne more preživeti. To je tudi izvirni vzrok vseh nadaljnjih težav in sporov. Ohlapna medijska zakonodaja omogoča vrsto izigravanj pri ustanavljanju medijev, še toliko bolj, ker nadzora tako rekoč ni. Zaradi tega je tudi možna manipulacija s podatki in iz te manipulacije se je tudi porodila zahteva po spremembi zakona o javnih medijih, ki bi RTV Slovenija »zagotavljala« plačilo naročnine vseh gospodinjstev (kar zakon že sedaj predvideva, ni pa opredelil nadzornih mehanizmov), a hkrati povsem prepovedala oglaševanje.

Zanimivo je, da je takšen predlog v proceduro parlamentu posredovala sekcija za tisk pri GZS. Njegova prozaičnost je zastrašujoča, saj je jasno, da povezava pobiranja RTV naročnine s porabo električne energije v gospodinjstvih ne prenese ustavne presoje. Ta del predloga gladko »pade« (to je tudi želja predlagateljev), ostala pa bi prepoved oglaševanja na edinem nacionalnem mediju. RTV Slovenija bi bila tako ob domala 30 odstotokov prihodkov, ki jih danes potrebuje za oblikovanje televizijskih in radijskih programov in za posodobitev tehnologije. Pričakovati je bilo, da bodo predlagatelji našli bolj sofisticirane rešitve neplačila RTV naročnin (denimo spremembe zakonodaje na področju kabelskih sistemov za distribucijo TV signalov, kjer se »skriva« največ neplačnikov), a so se namenoma zatekli k zakonsko najbolj sporni rešitvi. Če tiskani mediji in komercialna televizija kot predlagatelji spornega predloga spremembe zakona predvidevajo, da bi se kos, ki si ga iz oglaševalske pogače danes reže RTV Slovenija, porazdelil med druge medije v celoti, so v veliki strokovni zmoti. Celotni kolač bi se kratko malo zmanjšal. Oglaševalci ne »kupujejo« prostora v posameznem mediju, temveč število sprejemnikov. Večji oglaševalci bi del proračunov, ki jih sedaj vlagajo v oglaševanje na nacionalnih radiodifuznih medijih, prenesli v druge medije. Toda zagotovo ne toliko, kot pričakujejo predlagatelji zakonskih sprememb. Pri tem ne gre prezreti dejstva, da komercialni mediji (še zlasti ne tisti s pretežno tujo strukturo lastništva) nacionalnemu gospodarstvu ne morejo preprečevati komuniciranja z nacionalnim trgom po nacionalnem mediju. Še več: nacionalno gospodarstvo sme od nacionalnega medija pričakovati še večjo vpetost v trženje njegovih produktov in storitev na domačem in tujih trgih. Temelj samostojnosti in neodvisnosti države je njena nacionalna produkcija, ki je v primeru malih trgov sila ranljiva pred »napadi« večjih gospodarstev in multinacionalnih družb. Paradoks je še hujši: tujemu kapitalu v nekaterih medijih v Sloveniji naj bi k dobičkonostnosti pripomoglo slovensko gospodarstvo, ki bi bilo v mednarodnem prostoru tako kapitalsko še bolj oslabljeno. (Delež tujih oglaševalcev je namreč v strukturi celotnega kolača relativno majhen.) Tudi tako je namreč moč razumeti raznotere pobude za ekonomsko slabitev nacionalnega radia in televizije, ki ju hočejo omejiti le na manj atraktivne programske naloge s pridevkom »nacionalnega pomena«.

Na trgu ta hip niso sporne samo višine rabatov, marveč predvsem dejanja posameznih medijev, ki so de facto in de iure kršitev zakona o nelojalni konkurenci in o katerih se predlagatelji nočejo niti pogovarjati. Nagrajevanje oglaševalcev z dodatnimi rabati, če v enem mediju investirajo več kot polovico celotnega oglaševalskega proračuna (diskriminacija drugih medijev), brezplačno zagotavljanje nekaterih oglaševalskih storitev (media načrtovanje, raziskave, oblikovanje), ki so na trgu kot tržna ponudba (diskriminacija agencij), sta eklatantni kršitvi zakona o nelojalni konkurenci. Vendar o tem »ponudniki« sporazuma o transparentnosti nočejo nič slišati. Kako tudi bi, če se sami zatekajo k opisanim nezakonitim dejanjem.

Zanimivo pa je, da so se stvari v oglaševanju zaostrile pravzaprav šele v trenutku, ko je RTV Slovenija kot edini medij poslala na trg pisne in jasne poslovne pogoje za letos že lani decembra. Zakaj je prišlo do te zaostritve?

Ker postaja RTV moteča komercialki, ker se ni zlomila na način, kot so na izkušnjah Vzhodne Evrope njeni lastniki pričakovali tudi v Sloveniji, ker so ambicije delničarjev nekaterih tiskanih medijev porastle, ker z nakladami (razen nekaterih izjem) pri nas ni mogoče preživeti, ker sta v borznih nakupih medijskih delnic aktivna zlasti dva (povezana!) kupca, ki si želita na ta način pridobiti v različnih medijih večinski vpliv in zato potrebujeta sinergične učinke. In zato komercialna televizija in časopisna hiša še zlasti intenzivno sodelujeta pri snovanju »ukrepov« proti nacionalni radioteleviziji. Ko bomo zagotovili ustvarjalno komunikacijo v »trikotniku«, ki tvori celovit oglaševalski trg, bomo lahko krenili po poti resničnega urejanja sedaj kaotičnih razmer. To pa se bo zgodilo - če ne prej - po harmonizaciji slovenske medijske zakonodaje z zakonodajo EU. In ta gre (vsaj pri radiu in televiziji) v smeri večje zaščite nacionalnih radiodifuznih medijev, saj komercialnim postavlja veliko hujše pogoje, kot to od njih ta hip zahteva slovenska zakonodaja. In ko se bomo dogovorili tudi za celovit nadzor in sankcije za kršitve, tedaj ne bodo postali transparentni le prihodki od oglaševanja, marveč bo transparenten medijski prostor v celoti.

izpis

 S O R O D N E   T E M E

medijski trg

Medijska preža
Janez Polajnar
Medijski skladi nekdaj in zdaj: »Naj se vrne cenzura, ljubša bi nam bila.«
Iztok Jurančič
Bliža se razpad lastniških skupin tiskanih medijev
Sonja Merljak Zdovc
Poslovni modeli in preživetje medijskih hiš
Darja Kocbek
V medijih krizo razlagajo vedno isti ljudje
Blaž Zgaga
Izobčene vrednote
Saša Banjanac Lubej
Z ustanovitvijo medijskih zadrug do delovnih mest po svoji meri
Sandra Bašić-Hrvatin
Slovenija: En korak naprej, dva nazaj*
Zrinjka Peruško
Kaj je bilo narobe z reformami medijev v postsocialistični Evropi?*
Snežana Trpevska
Razdrobljenost trga v jugovzhodni Evropi in degradacija profesionalnega novinarstva*
Jovanka Matić
Novinarji kot gibalo reform medijev*
Tarik Jusić
Bosna in Hercegovina: Med stagnacijo in tranzicijo*
Judit Bayer
Nauki medijskih reform v srednji in vzhodni Evropi: Vsaka družba ima tak medijski sistem, kot si ga zasluži*
Paolo Mancini
Reforme medijev ne nastanejo v praznem prostoru*
Munkhmandakh Myagmar
So novinarji pobudniki in aktivni udeleženci gibanj za reformo medijev?*
Guillermo Mastrini
Napredne vlade in mediji v Južni Ameriki*
Rodrigo Gómez García
Reforme medijev v Latinski Ameriki: med dekomodifikacijo in marketizacijo javnih komunikacijskih politik*
Larbi Chouikha
Mediji v ogledalu »tunizijske pomladi«: reforme, ki jih je težko izpeljati*
Justin Schlosberg
Reforma lastništva medijev v Veliki Britaniji: kako naprej?*
Brankica Petković
Zakaj primerjati reforme medijskih sistemov?
Iztok Jurančič
Fiskalno uničevanje medijskega prostora
Saša Banjanac Lubej
Grški vstop na televizijski trg v Sloveniji: Nafta, ladjedelništvo, šport in mediji
Biljana Žikić
S skuterji do televizije:TV Pink Si – TV3 Pink – TV3 Medias
Igor Vobič
Piano v Sloveniji: malo muzike, malo denarja
Sonja Merljak Zdovc
Ko spletno uredništvo prosjači svoje kolege iz tiska za kosti
Marko Milosavljević, Tanja Kerševan Smokvina
Vpliv digitalizacije na medije v Sloveniji
Tanja Kerševan Smokvina
Spremljanje vpliva digitalizacije na medije v Sloveniji
Boris Vezjak
Politična pristranost medijev in njena imputacija
Lucio Magri
Revolucija na Zahodu*
Goran Lukič
Postaviti se po robu privatizaciji informacij
Uroš Lubej
Vse drugo nam bodo ministri tvitnili
Lana Zdravković
Ali iščete kaj določenega?
Nenad Jelesijević
Biti nekulturen
Marko Milosavljević
Giganti in palčki slovenskih medijev (če krematorijev raje ne omenjamo)
Andrej Pavlišič
Internet hočejo transformirati v še eno lovišče kapitala
Domen Savič
Zapiranje pašnika: spletna cenzura doma in po svetu
Tomaž Gregorc
Onemogočanje avtonomnih digitalnih praks – »trda plat« zgodbe
Aleksandra K. Kovač
Reševanje tradicionalnih medijev: reševanje industrije ali novinarstva?
Alma M. Sedlar
Mehanizmi zatiranja novinarske sindikalne dejavnosti
Mirt Komel
Sektorji ali bojna polja
Nenad Jelesijević
Odhod iz kulture
Sandra Bašić-Hrvatin
Odnos med mediji in politiko je »pokvarjen«
Simona Habič
Slovenija: Nizka ocena integritete medijev
Goran Ivanović
Hrvaška: Mediji kot zavezniki korupcije
Snježana Milivojević
Srbija: Prvo in zadnje poročilo o medijih in korupciji
Lenart J. Kučić
Iskanje čudežne rešitve
Janez Markeš
V čigavem imenu torej?
Grega Repovž
Gibanje 99 odstotkov ima sporočilo tudi za novinarje
Stefano Lusa
Čas tranzicije brez premisleka o novi vlogi novinarstva
Igor Mekina
Društvo novinarjev Slovenije: kaj je za pokazati v zadnjih 20 letih?
Kaja Jakopič
Razvid propadlih medijev
Goran Ivanović
Ali je WAZ izgubil sapo na Balkanu?
Nikolai Jeffs, Andrej Pavlišič
Bistvo radikalne družbene spremembe je redistribucija moči
Andrej Pavlišič, Nikolai Jeffs
Nujnost radikalnih medijev
Andrej Pavlišič
Stavka, droben medijski eksperiment in možnosti novih medijev
Nenad Jelesijević
Medijske ukane levega kapitalo-parlamentarizma
Nenad Jelesijević
Naslovnice Mladine
Sandra Bašić-Hrvatin
Medijska kriza? Udarec nameriti proti koreninam!
Nikolai Jeffs, Andrej Pavlišič
Neprofitno novinarstvo financirati iz javnih virov
Marko Milosavljević
Neprijetne številke
Iztok Jurančič
Medijska podjetja v primežu gospodarskih in političnih tveganj
Sandra Bašić-Hrvatin
Kako je privatizacija medijev omogočila privatizacijo politike
Majda Juvan
Včasih je radijski novinar moral biti tam, kjer se kaj dogaja
Igor Vobič
Konec odprtega spleta tudi v slovenskem novinarstvu?
Gorazd Kovačič
Polom reforme medijske zakonodaje
Lenart J. Kučić
Jezdeci medijske apokalipse
Marko Milosavljević
Ali zagotoviti sistemsko pomoč časopisom v času krize? [1]
Sandra Bašić-Hrvatin
Kriza časopisne industrije je posledica napačnih odločitev lastnikov
Brankica Petković
Prispevek k razpravi o novinarstvu
Sandra Bašić-Hrvatin
Kako rešiti medije?
Igor Bijuklič
Mediji v pospeševanju – Paul Virilio in totalitarnost medijske infrastrukture
Gorazd Kovačič
Štrajk v treh slikah
Jasna Babić
Slovenske glasbene revije
Iztok Jurančič
Kanarčki v rudniku demokracije
Gordan Malić
Hrvaška: Sodni dan neodvisnega časopisnega založništva
Luka Osolnik
Pristop pa tak!
Lucija Petavs
Delo so premagali »kšeftarsko-politični« interesi
Jožica Dorniž
Lokalne novice bodo ljudi vedno zanimale
Gojko Bervar
Veliki mediji so zdavnaj izgubili dušo
Zoran Medved
Poslovni model za lokalne medije: poroka z razlogom
Igor Vobič
Konvergenca v novinarstvu: integracija uredništev v časopisnih hišah Delo in Žurnal
Nikola Janović
Od spektakla do odgovornosti: hrbtna stran oglaševanja
Lana Zdravković
Je bolj škodljiva pornografija ali oglaševanje?
Anuška Delić
Ali lahko kriza stimulira odgovornost medijev?
Sandra Bašić-Hrvatin
Mediji, ponižani v obrt
Boris Čibej
Združene države Amerike: Kako so propadli časopisi
Jože Vogrinc
Spremenimo informativne medije v javna glasila!(1)
Gorazd Kovačič, Lenart J. Kučić
Kriza kot priložnost za revizijo medijskega sistema
Peter Frankl
Mediji v Sloveniji niso opravili nadzora nad »neoliberalnim« dogajanjem
Boštjan Nedoh
Medijska reprezentacija delovnega ljudstva
Marko Zajc, Janez Polajnar
»Za mastne dohodke lastne«
Gojko Bervar
Nevarnost sistemske korupcije
Sanja Prelević
Fikser – desna roka tujemu novinarju
Ferenc Horváth
Perspektive časopisa madžarske manjšine v Sloveniji
Saša Panić
Na silo izgnani s tako imenovanega medijskega trga
Boštjan Nedoh
Antiintelektualizem in destrukcija javne razprave v medijih
Marko Prpič
Raba medijev med študenti[1]
Nika Susman
Francija: Mediji na Sarko(1) pogon. Konec neodvisnega novinarstva?
Tanja Kerševan-Smokvina
Strategija razvoja radijskih in televizijskih programov – bolje pozno kot nikoli?
Miha Krišelj
Digitalizacija in novi frekvenčni spekter – izziva za razvoj radijskih in televizijskih programov
Zoran Trojar
Trendi spletnega oglaševanja
Iztok Jurančič
Pravna zaščita kaznovanih novinarjev – Novinarji kot postranska škoda?
Lev Kreft
Klientelizem kot eksces ali sistem
Senad Pećanin
Bosna in Hercegovina: Klientelizem in mediji
Snežana Trpevska
Makedonija: Največje televizijske postaje v službi političnih obračunov
Milka Tadić Mijović
Črna gora: Mediji brez distance do vladajočih krogov
Sonja Zdovc
Brezplačniki
Miran Zupanič
Bo filmska kultura temeljila na ustvarjalnosti kimavcev?
Sandra Bašić-Hrvatin, Brankica Petković
Pluralnost po meri politike
Renata Šribar
Mobitel, WTF?
Uroš Blatnik
Vloga urednikov v množičnih medijih
Jurij Popov
O prostituciji in trgovini z ljudmi površno in senzacionalistično
Lev Centrih
»Cigo iz Ambrusa«, dojenčkov smeh, vrtnice iz srčka in »jedi govna«
Roman Kuhar
Kako je začela izhajati »revija, kjer je vse prav«?
Lucija Bošnik
Gaspari za guvernerja – Delo vs. Dnevnik
Andrea Kosenjak
Drnovšek in mediji
Jani Sever
Ni medijskih lastnikov brez političnih interesov. Vprašajte odgovorne urednike.
Venčeslav Japelj
Prevzem Primorskih novic
Klavdija Figelj
Kje so pristali novinarji?
Sonja Merljak
Prihodnost časopisov
Iztok Jurančič
Skromna raznolikost v butični ponudbi medijskega trga
Marko Milosavljević
Vrnitev TV 3 – Največ koristi bo še vedno imel Holivud
Brankica Petković
Mediji za državljane
Lana Zdravković
Kakšna javnost so mediji?
Julija Magajna
Kaj bi lahko bilo alternativnega v delovanju medijev?
Sandra Bašić-Hrvatin
Po razpisu za subvencije medijem: Uravnoteženi in komunikativni
Suzana Žilič-Fišer
Javnega interesa ne zagotavlja le RTV Slovenija
Boris Vezjak
Kdo so člani strokovne komisije?
Lou Lichtenberg
Nizozemska: Državna podpora le, če je obstoj medija ogrožen
Tomaž Zaniuk
Radio Študent: Despotizem 1996–2006?
Boris Čibej
Demokratične čistke
Sandra Bašić-Hrvatin
Ali snovalci medijske politike razlikujejo pluralnost, različnost in raznolikost medijev?
Luna Jurančič
Bo Kraljem ulice uspelo?
Neva Nahtigal
Medijska kronika
Neva Nahtigal
Pregled kadrovskih sprememb
Neva Nahtigal
Novinarska avtonomija utopljena v kozarcu piva, temnega
Boris Vezjak
Argumentativno varanje učinkuje politično pristransko
Dejan Pušenjak
Zmagoslavna vrnitev ali poprava krivice
Lucija Bošnik
Dva človeka: eden pred, drugi pa za televizijsko kamero
Ana Kus
Mediji da niso kulturni fenomen, temveč gospodarske družbe
Lenart J. Kučić
Neznanke digitalne televizije
Sandra Bašić-Hrvatin
Čigavo bo Delo?
Renata Šribar
Oglaševanje časopisa Direkt - Nemoč regulacijskih orodij
Poul Erik Nielsen
Brezplačni časopisi - Izziv ali grožnja demokraciji?
Martín Becerra, Guillermo Mastrini
Koncentracija medijskega lastništva
Gojko Bervar
Svoboda in odgovornost
Barbara Bizjak
Založniška industrija v EU
Franja Arlič
Milijarda tolarjev letno za izvajanje zakona o medijih
Boštjan Šaver
Šport, mediji in družbena konstrukcija junaštva - Primer Humar
Gašper Lubej
Lahko bi bilo boljše Dobro jutro
Dušan Rebolj
Orwell se obrača v grobu
Iztok Jurančič
Gospodarski vestnik – Ko mediji obmolknejo
Marko Milosavljević
Novinar Zmago Jelinčič – Plemeniti
Sandra Bašić-Hrvatin
Delničarji pomembnejši od bralcev
Klara Škrinjar
Samostojni in svobodni novinarji v primorskih lokalnih medijih
Maja Breznik
Spletna stran Index prohibitorum
Rina Klinar
Delodajalec – tako odveč a hkrati potreben?
Neva Nahtigal
Zakaj so stavkali novinarji?
Igor Drakulič
(Ne)samostojni in (ne)svobodni?
Neva Nahtigal, Uroš Škerl
Novinarski večer o stavki
Jaka Repanšek
Bo prenovljeni kolektivni pogodbi za novinarje uspelo?
Živa Humer, Mojca Sušnik
Politika enakih možnosti žensk in moških brez medijske pozornosti
Sandra Bašić-Hrvatin
Zmeda zaradi Zmed-a
Tomaž Dimic
Ali lahko kupiš prispevek v elektronskem mediju posebnega pomena?
Alexander Baratsits
Zahteva za priznanje tretjega medijskega sektorja v Evropi
Regionalna konferenca o koncentraciji lastništva v medijih
Ignatius Haryanto
Indonezija: Iz avtokracije v vojni kapitalizem
Sandra Bašić-Hrvatin
Kako WAZ pritiska na novinarje v jugovzhodni Evropi?
Branka Bezjak, Matija Stepišnik
Tiranija "radovednosti"
Matija Stepišnik
Kaj sploh lahko štejemo za novinarstvo?
Renata Šribar
Simobilove prsi in Severinin video
Dušan Rebolj
South Park: Egiptovski skakači in svete krave
Aidan White
V viziji nove Evrope so mediji na zadnjem mestu
Lenart J. Kučić
Styria v Sloveniji – kaj pa je Styria?
Boris Rašeta
Styria na Hrvaškem
Gorazd Kovačič
Politika zaposlovanja v medijih in očitano blodenje mladih novinarjev
Sabina Žakelj
Samoregulacija oglaševanja
Nina Nagode
Prikrito oglaševanje v slovenskem tisku
Primož Krašovec
Mediji, propaganda, manipulacija, zarota
Saša Panić
Mediji in gibanje za globalno pravičnost
Peter Preston
Bodo mediji boljši, ko bomo v Evropski uniji?
Sandra Bašić-Hrvatin
Moč medijskih lastnikov v EU
Tomaž Zaniuk
Klic po celostni sanaciji Radia Študent
Saša Banjanac Lubej
Lokalne radijske postaje: Vse novice in oglasi iz istega računalnika
Alenka Kotnik
Sizifove muke sofinanciranja medijev
Mediji in avdiovizualna kultura v osnutku nacionalnega kulturnega programa 2004-2007
Rina Klinar
Medijska raznolikost v nacionalnem programu za kulturo 2004-2007
Brankica Petković
Razpršenost lastništva in raznolikost vsebin
Suzana Žilič-Fišer
Velika Britanija: Državno financiranje in naročnina slabi neodvisnost in svobodo televizije
Alison Harcourt
Regulacija medijskega lastništva - slepa ulica EU
Petra Šubic
Skrivnostne poteze DZS
Brankica Petković
Bojan Petan: »Ni prostora za vse«
Lucija Bošnik, Nataša Ručna
Evropski medijski trg - veliki se povezujejo
Suzana Lovec, Katja Šeruga
Koncentracija medijskega lastništva v Evropi, ZDA in globalno
Dušan Rebolj
Tuji lastniki medijev v srednji in vzhodni Evropi
Saša Bojc
Regulacija medijskega lastništva v državah vzhodne Evrope
Miro Petek
Velika Britanija: Lastništvo zagotavlja neodvisnost Guardiana
Saša Bojc
ZDA: Lokalne televizije – na poti k nepomembnosti
Suzana Žilič-Fišer
Velika Britanija: Channel 4 kot model javne komercialne televizije
Petra Šubic
Novi lastniki medijev: zakaj je Laško kupil delež v Delu?
Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić
Medijska koncentracija v Sloveniji
Saša Banjanac Lubej
Novinarji so za direktorje kakor delavci v tovarni
Brankica Petković
Romi
Ian Mayes
Naš cilj je biti odgovoren časopis
Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić
Monopoly – družabna igra trgovanja z mediji
Petra Šubic
Nemški časopisni založnik v Sloveniji, slovenski v Makedoniji
Božidar Zorko
Nič več ni zastonj
Poul Erik Nielsen
Danska državna televizijska služba na prodaj
Uroš Urbas
Nemčija: Süddeutsche Zeitung – globoko v rdečih številkah
Tomaž Trplan
K praksi alternativnih medijev: Independent Media Center
Dušan Rebolj
Prihodki radiotelevizij naraščajo
Peter Frankl
Ples ene pomladi?
Polona Bahun
Novinarji - odvečna delovna sila?
Petra Šubic
Boj med Delom in Dnevnikom
Alenka Veler
Otroška periodika in trg
Sonja Merljak
Vse, kar boste gledali ali brali, bo prihajalo od iste korporacije
Tomaž Trplan
K praksi alternativnih medijev
Brankica Petković
Koliko medijev manjšinam?
Natalia Angheli
Moldova
Etnična razpoka med mediji
Marta Palics
Vojvodina
Izgubljen ugled manjšinskih medijev
Suzana Kos
Na drugo stran
Petra Šubic
Kmalu novi časniki?
Barbara Bizjak
Distribucija tiska v Sloveniji
Zoran Trojar
Nova nacionalna raziskava branosti
Saša Banjanac Lubej
Medijski inšpektor - one man band
Bojan Golčar
Radio Marš - konec ali začetek?
Suzana Žilič-Fišer
Neprivlačnost slovenskega televizijskega trga
Petra Šubic
Lastniški premiki
Petra Šubic
Osvajalci južnih medijskih trgov
Gojko Bervar
Kako deluje nemški tiskovni svet?
Petra Šubic
Premirje med Infondom in DZS
Zoran Trojar
Mediji morajo sami financirati raziskave
Tomaž Drozg
Tudi moški berejo
Lucija Bošnik
V naši branži globalizacija ne velja
Petra Oseli
Je TV 3 res »nezaželena« televizija?
Medijski pregled
Bojan Golčar
V reševanje Marša se je vključila občina
Jurij Giacomelli
Bo Financam uspelo?
Petra Oseli
Prodajajo šampon v informativnih oddajah
TV3 bo preživela
Novi dnevnik
RTV Slovenija
Druga in tretja obravnava zakona o medijih
Petra Šubic
Nova razmerja med dnevniki
Matjaž Gerl
Logika kapitala na televizijskem trgu
Kaja Jakopič
Kdo so lastniki Mladine?
Medijski pregled
Medijski pregled
Mojca Pajnik
Boj za vernike tudi z mediji
Peter Frankl
Švedski kapital v Financah
Arturas Mankevicius
Ugled in uspeh gresta skupaj
Boris Rašeta
Brutalna akumulacija kapitala
Grega Repovž
Medijski pregled
Slavko Vizovišek
Selektivno uničevanje časnikov
Sandra Bašić-Hrvatin, Tanja Kerševan-Smokvina
Lastniške mreže slovenskih časopisov in radijskih postaj
Miklós Sükösd
Največ tujega lastništva
Petio Zekov
Waz narekuje pravila bolgarskega časopisnega trga
German Filkov
Elektronski »bum« v makedonskih medijih
Jure Apih
Temelji papirnate hiše
Božidar Zorko
Dnevniki danes in jutri
Branko Bergant
Kako uravnati trg?
Gregor Fras
Riba, imenovana Zofa
Boris Čibej
Vojno novinarstvo
Igor Vezovnik
S poplavo tožb nas poskušajo izločiti
Marjan Jurenec
Hočemo subvencioniranje svojega informativnega programa
Iztok Lipovšek
Koliko in kje se bo oglaševalo, lahko odloča le gospodarstvo
Pro Plus
Za POP TV so najbolj pomembni gledalci
Marjan Moškon
Kaj naredi denar
Branko Podobnik
Boj za zaupanje bralcev
Edicija MediaWatch
Tanja Petrović
Dolga pot domov
Brankica Petković, Marko Prpič, Neva Nahtigal, Sandra Bašić-Hrvatin
Spremljanje in vrednotenje medijev
Sandra Bašić-Hrvatin, Brankica Petković
In temu pravite medijski trg?
Brankica Petković, Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić, Iztok Jurančič, Marko Prpič, Roman Kuhar
Mediji za državljane
Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić, Brankica Petković
Medijsko lastništvo
Sandra Bašić-Hrvatin, Marko Milosavljević
Medijska politika v Sloveniji v devetdesetih
Novinarski večeri
04.03.2004
Peter Preston, Darijan Košir
Kaj dela odgovorni urednik?
24.02.2004
Brigitta Busch, Lajos Bence, Antonio Rocco, Ilija Dimitrievski
Mediji in manjšine
05.12.2002
Serge Halimi, Rastko Močnik
Novinarji – čigavi psi čuvaji?
14.04.2000
Rainer Reichert, Peter Frankl
Medijska industrija v novi Evropi
23.06.1998
Andras Sajo, Sandra Bašić-Hrvatin
Sedma sila na povodcu
29.05.1998
Patrick White, Tadej Labernik
Tiskovne agencije v krizi
Omizja
29.09.2007
Snježana Milivojević, Snežana Trpevska, Sandra Bašić-Hrvatin, Vildana Selimbegović, Milka Tadić, Brankica Petković, Drago Hedl, Željko Bodrožić, Peter Preston, Jani Sever, Aleksandar Damovski, Stjepan Malović, Vanja Sutlić, Mehmed Agović, Dragoljub Vuković, Dubravka Valić Nedeljković, Mirko Štular, Saša Banjanac Lubej
Omizje: Oblike politične instrumentalizacije in klientelizma v medijih v državah jugovzhodne Evrope – primer držav nekdanje Jugoslavije
03.04.2007
Venčeslav Japelj, Barbara Verdnik, Peter Kolšek, Veso Stojanov, Simona Rakuša
Omizje: Tehnologija obvladovanja medijev v Sloveniji
12.10.2006
Brankica Petković, Marko Prpič, Rajko Gerič, Darja Zgonc, Jože Vogrinc, Tomaž Perovič, Roman Kuhar, Jani Sever, Ahmed Pašić, Mitja Blažič, Ksenija H. Vidmar, Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić, Iztok Jurančič, Lou Lichtenberg, Granville Williams, Božo Zorko, Branko Grims, Rina Klinar
Mediji za državljane
24.04.2006
Judit Takacs, Miha Lobnik, Brane Mozetič
Pluralizacija medijev ali kje je prostor za gejevske in lezbične medije?
15.03.2004
Jure Apih, Miran Lesjak, Melita Forstnerič-Hajnšek, Grega Repovž, Iztok Jurančič, Peter Nikolič, Sašo Gazdić, Janez Damjan
S kapitalom nad novinarstvo
06.12.2000
Boris Cekov, Branko Pavlin, Peter Frankl, Branko Čakarmiš, Cene Grčar, Iztok Lipovšek, Sandra Bašić-Hrvatin, Marko Milosavljević
Medijski lastniki: boj za dobiček ali vpliv na uredniško politiko