N O V O S T I
O   M E D I A W A T C H
R E V I J A   M E D I J S K A   P R E Ž A
o   r e v i j i
s e z n a m
junij 2013
december 2012
uvodnik
alternative
zakaj ne civilna družba
mediji in politika
medijski trg
splet
javna radiotelevizija
spol v medijih
recenzije in prikazi
zasebno o javnem
ekskrementi
fotografija
junij 2012
december 2011
maj 2011
december 2010
maj 2010
december 2009
maj 2009
december 2008
maj 2008
december 2007
maj 2007
december 2006
maj 2006
november 2005
maj 2005
november 2004
marec / april 2004
oktober 2003
marec 2003
december 2002
poletje 2002
zima 2002
poletje / jesen 2001
pomlad 2001
zima 2001
poletje-jesen 2000
pomlad 2000
jesen 1999 / zima 2000
poletje 1999
pomlad 1999
zima 1999
poletje 1998
pomlad 1998
zima 1998
u r e d n i š t v o
E D I C I J A   M E D I A W A T C H
S P R E M L J A N J E   N E S T R P N O S T I
N O V I N A R S K I   V E Č E R I
O M I Z J A
M E D I J S K O   S O D E L O V A N J E
T E M E
A V T O R J I
P O V E Z A V E

Domen Savič
Internet kot zabloda
Evgeny Morozov: The Net Delusion: How Not to Liberate The World, Public Affairs, New York, 2011

Ko so v Egiptu pred dvema letoma rušili diktatorja in skušali spremeniti družbeni red, so zahodni mediji veliko vlogo v revoluciji pripisali modernim komunikacijskim kanalom, s katerimi naj bi protestniki koordinirali, izvajali in promovirali protirežimske proteste. Na podoben način so mediji tudi pri protestih v Alžiriji spet razglabljali o odrešeniški vlogi spletne komunikacije.

Tudi slovenski mediji so polni zgodb o spletni tehnologiji, ki sama sebi narekuje smisel uporabe. Promocija orodij namesto ciljev, ki jih lahko dosežemo s temi orodji, je ena od rdečih niti Morozova, pripadnka generacije X, ki se v svoji prvi knjigi The Net Delusion: How Not to Liberate The World (Internet kot zabloda: Kako ne osvoboditi sveta) sprašuje o družbeni funkciji spletne tehnologije in njeni vlogi pri promociji družbenih sprememb. Med zobe vzame spletni tehnodeterminizem, ki je pri ameriških avtorjih zelo popularen, in ga argumentirano raztrga.

Iran, Kitajska, demonstracije v zahodnih državah in drugi dogodki, pri katerih so tehno-entuziasti poveličevali spletna orodja, kot so Facebook, Twitter, blogi in podobno – Morozov ugotavlja, da je povsod prisotna interpretacija poveličevanja tehnologije, ki je v zahodnih medijih skoraj popolnoma zabrisal kakršnokoli kvalitativno interpretacijo revolucije oziroma drugih hitrih družbenih sprememb. Tehnologija je orodje in razlog za uporabo same sebe.

Morozov zagovarja tezo, da tehnologija še ne prinese smisla uporabe in da komunikacijska ideja ni vezana na posamezen aparat ali stroj. Za primer navede rodno Belorusijo, kjer tehnologija ni pomenila preboja v demokratičnih procesih in internet ni pripomogel k družbenim spremembam oziroma spodbujal politično aktivnost. Našteva primere iz celega sveta, kjer so tehnodeterministi slavili zmago, še preden je prišlo do dejanske bitke, češ da bodo s tehnologijo rešili vsebinski problem.

Knjiga zastavlja zelo pomembno vprašanje odnosa do tehnoloških dosežkov naše dobe in do razvoja družbe. Opozarja na težavo, ki onemogoča širino interpretacije posameznih svetovnih dogodkov oziroma gibanj, saj mediji kratko malo ne prikazujejo celotne slike oziroma se preveč osredotočajo le na en del zgodbe. Veliko primerov iz vsega sveta pa dokazuje, da pri percepciji ne gre za omejeno skupino ljudi, temveč je problem sistemski.

Posledice spletnega tehnodeterminizma, ki pronica skozi medijske interpretacije, so, tako Morozov, dolgoročne in ne pomenijo nič dobrega. Spletni aktivizem, v katerem v svetovnih konfliktih navidezno sodeluje na milijone ljudi, se tako prelevi v t. i. »spletni slacktivizem«, v katerem ljudje spletno participacijo, se dogovarjajo o konkretnih akcijah (politični protest, humanitarna akcija ...).

Tezo Morozova lahko hitro preverimo tudi v lokalnem okolju: ozrimo se le po priljubljenih spletnih mestih oziroma omrežjih in se sprehodimo po seznamih pozivov k družbenim akcijam, ki v večini primerov ostanejo na ravni spletnega poziva. Energijo, ki jo posamezniki vlagajo v spletno komunikacijo, bi bilo po mnenju avtorja v takih primerih veliko bolj smiselno vložiti v organizacijo dejanskega protesta oziroma aktivnosti ter pustiti, da se na spletu sliši samo njen odmev. Spletne peticije kot zadnja modna muha protesta bi bilo tako veliko bolj smiselno zavreči in se poslužiti bolj konkretnega protesta.

Njegova teza je močna protiutež tehnološkim navdušencem (Clay Shirky, Cory Doctrow ...), ki v svojih delih slavijo ravno ta vidik družbene komunikacije in opozarjajo na  zgodovinskost in edinstvenost sedanjega časa, v katerem se človeštvo kopa v tehnoloških izumih, s katerimi uspešno razrešujemo družbene konflikte, ki jih v preteklosti nismo razrešili samo zato, ker na voljo nismo imeli pravih orodij. Njegova teza je klofuta tehnodeterminističnim pristopom k zmanjševanju digitalnega razkoraka, pri katerem se tehnologija prav tako razume kot smisel in ne kot orodje za doseganje smisla. In končno –njegov prispevek k razpravi o smislu spletnih tehnologij in predvsem izražanju utemeljenega dvoma o definiciji svetovnega spleta, ki je inherentno svoboden in demokratičen, ni samo dobrodošel, temveč nujen za uravnoteženo debato.  


izpis

Domen Savič

Vzpon in padec informacijskega imperija
Tim Wu: The Master Switch: The Rise and Fall of Information Empires, Random House, New York, 2011

Živimo v revolucionarnih časih. Priznajte, gre tudi vam ta fraza na živce? Še posebej prisotna je v tehnoloških krogih, v katerih je vsaka nova naprava oziroma spletna storitev označena za revolucionarno, čeprav je večina naprav namenjenih čisto osnovnemu zadovoljevanju človeških potreb. Kaj pa, če je revolucija le navidezna? Kaj pa, če je razvoj in napredek samo cikličen?

Tim Wu se v svojem delu loti na videz nenavadne primerjave – pod lupo vzame razvoj klasičnih elektronskih medijev v Ameriki (radio in televizija) in svetovni splet. Pri vseh treh Wu opazi enak razvojni cikel, kar je posebej pomembno v luči razvoja dogodkov, ki se trenutno odvijajo v povezavi s svetovnim spletom. Wu poleg nevarnosti opaža tudi značilnosti intercikličnega razvoja. Med drugim je razvoj novih komunikacijskih kanalov veliko hitrejši – obdobje med razvojem radijskega in televizijskega kanala je veliko daljše kot med razvojem televizijskih valov in interneta.

Internet, ta največji tehnološki izum 20. stoletja, ki so ga prvi teoretiki slavili kot odprt in ljudski medij, ki bo za vedno spremenil obličje medijske pokrajine, saj bo z nizkimi stroški produkcijskih sredstev za ustvarjanje multimedijskih vsebin sprožil množično participacijo pri soustvarjanju vsebin, se v zadnjem času vedno bolj zapira. Opaziti je pritiske različnih industrij, ki si skušajo ta medij podrediti oziroma ga izoblikovati tako, da bodo nekaj zaslužili.

Na začetku se tehnologija razvija sporadično in s pomočjo navdušencev, ki jo uporabljajo na sto in en način. Ko tehnologija doseže kritično maso uporabnikov, vstopi industrija in začne uporabo regulirati ter jo omejevati in predvsem – zaračunavati. Komercialni in regulatorni pritisk postaja vedno hujši in zaradi njega se zgodijo nove inovacije, ki nato podležejo istemu ciklu.

Bo šla regulacija svetovnega spleta dejansko po enaki poti kot radijske postaje? Wu v knjigi opaža skrb zbujajoče znake, ki kažejo na skoraj identično pot razvoja. Avtor fraze net neutrality tako svari pred monopolizacijo spletnega prostora, ki bi lahko vodila do zaprtega medija, kot se je to že zgodilo z radijskimi in s televizijskimi frekvencami. Svari pred pretirano patentizacijo tehnologij, povezanih s spletom, in kot primer navaja upočasnitev razvoja radijske tehnologije, ki so jo s patenti za svojo vzela velika podjetja.

Čeprav se večino knjige avtor ukvarja z zgodovino razvoja, pa je vseeno zelo pomembno vedeti, da se knjiga ukvarja tudi s sedanjostjo in prihodnostjo. Trenutno aktualna mobilna tehnologija, ki jo industrija slavi kot naslednjo veliko stvar, je namreč velika grožnja zaprtega sistema, v katerem se bo ponovila zgodba velikih televizijskih produkcijskih hiš, ki obvladujejo vsebine, distribuirane prek tega komunikacijskega kanala. Tudi v razvoju  programske opreme Wu opaža skrb zbujajoče trende (izpostavi podjetja Google in Apple) in nagovarja k odprti in široki debati o smeri razvoja.

Google in Apple sta po mnenju Tima Wuja problematična akterja zato, ker nista specialista, temveč se trudita svojim strankam ponuditi integralno storitev. Več kot je različnih storitev istega ponudnika, boljša je uporabniška izkušnja; hkrati pa se je treba zavedati problema zapiranja uporabnika v svet, kjer inovacija in razvoj nista mogoča.

Knjiga se bere kot manifest, v katerem avtor poziva splošno javnost k pozornosti in budnosti. Internet, ki ga je popularizirala ravno navidezna odprtost in večuporabnost, ki je na neki način pomenil konvergenco vseh do takrat znanih elektronskih medijev in ki so ga nekateri ravno zaradi odprtosti in velikega participatornega potenciala razumeli kot grožnjo vsem ostalim medijskim kanalom, se danes vedno bolj zapira oziroma kaže znake zapiranja.

Wu priznava, da so premiki resni, a da je še vedno dovolj prostora za spremembo toka razvoja tega medija. Strokovno javnost poziva k uvedbi t. i. separation principles, s katerimi predlaga, da bi morali zagotoviti strogo ločevanje ponudnikov dostopa do spleta (ISP), ponudnikov spletnih storitev (Google, Facebook) in ponudnikov vsebin (medijske hiše). Wu poleg ločevanja omeni še vlogo državnih organov oziroma vlad, ki bi se morale odreči ekskluzivni podpori določene tehnologije oziroma ponudnika tehnologije, saj to v večini primerov vodi k umiranju informacijskega ekosistema. In seveda up vlaga tudi v uporabnike, ki so končna postaja tehnološkega razvoja in storitev, s katerimi si lajšamo življenje. Tudi oni po mnenju Tima Wuja odgovarjajo za prihodnost. In tudi oni se morajo zavedati svoje vloge. Za začetek bi bilo dobro, če bi prebrali knjigo The Master Switch: The Rise and Fall of Information Empires (Glavno stikalo: Vzpon in padec informacijskega imperija).


izpis

Tanja Kerševan Smokvina

Spremljanje vpliva digitalizacije na medije v Sloveniji

www.opensocietyfoundations.org/reports/mapping-digital-media-slovenia

Mednarodni raziskovalni projekt Spremljanje vpliva digitalizacije na medije (Mapping Digital Media, krajše MDM), v katerem sodeluje več kot 150 raziskovalcev iz 60 držav, je septembra 2012 na svoji spletni strani objavil poročilo za Slovenijo, ki sva ga pripravila Marko Milosavljević in Tanja Kerševan Smokvina. Skupaj z več kot 30 do zdaj objavljenimi nacionalnimi poročili je dostopno na www.mediapolicy.org, ki ob tem ponuja še številna druga besedila s področja medijskega raziskovanja in zagovorništva.

Projekt zaradi svojega obsega, tako v geografskem kot vsebinskem smislu, ter zaradi namena, da prispeva k zavedanju o pomenu medijev za demokracijo, tudi z zelo konkretnimi, za vsako vključeno državo po meri izdelanimi priporočili, uživa vse več pozornosti mednarodne politike. Njegovi dosedanji izsledki in priporočila so bili nedavno predstavljeni v Evropskem parlamentu, v Odboru za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve, ter na razpravi o javni radioteleviziji, ki so se je v hrvaškem parlamentu pod pokroviteljstvom Sveta Evrope in Fundacije za odprto družbo (Open Society Foundation, OSF) udeležili predstavniki sedmih parlamentov iz držav z območja nekdanje Jugoslavije (tudi slovenskega) in iz Albanije.

MDM je projekt Medijskega programa Fundacije za odprto družbo (Open Society Media Program), ki si prizadeva za svobodno in profesionalno delovanje medijev, pri čemer si pomaga z medijskimi raziskavami, ki so namenjene razumevanju, kako mediji bodisi podpirajo demokracijo bodisi delujejo proti njej. Vse raziskave, ki jih program financira, naj bi omogočale primerjalnost, prispevale k mreženju raziskovalcev in ponujale podlage za reforme v korist razvoja medijev. Tudi na podlagi nacionalnih raziskav iz svežnja MDM se že pripravljajo prvi primerjalni pregledi. V partnerstvu s Centrom za mednarodno medijsko podporo (Center for International Media Assistance, CIMA) je bilo izdelano spletno orodje, ki prek interaktivnega svetovnega zemljevida poenostavlja dostop do podatkov in poročil (dostopno na cima.ned.org).

Slovensko poročilo je nastajalo med leti 2010 in 2012, pri čemer je bilo predvideno, da pokrije obdobje med letoma 2005 in 2010. Tako kot vsa druga poročila, ki se pripravljajo v okviru projekta MDM, temelji na skupni, vnaprej izdelani metodologiji, ki je natančno določila strukturo, vsebinski okvir ter obseg vsakega poglavja in njegovih posameznih delov. Zaradi razmeroma dolgega procesa uredniške obdelave, ki se je odvil na več ravneh in se je proti pričakovanjem avtorjev, pa tudi samih snovalcev projekta, raztegnil na več kot eno leto, v poročilu niso zajeti najbolj sveži primeri. Glavnina besedila je bila napisana do poletja 2011, vendar sva si avtorja prizadevala, da ob uredniških posegih, kolikor je bilo mogoče, besedilo osvežujeva vse do objave, pri čemer sva zaradi prostorske omejenosti pri obravnavi posameznih pojavov vključevala samo najbolj odmevne primere.

Poročilo tako vsebuje podatke in analizo gibanj v medijski produkciji in potrošnji v obdobju, v katerem se je v Sloveniji najbolj intenzivno odvijala digitalizacija medijev v najširšem smislu, na ravni ustvarjanja, prenosa, rabe in arhiviranja medijskih vsebin, in praktično na vseh distribucijskih platformah. Izjema je le radio, ki v Sloveniji do svojih poslušalcev še vedno večinoma prihaja po analogni poti. Med večjimi vsebinskimi sklopi, ki jih velja izpostaviti, je v poročilu posebna pozornost namenjena analizi prilagajanja javne radiotelevizije za delovanje v svetu digitalnih medijev; pregledu izvedbe prehoda javne in komercialnih televizij na digitalno prizemno radiodifuzijo ter širše stanju na drugih digitalnih distribucijskih platformah; prilagajanju poslovnih modelov in delovnih procesov; oceni procesov na ravni medijskih politik, zakonodaje in regulacije; ter osvetlitvi sprememb v novinarstvu in produkciji medijskih vsebin, vključno z državljanskim novinarstvom, uporabniško ustvarjenimi vsebinami in pojavi digitalnega aktivizma.

Glavne ugotovitve poročila potrjujejo umeščenost Slovenije v širše trende in procese, zaznamovane tako s spremembami na ravni tehnologije produkcije, razširjanja in potrošnje vsebin, kot tudi z vse večjo konkurenčnostjo in ekonomskimi pritiski. Tako kot v drugih državah se tudi pri nas morebitna pričakovanja glede večje raznolikosti vsebin in informacij v digitalnem svetu (še) niso izpolnila. Vsebine so bolj dostopne kot kdajkoli, a v resnici ni veliko novih ponudnikov, zlasti ne informativnih vsebin. Še vedno prevladuje potrošnja etabliranih medijev, kakovost in izvirnost vsebin pa padata. Povzetek poročila je objavljen v rubriki Splet v tej številki Medijske preže.


izpis

 S O R O D N E   T E M E

internet

Medijska preža
Lenart J. Kučić
Novinarska internetna podoba
Sonja Merljak Zdovc
Poslovni modeli in preživetje medijskih hiš
Melita Zajc
Ne le nevarnosti, glejmo raje prednosti novih prostorov javne komunikacije
Kaja Jakopič
Profesionalni razpihovalci sovražnega govora na spletu
Iztok Šori, Veronika Bajt
Novi digitalni mediji, seksualnost in migracije
Igor Vobič
Piano v Sloveniji: malo muzike, malo denarja
Sonja Merljak Zdovc
Ko spletno uredništvo prosjači svoje kolege iz tiska za kosti
Kaja Jakopič
Twitter volitve?
Marko Milosavljević, Tanja Kerševan Smokvina
Vpliv digitalizacije na medije v Sloveniji
Domen Savič
Internet kot zabloda
Domen Savič
Vzpon in padec informacijskega imperija
Tanja Kerševan Smokvina
Spremljanje vpliva digitalizacije na medije v Sloveniji
Andrej Pavlišič
Internet hočejo transformirati v še eno lovišče kapitala
Domen Savič
Zapiranje pašnika: spletna cenzura doma in po svetu
Tomaž Gregorc
Onemogočanje avtonomnih digitalnih praks – »trda plat« zgodbe
Jurij Smrke
Novinarstvo in/kot tehnologija
Lija Mihelič, Miha Glavač
Prijavitelji dojemajo govor kot kazniv v zelo širokem obsegu
Sonja Merljak Zdovc
Spletni komentarji: kako pregnati sovražni govor?
Jernej Rovšek
Splet ne more biti izjema
Lenart J. Kučić
Iskanje čudežne rešitve
Igor Vobič
Pavperizacija spletnih novinarjev v Sloveniji
Mitar Milutinović
Ne spodbujajte k spremembi temeljnih lastnosti interneta!
Eva Vrtačič, Klemen Ploštajner, Nina Vombergar
Informacija, ideologija, Wikileaks
Sonja Merljak Zdovc
Mobilno, lokalno, socialno
Eva Vrtačič
Fenomen Lana Del Rey: Retro-romantika, porno-šik
Igor Vobič
Konec odprtega spleta tudi v slovenskem novinarstvu?
Eva Vrtačič
Neslane internetne šale z veliko soli
Kaja Jakopič
Pasivni aktivizem: Vloga spletnih omrežij pri vstajah proti diktatorskim režimom
Kaja Jakopič
Wikileaks – brezdomec med virom in medijem
Bojan Anđelković
Časi navduševanja nad virtualnim prostorom, v katerem se lahko potepamo brez identitete, so za nami
Andrej Motl
Sovražni govor v slovenskih medijih na spletu
Timotej Semenič
Demistifikacija pojma spletna televizija
Andrej Motl
Rasizem na internetu
Igor Bijuklič
Mediji v pospeševanju – Paul Virilio in totalitarnost medijske infrastrukture
Igor Vobič
Medijske hiše s spletnim novinarstvom le eksperimentirajo
Vuk Ćosić
Kriza, super
Brankica Petković
Narobe
Igor Vobič
Konvergenca v novinarstvu: integracija uredništev v časopisnih hišah Delo in Žurnal
Eva Vrtačič
E-smrtnost: Patološki narcis in smrt v kiberprostoru
Eva Vrtačič
Internetna socialna obrežja: prijatelji za vedno?
Kaja Jakopič
Otroci na internetu
Sandra Bašić-Hrvatin
Mediji, ponižani v obrt
Igor Vobič
Medosebna interaktivnost – redkost v slovenskem spletnem novinarstvu
Manca Borko
S stapljanjem uredništev v novo dobo novinarstva?
Sonja Merljak Zdovc
Blog kot novinarski odgovor na težave neke lokalne skupnosti
Kaja Jakopič
Volivci v mreži spletnih skupnosti
Igor Vobič
Splet kot zrcalo krize novinarstva?
Kaja Jakopič
Blogam, torej sem … novinar in zvezda
Zvezdan Martič
Medijske hiše srečajo nove medije
Jaka Železnikar
Spletni medij ali spletni podaljšek medija
Igor Vobič
Novinarstvo na spletu – Kdo s(m)o novinarji?
Zoran Trojar
Trendi spletnega oglaševanja
Barbara Kvas
Politični spletkarji – predvolilne kampanje na spletu
Kaja Jakopič
Bum časopisnih spletnih televizij
Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić
Spletne televizije izziv za medijske regulatorje
Brankica Petković
Mediji za državljane
Domen Savič, Barbara Kvas
Demokratični potencial spletnih dnevnikov
Nikola Janović
Praktične intervencije in teoretske refleksije
Kaja Jakopič
Boj proti sovraštvu na medmrežju ali boj z mlini na veter
Miha Ceglar
Katere podatke o uporabnikih lahko zbirajo slovenski operaterji?
Maja Breznik
Spletna stran Index prohibitorum
Toni Gabrić
ZaMirZINE
Kaja Jakopič
Slovenske parlamentarne volitve brez internetne kampanje
Mojca Planšak
FM@dia Forum 2004
Sonja Merljak
Dve postaji za medijske informacije
Zorana Baković
Kitajska: Resnica v rdeči preobleki
Marta Gregorčič
Fuck media. Be the media!
Bibliowwwgrafija
Matjaž Trošt
Izzivi spletnega novinarstva
Rok Kajzer
Kakovostno, hitro, cenejše
Nova spletna stran čeških novinarjev
Suzana Žilič-Fišer
Prihodnost televizije
Barbara Bizjak
Število obiskov razkriva edino Večer
Darren Purcell
Pošljite čim več ljudem
Darren Purcell
Otroška pornografija na internetu
Boris Čibej
Prihodnost neke iluzije
Goran Ivanović
Stara Mat’kurja - dobra juha
Erika Repovž
Nov internet časopis 24ur.com
Vuk Ćosić
Internet in kosovska vojna
Goran Ivanović
Televizija na internetu
Državna propaganda na internetu
Vuk Ćosić
V boju proti državi
Joh Dokler
Brez komunikacije z bralci
Edicija MediaWatch
Darren Purcell
Slovenska država na internetu
medijski trg
Medijska preža
Janez Polajnar
Medijski skladi nekdaj in zdaj: »Naj se vrne cenzura, ljubša bi nam bila.«
Iztok Jurančič
Bliža se razpad lastniških skupin tiskanih medijev
Sonja Merljak Zdovc
Poslovni modeli in preživetje medijskih hiš
Darja Kocbek
V medijih krizo razlagajo vedno isti ljudje
Blaž Zgaga
Izobčene vrednote
Saša Banjanac Lubej
Z ustanovitvijo medijskih zadrug do delovnih mest po svoji meri
Sandra Bašić-Hrvatin
Slovenija: En korak naprej, dva nazaj*
Zrinjka Peruško
Kaj je bilo narobe z reformami medijev v postsocialistični Evropi?*
Snežana Trpevska
Razdrobljenost trga v jugovzhodni Evropi in degradacija profesionalnega novinarstva*
Jovanka Matić
Novinarji kot gibalo reform medijev*
Tarik Jusić
Bosna in Hercegovina: Med stagnacijo in tranzicijo*
Judit Bayer
Nauki medijskih reform v srednji in vzhodni Evropi: Vsaka družba ima tak medijski sistem, kot si ga zasluži*
Paolo Mancini
Reforme medijev ne nastanejo v praznem prostoru*
Munkhmandakh Myagmar
So novinarji pobudniki in aktivni udeleženci gibanj za reformo medijev?*
Guillermo Mastrini
Napredne vlade in mediji v Južni Ameriki*
Rodrigo Gómez García
Reforme medijev v Latinski Ameriki: med dekomodifikacijo in marketizacijo javnih komunikacijskih politik*
Larbi Chouikha
Mediji v ogledalu »tunizijske pomladi«: reforme, ki jih je težko izpeljati*
Justin Schlosberg
Reforma lastništva medijev v Veliki Britaniji: kako naprej?*
Brankica Petković
Zakaj primerjati reforme medijskih sistemov?
Iztok Jurančič
Fiskalno uničevanje medijskega prostora
Saša Banjanac Lubej
Grški vstop na televizijski trg v Sloveniji: Nafta, ladjedelništvo, šport in mediji
Biljana Žikić
S skuterji do televizije:TV Pink Si – TV3 Pink – TV3 Medias
Igor Vobič
Piano v Sloveniji: malo muzike, malo denarja
Sonja Merljak Zdovc
Ko spletno uredništvo prosjači svoje kolege iz tiska za kosti
Marko Milosavljević, Tanja Kerševan Smokvina
Vpliv digitalizacije na medije v Sloveniji
Tanja Kerševan Smokvina
Spremljanje vpliva digitalizacije na medije v Sloveniji
Boris Vezjak
Politična pristranost medijev in njena imputacija
Lucio Magri
Revolucija na Zahodu*
Goran Lukič
Postaviti se po robu privatizaciji informacij
Uroš Lubej
Vse drugo nam bodo ministri tvitnili
Lana Zdravković
Ali iščete kaj določenega?
Nenad Jelesijević
Biti nekulturen
Marko Milosavljević
Giganti in palčki slovenskih medijev (če krematorijev raje ne omenjamo)
Andrej Pavlišič
Internet hočejo transformirati v še eno lovišče kapitala
Domen Savič
Zapiranje pašnika: spletna cenzura doma in po svetu
Tomaž Gregorc
Onemogočanje avtonomnih digitalnih praks – »trda plat« zgodbe
Aleksandra K. Kovač
Reševanje tradicionalnih medijev: reševanje industrije ali novinarstva?
Alma M. Sedlar
Mehanizmi zatiranja novinarske sindikalne dejavnosti
Mirt Komel
Sektorji ali bojna polja
Nenad Jelesijević
Odhod iz kulture
Sandra Bašić-Hrvatin
Odnos med mediji in politiko je »pokvarjen«
Simona Habič
Slovenija: Nizka ocena integritete medijev
Goran Ivanović
Hrvaška: Mediji kot zavezniki korupcije
Snježana Milivojević
Srbija: Prvo in zadnje poročilo o medijih in korupciji
Lenart J. Kučić
Iskanje čudežne rešitve
Janez Markeš
V čigavem imenu torej?
Grega Repovž
Gibanje 99 odstotkov ima sporočilo tudi za novinarje
Stefano Lusa
Čas tranzicije brez premisleka o novi vlogi novinarstva
Igor Mekina
Društvo novinarjev Slovenije: kaj je za pokazati v zadnjih 20 letih?
Kaja Jakopič
Razvid propadlih medijev
Goran Ivanović
Ali je WAZ izgubil sapo na Balkanu?
Nikolai Jeffs, Andrej Pavlišič
Bistvo radikalne družbene spremembe je redistribucija moči
Andrej Pavlišič, Nikolai Jeffs
Nujnost radikalnih medijev
Andrej Pavlišič
Stavka, droben medijski eksperiment in možnosti novih medijev
Nenad Jelesijević
Medijske ukane levega kapitalo-parlamentarizma
Nenad Jelesijević
Naslovnice Mladine
Sandra Bašić-Hrvatin
Medijska kriza? Udarec nameriti proti koreninam!
Nikolai Jeffs, Andrej Pavlišič
Neprofitno novinarstvo financirati iz javnih virov
Marko Milosavljević
Neprijetne številke
Iztok Jurančič
Medijska podjetja v primežu gospodarskih in političnih tveganj
Sandra Bašić-Hrvatin
Kako je privatizacija medijev omogočila privatizacijo politike
Majda Juvan
Včasih je radijski novinar moral biti tam, kjer se kaj dogaja
Igor Vobič
Konec odprtega spleta tudi v slovenskem novinarstvu?
Gorazd Kovačič
Polom reforme medijske zakonodaje
Lenart J. Kučić
Jezdeci medijske apokalipse
Marko Milosavljević
Ali zagotoviti sistemsko pomoč časopisom v času krize? [1]
Sandra Bašić-Hrvatin
Kriza časopisne industrije je posledica napačnih odločitev lastnikov
Brankica Petković
Prispevek k razpravi o novinarstvu
Sandra Bašić-Hrvatin
Kako rešiti medije?
Igor Bijuklič
Mediji v pospeševanju – Paul Virilio in totalitarnost medijske infrastrukture
Gorazd Kovačič
Štrajk v treh slikah
Jasna Babić
Slovenske glasbene revije
Iztok Jurančič
Kanarčki v rudniku demokracije
Gordan Malić
Hrvaška: Sodni dan neodvisnega časopisnega založništva
Luka Osolnik
Pristop pa tak!
Lucija Petavs
Delo so premagali »kšeftarsko-politični« interesi
Jožica Dorniž
Lokalne novice bodo ljudi vedno zanimale
Gojko Bervar
Veliki mediji so zdavnaj izgubili dušo
Zoran Medved
Poslovni model za lokalne medije: poroka z razlogom
Igor Vobič
Konvergenca v novinarstvu: integracija uredništev v časopisnih hišah Delo in Žurnal
Nikola Janović
Od spektakla do odgovornosti: hrbtna stran oglaševanja
Lana Zdravković
Je bolj škodljiva pornografija ali oglaševanje?
Anuška Delić
Ali lahko kriza stimulira odgovornost medijev?
Sandra Bašić-Hrvatin
Mediji, ponižani v obrt
Boris Čibej
Združene države Amerike: Kako so propadli časopisi
Jože Vogrinc
Spremenimo informativne medije v javna glasila!(1)
Gorazd Kovačič, Lenart J. Kučić
Kriza kot priložnost za revizijo medijskega sistema
Peter Frankl
Mediji v Sloveniji niso opravili nadzora nad »neoliberalnim« dogajanjem
Boštjan Nedoh
Medijska reprezentacija delovnega ljudstva
Marko Zajc, Janez Polajnar
»Za mastne dohodke lastne«
Gojko Bervar
Nevarnost sistemske korupcije
Sanja Prelević
Fikser – desna roka tujemu novinarju
Ferenc Horváth
Perspektive časopisa madžarske manjšine v Sloveniji
Saša Panić
Na silo izgnani s tako imenovanega medijskega trga
Boštjan Nedoh
Antiintelektualizem in destrukcija javne razprave v medijih
Marko Prpič
Raba medijev med študenti[1]
Nika Susman
Francija: Mediji na Sarko(1) pogon. Konec neodvisnega novinarstva?
Tanja Kerševan-Smokvina
Strategija razvoja radijskih in televizijskih programov – bolje pozno kot nikoli?
Miha Krišelj
Digitalizacija in novi frekvenčni spekter – izziva za razvoj radijskih in televizijskih programov
Zoran Trojar
Trendi spletnega oglaševanja
Iztok Jurančič
Pravna zaščita kaznovanih novinarjev – Novinarji kot postranska škoda?
Lev Kreft
Klientelizem kot eksces ali sistem
Senad Pećanin
Bosna in Hercegovina: Klientelizem in mediji
Snežana Trpevska
Makedonija: Največje televizijske postaje v službi političnih obračunov
Milka Tadić Mijović
Črna gora: Mediji brez distance do vladajočih krogov
Sonja Zdovc
Brezplačniki
Miran Zupanič
Bo filmska kultura temeljila na ustvarjalnosti kimavcev?
Sandra Bašić-Hrvatin, Brankica Petković
Pluralnost po meri politike
Renata Šribar
Mobitel, WTF?
Uroš Blatnik
Vloga urednikov v množičnih medijih
Jurij Popov
O prostituciji in trgovini z ljudmi površno in senzacionalistično
Lev Centrih
»Cigo iz Ambrusa«, dojenčkov smeh, vrtnice iz srčka in »jedi govna«
Roman Kuhar
Kako je začela izhajati »revija, kjer je vse prav«?
Lucija Bošnik
Gaspari za guvernerja – Delo vs. Dnevnik
Andrea Kosenjak
Drnovšek in mediji
Jani Sever
Ni medijskih lastnikov brez političnih interesov. Vprašajte odgovorne urednike.
Venčeslav Japelj
Prevzem Primorskih novic
Klavdija Figelj
Kje so pristali novinarji?
Sonja Merljak
Prihodnost časopisov
Iztok Jurančič
Skromna raznolikost v butični ponudbi medijskega trga
Marko Milosavljević
Vrnitev TV 3 – Največ koristi bo še vedno imel Holivud
Brankica Petković
Mediji za državljane
Lana Zdravković
Kakšna javnost so mediji?
Julija Magajna
Kaj bi lahko bilo alternativnega v delovanju medijev?
Sandra Bašić-Hrvatin
Po razpisu za subvencije medijem: Uravnoteženi in komunikativni
Suzana Žilič-Fišer
Javnega interesa ne zagotavlja le RTV Slovenija
Boris Vezjak
Kdo so člani strokovne komisije?
Lou Lichtenberg
Nizozemska: Državna podpora le, če je obstoj medija ogrožen
Tomaž Zaniuk
Radio Študent: Despotizem 1996–2006?
Boris Čibej
Demokratične čistke
Sandra Bašić-Hrvatin
Ali snovalci medijske politike razlikujejo pluralnost, različnost in raznolikost medijev?
Luna Jurančič
Bo Kraljem ulice uspelo?
Neva Nahtigal
Medijska kronika
Neva Nahtigal
Pregled kadrovskih sprememb
Neva Nahtigal
Novinarska avtonomija utopljena v kozarcu piva, temnega
Boris Vezjak
Argumentativno varanje učinkuje politično pristransko
Dejan Pušenjak
Zmagoslavna vrnitev ali poprava krivice
Lucija Bošnik
Dva človeka: eden pred, drugi pa za televizijsko kamero
Ana Kus
Mediji da niso kulturni fenomen, temveč gospodarske družbe
Lenart J. Kučić
Neznanke digitalne televizije
Sandra Bašić-Hrvatin
Čigavo bo Delo?
Renata Šribar
Oglaševanje časopisa Direkt - Nemoč regulacijskih orodij
Poul Erik Nielsen
Brezplačni časopisi - Izziv ali grožnja demokraciji?
Martín Becerra, Guillermo Mastrini
Koncentracija medijskega lastništva
Gojko Bervar
Svoboda in odgovornost
Barbara Bizjak
Založniška industrija v EU
Franja Arlič
Milijarda tolarjev letno za izvajanje zakona o medijih
Boštjan Šaver
Šport, mediji in družbena konstrukcija junaštva - Primer Humar
Gašper Lubej
Lahko bi bilo boljše Dobro jutro
Dušan Rebolj
Orwell se obrača v grobu
Iztok Jurančič
Gospodarski vestnik – Ko mediji obmolknejo
Marko Milosavljević
Novinar Zmago Jelinčič – Plemeniti
Sandra Bašić-Hrvatin
Delničarji pomembnejši od bralcev
Klara Škrinjar
Samostojni in svobodni novinarji v primorskih lokalnih medijih
Maja Breznik
Spletna stran Index prohibitorum
Rina Klinar
Delodajalec – tako odveč a hkrati potreben?
Neva Nahtigal
Zakaj so stavkali novinarji?
Igor Drakulič
(Ne)samostojni in (ne)svobodni?
Neva Nahtigal, Uroš Škerl
Novinarski večer o stavki
Jaka Repanšek
Bo prenovljeni kolektivni pogodbi za novinarje uspelo?
Živa Humer, Mojca Sušnik
Politika enakih možnosti žensk in moških brez medijske pozornosti
Sandra Bašić-Hrvatin
Zmeda zaradi Zmed-a
Tomaž Dimic
Ali lahko kupiš prispevek v elektronskem mediju posebnega pomena?
Alexander Baratsits
Zahteva za priznanje tretjega medijskega sektorja v Evropi
Regionalna konferenca o koncentraciji lastništva v medijih
Ignatius Haryanto
Indonezija: Iz avtokracije v vojni kapitalizem
Sandra Bašić-Hrvatin
Kako WAZ pritiska na novinarje v jugovzhodni Evropi?
Branka Bezjak, Matija Stepišnik
Tiranija "radovednosti"
Matija Stepišnik
Kaj sploh lahko štejemo za novinarstvo?
Renata Šribar
Simobilove prsi in Severinin video
Dušan Rebolj
South Park: Egiptovski skakači in svete krave
Aidan White
V viziji nove Evrope so mediji na zadnjem mestu
Lenart J. Kučić
Styria v Sloveniji – kaj pa je Styria?
Boris Rašeta
Styria na Hrvaškem
Gorazd Kovačič
Politika zaposlovanja v medijih in očitano blodenje mladih novinarjev
Sabina Žakelj
Samoregulacija oglaševanja
Nina Nagode
Prikrito oglaševanje v slovenskem tisku
Primož Krašovec
Mediji, propaganda, manipulacija, zarota
Saša Panić
Mediji in gibanje za globalno pravičnost
Peter Preston
Bodo mediji boljši, ko bomo v Evropski uniji?
Sandra Bašić-Hrvatin
Moč medijskih lastnikov v EU
Tomaž Zaniuk
Klic po celostni sanaciji Radia Študent
Saša Banjanac Lubej
Lokalne radijske postaje: Vse novice in oglasi iz istega računalnika
Alenka Kotnik
Sizifove muke sofinanciranja medijev
Mediji in avdiovizualna kultura v osnutku nacionalnega kulturnega programa 2004-2007
Rina Klinar
Medijska raznolikost v nacionalnem programu za kulturo 2004-2007
Brankica Petković
Razpršenost lastništva in raznolikost vsebin
Suzana Žilič-Fišer
Velika Britanija: Državno financiranje in naročnina slabi neodvisnost in svobodo televizije
Alison Harcourt
Regulacija medijskega lastništva - slepa ulica EU
Petra Šubic
Skrivnostne poteze DZS
Brankica Petković
Bojan Petan: »Ni prostora za vse«
Lucija Bošnik, Nataša Ručna
Evropski medijski trg - veliki se povezujejo
Suzana Lovec, Katja Šeruga
Koncentracija medijskega lastništva v Evropi, ZDA in globalno
Dušan Rebolj
Tuji lastniki medijev v srednji in vzhodni Evropi
Saša Bojc
Regulacija medijskega lastništva v državah vzhodne Evrope
Miro Petek
Velika Britanija: Lastništvo zagotavlja neodvisnost Guardiana
Saša Bojc
ZDA: Lokalne televizije – na poti k nepomembnosti
Suzana Žilič-Fišer
Velika Britanija: Channel 4 kot model javne komercialne televizije
Petra Šubic
Novi lastniki medijev: zakaj je Laško kupil delež v Delu?
Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić
Medijska koncentracija v Sloveniji
Saša Banjanac Lubej
Novinarji so za direktorje kakor delavci v tovarni
Brankica Petković
Romi
Ian Mayes
Naš cilj je biti odgovoren časopis
Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić
Monopoly – družabna igra trgovanja z mediji
Petra Šubic
Nemški časopisni založnik v Sloveniji, slovenski v Makedoniji
Božidar Zorko
Nič več ni zastonj
Poul Erik Nielsen
Danska državna televizijska služba na prodaj
Uroš Urbas
Nemčija: Süddeutsche Zeitung – globoko v rdečih številkah
Tomaž Trplan
K praksi alternativnih medijev: Independent Media Center
Dušan Rebolj
Prihodki radiotelevizij naraščajo
Peter Frankl
Ples ene pomladi?
Polona Bahun
Novinarji - odvečna delovna sila?
Petra Šubic
Boj med Delom in Dnevnikom
Alenka Veler
Otroška periodika in trg
Sonja Merljak
Vse, kar boste gledali ali brali, bo prihajalo od iste korporacije
Tomaž Trplan
K praksi alternativnih medijev
Brankica Petković
Koliko medijev manjšinam?
Natalia Angheli
Moldova
Etnična razpoka med mediji
Marta Palics
Vojvodina
Izgubljen ugled manjšinskih medijev
Suzana Kos
Na drugo stran
Petra Šubic
Kmalu novi časniki?
Barbara Bizjak
Distribucija tiska v Sloveniji
Zoran Trojar
Nova nacionalna raziskava branosti
Saša Banjanac Lubej
Medijski inšpektor - one man band
Bojan Golčar
Radio Marš - konec ali začetek?
Suzana Žilič-Fišer
Neprivlačnost slovenskega televizijskega trga
Petra Šubic
Lastniški premiki
Petra Šubic
Osvajalci južnih medijskih trgov
Gojko Bervar
Kako deluje nemški tiskovni svet?
Petra Šubic
Premirje med Infondom in DZS
Zoran Trojar
Mediji morajo sami financirati raziskave
Tomaž Drozg
Tudi moški berejo
Lucija Bošnik
V naši branži globalizacija ne velja
Petra Oseli
Je TV 3 res »nezaželena« televizija?
Medijski pregled
Bojan Golčar
V reševanje Marša se je vključila občina
Jurij Giacomelli
Bo Financam uspelo?
Petra Oseli
Prodajajo šampon v informativnih oddajah
TV3 bo preživela
Novi dnevnik
RTV Slovenija
Druga in tretja obravnava zakona o medijih
Petra Šubic
Nova razmerja med dnevniki
Matjaž Gerl
Logika kapitala na televizijskem trgu
Kaja Jakopič
Kdo so lastniki Mladine?
Medijski pregled
Medijski pregled
Mojca Pajnik
Boj za vernike tudi z mediji
Peter Frankl
Švedski kapital v Financah
Arturas Mankevicius
Ugled in uspeh gresta skupaj
Boris Rašeta
Brutalna akumulacija kapitala
Grega Repovž
Medijski pregled
Slavko Vizovišek
Selektivno uničevanje časnikov
Sandra Bašić-Hrvatin, Tanja Kerševan-Smokvina
Lastniške mreže slovenskih časopisov in radijskih postaj
Miklós Sükösd
Največ tujega lastništva
Petio Zekov
Waz narekuje pravila bolgarskega časopisnega trga
German Filkov
Elektronski »bum« v makedonskih medijih
Jure Apih
Temelji papirnate hiše
Božidar Zorko
Dnevniki danes in jutri
Branko Bergant
Kako uravnati trg?
Gregor Fras
Riba, imenovana Zofa
Boris Čibej
Vojno novinarstvo
Igor Vezovnik
S poplavo tožb nas poskušajo izločiti
Marjan Jurenec
Hočemo subvencioniranje svojega informativnega programa
Iztok Lipovšek
Koliko in kje se bo oglaševalo, lahko odloča le gospodarstvo
Pro Plus
Za POP TV so najbolj pomembni gledalci
Marjan Moškon
Kaj naredi denar
Branko Podobnik
Boj za zaupanje bralcev
Edicija MediaWatch
Tanja Petrović
Dolga pot domov
Brankica Petković, Marko Prpič, Neva Nahtigal, Sandra Bašić-Hrvatin
Spremljanje in vrednotenje medijev
Sandra Bašić-Hrvatin, Brankica Petković
In temu pravite medijski trg?
Brankica Petković, Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić, Iztok Jurančič, Marko Prpič, Roman Kuhar
Mediji za državljane
Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić, Brankica Petković
Medijsko lastništvo
Sandra Bašić-Hrvatin, Marko Milosavljević
Medijska politika v Sloveniji v devetdesetih
Novinarski večeri
04.03.2004
Peter Preston, Darijan Košir
Kaj dela odgovorni urednik?
24.02.2004
Brigitta Busch, Lajos Bence, Antonio Rocco, Ilija Dimitrievski
Mediji in manjšine
05.12.2002
Serge Halimi, Rastko Močnik
Novinarji – čigavi psi čuvaji?
14.04.2000
Rainer Reichert, Peter Frankl
Medijska industrija v novi Evropi
23.06.1998
Andras Sajo, Sandra Bašić-Hrvatin
Sedma sila na povodcu
29.05.1998
Patrick White, Tadej Labernik
Tiskovne agencije v krizi
Omizja
29.09.2007
Snježana Milivojević, Snežana Trpevska, Sandra Bašić-Hrvatin, Vildana Selimbegović, Milka Tadić, Brankica Petković, Drago Hedl, Željko Bodrožić, Peter Preston, Jani Sever, Aleksandar Damovski, Stjepan Malović, Vanja Sutlić, Mehmed Agović, Dragoljub Vuković, Dubravka Valić Nedeljković, Mirko Štular, Saša Banjanac Lubej
Omizje: Oblike politične instrumentalizacije in klientelizma v medijih v državah jugovzhodne Evrope – primer držav nekdanje Jugoslavije
03.04.2007
Venčeslav Japelj, Barbara Verdnik, Peter Kolšek, Veso Stojanov, Simona Rakuša
Omizje: Tehnologija obvladovanja medijev v Sloveniji
12.10.2006
Brankica Petković, Marko Prpič, Rajko Gerič, Darja Zgonc, Jože Vogrinc, Tomaž Perovič, Roman Kuhar, Jani Sever, Ahmed Pašić, Mitja Blažič, Ksenija H. Vidmar, Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić, Iztok Jurančič, Lou Lichtenberg, Granville Williams, Božo Zorko, Branko Grims, Rina Klinar
Mediji za državljane
24.04.2006
Judit Takacs, Miha Lobnik, Brane Mozetič
Pluralizacija medijev ali kje je prostor za gejevske in lezbične medije?
15.03.2004
Jure Apih, Miran Lesjak, Melita Forstnerič-Hajnšek, Grega Repovž, Iztok Jurančič, Peter Nikolič, Sašo Gazdić, Janez Damjan
S kapitalom nad novinarstvo
06.12.2000
Boris Cekov, Branko Pavlin, Peter Frankl, Branko Čakarmiš, Cene Grčar, Iztok Lipovšek, Sandra Bašić-Hrvatin, Marko Milosavljević
Medijski lastniki: boj za dobiček ali vpliv na uredniško politiko