N O V O S T I
O   M E D I A W A T C H
R E V I J A   M E D I J S K A   P R E Ž A
o   r e v i j i
s e z n a m
junij 2013
december 2012
junij 2012
december 2011
maj 2011
december 2010
maj 2010
december 2009
maj 2009
december 2008
maj 2008
december 2007
maj 2007
uvodnik
obvladovanje medijev
radio in televizija
medijska politika
mediji in politika
medijske reprezentacije
spol in mediji
vzgoja za medije
internet
mediji v svetu
recenzije in prikazi
seminarji in obvestila
ekskrementi
fotografija
december 2006
maj 2006
november 2005
maj 2005
november 2004
marec / april 2004
oktober 2003
marec 2003
december 2002
poletje 2002
zima 2002
poletje / jesen 2001
pomlad 2001
zima 2001
poletje-jesen 2000
pomlad 2000
jesen 1999 / zima 2000
poletje 1999
pomlad 1999
zima 1999
poletje 1998
pomlad 1998
zima 1998
u r e d n i š t v o
E D I C I J A   M E D I A W A T C H
S P R E M L J A N J E   N E S T R P N O S T I
N O V I N A R S K I   V E Č E R I
O M I Z J A
M E D I J S K O   S O D E L O V A N J E
T E M E
A V T O R J I
P O V E Z A V E

Jurij Popov
O prostituciji in trgovini z ljudmi površno in senzacionalistično
Trgovina z ljudmi in prostitucija sta pri nas kot medijski in sociološki temi še zmeraj tabuizirani.
»Tretja izmena na pločnikih«, »Ne podirajo jih ampak podpirajo«, »Prostitucija je trdo delo. Kakopak«, »In nedeljsko delo prostitutk?«, »Slast dopoldanske ljubezni«, »Ljubimce delila z mamo«, »Medicinska atomska bomba«, »Rdeča kapica z blagajno v košarici, »Spletna prostitucija se bohoti v Ljubljani »Prostitucija – nujno zlo?«, »Hivčki ne letajo po zraku«, »Zgoraj uj, spodaj fuj!« … Zapisano so še zmeraj prevladujoči naslovi medijskih prispevkov o trgovini z ljudmi in prostituciji pri nas. Prevladujeta cinizem in neprimerno duhovičenje. Tako je od nekdaj. Redki so prispevki, ki so imeli ambicijo preskočiti te okvire. Tudi njihova zasnova je prej ko slej ista, ter seveda izbor elementov pojava, ki zanimajo avtorje. Na ta način obdelava obeh pojavov prej ko slej ostaja površinska. Takšen izbor veliko bolj determinira ali definira avtorje, ne pa pojavov, ki naj bi jih obravnavali. Pri njihovi obdelavi namreč ne sledijo tistemu, kar bi lahko imenovali smiselni cilji socioloških prispevkov, razčlenjevanju in prikazovanju pojava, kakršna v resnici sta ali njuni vpetosti v družbeni koncept, njuni interaktivni vlogi v družbi, ampak bolj sledijo ciljem, značilnim za rumeni tisk – povečevanju branosti za vsako ceno. Pojava je večina avtorjev, posledično pa tudi dobršen del družbe, odrinila na skrajni rob družbe in tako ustvarila vtis, da sta povsem samostojna, neodvisna od nje. Pripisali so jima lastnost, ki je nima noben socialni pojav – samobitnost. Avtorji se pri tem niti ne sprašujejo, kaj bi v resnici utegnilo zanimati bralce in ali si morebiti ne želijo bolj sociološkega pristopa, bolj poglobljene razčlenitve vzrokov in posledic obeh pojavov in vsega vmes. Tu so obstali pri domnevi, da jih zanima predvsem to, »da se kaj dogaja«. Vztrajajo pri mnenju, da bralce pojava zanimata predvsem v luči ekskluzivističnih, senzacionalističnih, stereotipnih in stigmatskih obdelav. Pri pisanju pa ohranjajo tudi cinizme (z uporabo izrazov, kot na primer »radodajke«, »prijateljice noči«, »prodajalke ljubezni«, »najstarejša obrt« itn.), brez katerih kakor da ni mogoče pripraviti niti enega samega prispevka o prostituciji ali trgovini z ljudmi. Vse to kaže na odnos do teme, odnos, ki ne temelji na socioloških, ampak moralnih podmenah, kar pojava ne pojasnjuje, ampak ju stigmatizira.

Kako je ta tema osiromašena v slovenskih medijih, je pred časom v tej reviji analizirala že Mojca Pajnik (glej članek »Polarizacija prostitucije: biznis ali javna nemorala«), ki je opozorila na bipolaren pristop do prostitucije; na eni strani je »reducirana na gospodarsko dejavnost, biznis, ki prinaša zaslužek, in na drugi strani na sporno obnašanje, ki ogroža javno moralo«. Kot je zapisala, »bipolarnost, ki se reproducira s suhoparnim dvojnim videnjem«. Ta bipolarnost velja tudi za prikazovanje ponudnic (predvsem, če ne izključno ponudnic) bodisi kot žrtev bodisi kot požrtvovalnih mater samohranilk. Ponudnic, ki so povabljene k pogovoru. Zlasti kadar gre za tiskane medije (predvsem Mladino), zbujajo nekateri pogovori s prostitutkami, zlasti tisti, v katerih sogovornica izraža povsem enaka stališča kot njen izpraševalec, dvom celo o samem fizičnem obstoju intervjuvanke.

Kdaj mediji poročajo?
Spremljanje prispevkov o tej temi pokaže, da se zanimanje novinarske srenje poveča le v izjemnih primerih, ko se »res kaj zgodi«. Denimo smrt žrtve trgovine z ljudmi, ki je delala tudi pri nas, zaradi okuženosti z vrsto spolno prenosljivih bolezni, vključno z aidsom (primer Olene Popik), ali umor petih prostitutk v Ipswitchu (Velika Britanija, december 2006). Takrat torej, ko se »kaj zgodi« in ko to nedvoumno kaže na kriminalno naravo tega socialnega pojava. Prav kriminalizacija pa je ena največjih cokel za uspešnejše reševanje problemov prostitucije oziroma učinkovito zmanjševanje njenih negativnih posledic, ne nazadnje pa tudi za njeno boljše razumevanje. Isto velja tudi za trgovino z ljudmi, ki je skoraj v celoti identificirana s prostitucijo, čeprav je v resnici manjšinski del žrtev prisiljen v delo v prostituciji.

Če vzamem v precep članek v Žurnalu z naslovom »Spletna prostitucija se bohoti v Ljubljani« (9. 2. 2007, Dejan Steinbuch, Jadranka Rebernik), podprt s pasico »ekskluzivno«, ta ustvarja vtis, da gre za nov pojav. Toda novost je le spletna stran Sloescort, ki jo prispevek opisuje, kajti internet je tudi pri nas s pomočjo vrste drugih spletnih strani eno od orodij prostitucije že več kot desetletje. Teh spletnih strani je nekaj deset. O vpletenosti sodobnih elektronskih medijev v prostitucijo obstaja zelo dobra študija Sveta Evrope izpred nekaj let, ki pojasni vse oblike in modele.

Tudi zapis v podnaslovu Žurnalovega članka »Klasična prostitucija je zgodovina. Dekleta so se z ulic preselila v stanovanja« vzbuja napačni vtis o razmerah pri nas, saj v Sloveniji komaj poznamo ulično prostitucijo. Poimenovanje »klasična prostitucija« je anahronizem, neposredno z njim povezan pa je pojem »profesionalka« zapisan v minianketi med »znanimi Slovenci«. Pojem profesionalka je vezan na z zakonom dovoljeno in zakonsko urejeno prostitucijo, ta del pojava pa je začel izginjati po seksualni revoluciji v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Povedano drugače, danes v prostituciji prevladujejo amaterke, pri nas pa drugih sploh ni. V članku naletimo tudi na običajno objavljanje nepreverljivih informacij, kot na primer: »prostitutke in prostituti (skupaj naj bi jih bilo okoli 1500)«, »uporabnikov je v Sloveniji po nekaterih ocenah nekaj deset tisoč«, »prostitucija na leto prinese okoli 20 milijonov evrov, spet po drugih ocenah pa je tega neobdavčenega zaslužka še več«. Vsi uporabljeni številčni podatki so nepreverljivi, navedena vira – »nekateri« in »drugi« – pa sta v celoti anonimna. Vzorčni primer površne obdelave pojava je tudi spletna anketa z enim samim nejasnim vprašanjem, »ali se strinjate z legalizacijo prostitucije pri nas?« Legalizacija kot strokovni pojem pomeni kakršno koli obliko zakonskega urejanja kakega vprašanja. Torej tudi prepoved, čeprav najbrž ni dvoma, da so avtorji mislili na z zakonom dovoljeno prostitucijo. Kaj je torej mišljeno pod »legalizacijo«? Koliko ljudi je za (kaj?) in koliko jih je proti (čemu?). Objavljeni odgovor – izražen v odstotkih – ne pove nič, če nimamo zraven tudi podatka o številu respondentov.

Pisanje brez preučevanja podatkov
Tudi zgodba članka »Tretja izmena na pločnikih« (Mag, 10. 1. 2007) avtorice Marjete Tratnik Volasko, ki naj bi se, vsaj tako je bilo mogoče sklepati iz podnaslova, ukvarjal z nevarnostjo povečanja prostitucijske ponudbe na evropskih tleh kot posledici vstopa Romunije in Bolgarije v enakopravno članstvo Evropske unije, hitro zaide z začrtane smeri. Članek za uvodno trditev ne navede enega samega argumenta, popolnoma pa spregleda dejstvo, da so Romunke in Bolgarke vse od padca berlinskega zidu med najštevilčnejšimi žrtvami trgovine z ljudmi za potrebe prostitucije v Evropi. O tem govorijo podatki pripravljeni za evropsko konferenco o trgovini z ljudmi Evropske unije in Mednarodne organizacije za migracije (Bruselj, 2002), zelo učinkovite mednarodne nevladne organizacije Tampep, ki se ukvarja s prostitucijo migrantk in preventivo pred HIV-om, aidsom in drugimi spolno prenosljivimi boleznimi v tako imenovani migrantski prostituciji (organizacijo financira evropska komisija), podatki Mednarodne organizacije za delo (IOM), Sveta Evrope in številnih drugih mrežno in mednarodno organiziranih nevladnih organizacij za boj proti trgovini z ljudmi, Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi, da ne naštevamo še vseh NVO v obeh državah. Pri tem je treba opozoriti, da gre za državi, ki se s tema problemoma spopadata že vrsto let in je strokovnost predvsem članic in članov nevladnih organizacij, ki se ukvarjajo s tema problemoma, na izjemno visoki ravni, upal bi zapisati, da višji kot pri nas. Ne nazadnje so NVO-ji obeh držav povezani v skoraj vse pomembne mednarodne mreže za boj proti trgovini z ljudmi, deležni velike finančne in strokovne podpore iz tujine in vključeni v vrsto projektov za zmanjševanje negativnih posledic obeh pojavov. Omenjeni članek vseh teh dejstev ne upošteva in ne predstavlja, ponudi pa sklepanje o pričakovanem poteku dogodkov, ne da bi avtorica preučila gradivo, ki lahko takšno trditev ovrže in ki je na voljo v resnično izjemnem izobilju.

Članek zelo hitro z opisovanja nevarnosti, ki naj bi jo za ponudbo v evropski prostituciji pomenila vstop Romunije in Bolgarije v Evropsko unijo, preide v opisovanje prostitucije v Sloveniji. Opazno je, da pri tem sledi vzorcem identificiranja trgovine z ljudmi s prostitucijo. V resnici trgovina z ljudmi nameni za prostitucijo le del žrtev, predvsem žensk in deklet, večina žrtev (po podatkih IOM) pa jih je izrabljenih pri drugih delih trgovine (siva ekonomija, skrite delavnice, laboratoriji za predelavo mamil, beračenje, kraje, ulični nastopi, delo v rudnikih, na plantažah, tekmovanja s kamelami, pomoč v gospodinjstvih …). Resnici na ljubo v članku objavljena tabela števila »delovnih dovoljenj oziroma prijav dela slovaških delavcev« ne pove, za koliko se je povečalo število »prodajalk ljubezni«. Pri tem gre za drugo pogosto ponavljano napako, ko so določene skupine iskalk dela – predvsem ženske; plesalke, natakarice in hostese – neutemeljeno razglašene za »prodajalke ljubezni«, kot avtorica imenuje prostitutke.

V nadaljevanju članka avtorica med drugim navede nepreverjeno trditev, da v slovenskih nočnih barih plesalke ponujajo storitev, »ki presega opis del in nalog iz registra poklica artistke«. Iz konteksta članka je povsem jasno, za kakšno storitev naj bi šlo. Ta »dopolnilna dejavnost« menda poteka »zakrito, pod budnimi očmi zvodnikov«. Trditve so problematične, saj ne izvemo dejstev, ki jih lahko utemeljijo. Gre za dejstva ali domneve? Kdo je te razmere preučeval in lahko spoznanja utemeljeno posreduje naprej? Kdo so zvodniki v teh nočnih barih? Vsi najemniki oziroma lastniki, ali le-ti sodelujejo z zvodniki? Če je tako, potem je tu veliko dela za organe pregona (ne le policijo, tudi tožilstvo in sodstvo).

Med drugim lahko v članku preberemo tudi, da se »po krutosti in dobičkoželjnosti zvodniki pri nas prav nič ne razlikujejo od drugih«, »Slovenci imamo o prostituciji precej zgrešene predstave«, »še posebno sprevržene predstave se pojavljajo v javnosti o prostovoljnosti prostituiranja tujk, ki so v večini primerov žrtve trgovine z ljudmi«. Takšne trditve zbujajo vtis, da gre za natančno védenje o razmerah v trgovini z ljudmi in prostituciji v Sloveniji. Dejstvo pa je, da v Sloveniji nimamo niti ene same celovite in kakovostno raziskave o razmerah v prostituciji in trgovini z ljudmi. To pa je ena izmed največjih pomanjkljivosti, saj gre za pojava, ki sta prisotna tudi v Sloveniji, ki je zdaj sestavni del Evropske unije in s tem povezana tudi z državami, v katerih trgovina z ljudmi in prostitucija cvetita. Natančno preučevanje teh in še drugih sorodnih socialnih pojavov pa je nujno zaradi boljšega odzivanja družbe na njihove negativne posledice. Prav zato trdim, da sta trgovina z ljudmi in prostitucija pri nas kot sociološki temi še zmeraj tabuizirani. To, da tu in tam lahko v medijih naletimo na prispevke, v katerih se odkrito govori o prostituciji in trgovini z ljudmi, še ne pomeni detabuiziranja teme. Po moje se to zgodi šele po tem, ko se tudi ustrezne stroke lotijo določenega socialnega pojava in ko raziskave dosežejo stopnjo, ki preseže v tem članku obravnavani način obdelave.

Diplomske naloge pojav obravnavajo površno
Pri tem mislim na številne diplomske naloge, ki so v zadnjih letih ugledale luč dneva na naših univerzah in jim je mogoče očitati vrsto za to raven povsem neobičajnih in neprimernih površnosti in nestrokovnosti. Branje teh me je pripeljalo do nekaj temeljnih vprašanj, ki si jih pri takšnih nalogah sploh ne bi smeli zastavljati. Eno je vprašanje virov za vrsto trditev, predvsem številčnih (število ponudnic in ponudnikov, strank, zaslužkov posameznic in panoge), drugo zadeva vprašanje generalizacije trditev enega ali dveh ali največ treh vprašanih (tako na strani ponudbe kot na strani povpraševanja), tretje pa prenašanje tujih ugotovitev in spoznanj na naša tla. Načelo tovrstnega avtomatizma, ki je aksiom tudi vsega medijskega poročanja, ne razumem prav dobro. Ali to torej pomeni, da je naša družba takšna kot je južnokorejska, ameriška, ukrajinska, nigerijska? Če ni, potem gre za skorajda temeljni sociološki greh. Neki pojav obravnavamo v točno definiranem okolju, ne da bi poznali kulturni vzorec tega istega okolja? Gre torej za dela, ki jih ugledna britanska sociologinja Liz Kelly označuje kot quick and durty?

Če govorimo o ohranjanju preživetih vzorcev razmišljanja o prostituciji, potem je vredno omeniti tudi prispevek »Prostitucija – nujno zlo?« objavljen v spletnem magazinu Sonček. Članek, ki ga omenjam, je podpisal Nakito Mičiči, kar je dokaj vulgariziran psevdonim avtorja, predvsem pa odraža njegovo željo po anonimnosti, poleg tega, da prispevek kategorizira na stopnjo manjše pomembnosti. Posebne omembe vredna se mi zdi naslednja trditev: »Na splošno velja, da se moški zateče k prostitutki le v nujni potrebi, saj – tudi to je splošno znano – moški potrebujejo spolno potešitev skoraj tako močno kot hrano, pri čemer cena ni tako zelo pomembna.« Trditev me je nekoliko presenetila, saj sem mislil, da je v naši družbi to že preživeti način razmišljanja, kadar gre za moško seksualnost in prostitucijo.

O čem mediji ne pišejo?
Doslej zapisano je del tistega, s čimer se ukvarjajo naši mediji, kadar gre za prostitucijo in trgovino z ljudmi. S čim pa se naši mediji ne ukvarjajo? Na primer z vprašanjem, kako je z razvojem prostitucije in trgovine z ljudmi v Sloveniji, na katerih področjih se pri nas pojavlja trgovina z ljudmi, kakšna so razmerja med trgovino z ljudmi, tihotapljenjem ljudi, zakonito in nezakonito migracijo, vprašanjem azilantov, kakšna je tradicija prostitucije v Sloveniji, kakšni so vzroki, da se kdo v Sloveniji odloči za prostitucijo, kako je s tako imenovano moško prostitucijo pri nas, kakšno je razmerje med prisilno in prostovoljno prostitucijo, kakšno je javno mnenje v zvezi s tema dvema pojavoma, kakšna je obveščenost ljudi o značilnostih obeh pojavov, kakšno je razmerje med abolicionisti, prohibicionisti, reglemetaristi in privrženci švedske ideje o kriminalizaciji strank, ali se tudi pri nas, kot drugod po svetu, oba pojava širita, ali se tudi pri nas prostitucija ponuja kot karierna možnost zlasti za ženske, in ali so jo pripravljene sprejeti, kakšno je razmerje med povpraševanjem in ponudbo, je v Sloveniji mogoče zakonsko urediti prostitucijo drugače, kot je zdaj, je stvarno pričakovati sprejem le nekaj zakonskih členov v kazenskem zakoniku, ali je bolje oblikovati celoviti zakon in tako naprej.

izpis

Renata Šribar

Pornografizacija spolnosti
Pornografska seksualnost zadeva zaslužkarstvo na račun dveh največjih družbenih manjšin – Vsebine »za odrasle«, ki se na televiziji kažejo časovno omejeno, se otrokom in mladoletnim ponujajo v dnevnem in revijalnem tisku v oglasih za vsebine na mobilnih portalih, oblikovanih zanje in namenjenih zgolj njim.
Pogled kamor koli, v medijski prostor, eksterier, javni interier ali na vedenje družbe otrok pove, da smo v Sloveniji že povsem pornografizirali spolnost. To pomeni mnogo stvari, pri čemer je komercializacija te bolj ali manj intimne telesne dejavnosti še najmanjša škoda. V teoriji in praksi utrjujemo in učimo otroke spolno diskriminatornega in enostranskega seksualnega vedenja, pri čemer si delamo veliko (družbeno) škodo ne le z vidika razvoja demokracije in vrednot človeške celovitosti, dostojanstva in družbene enakosti, temveč tudi z ekonomskega vidika. Napredni raziskovalci in raziskovalke so po empiričnih raziskavah o individualnih škodljivih učinkih pornografije sodelujoče podvrgli debriefingu (protinavodilom); si je mogoče predstavljati, koliko bo demokratično družbo stal (proti)pornografski debriefing ali – v slabšem primeru –, koliko in v čem vse jo bo stalo, če ga ne opravi?

Cerkev in porno zaslužkarstvo
Nelagodju ob konstataciji stanja in porno viziji se ne morejo izogniti niti pornografi in propornografi sami. Od kje sicer nenadna zaskrbljenost tistih, ki so Slovenijo pornografizirali? Pozivajo na starševsko odgovornost v manj verodostojnem stilu »mi samo služimo, starši pa naj skrbijo, da tisti, od katerih največ zaslužimo, to je otroci in zgodnji najstniki, ne bodo konzumirali tega, kar jim ponujamo«. Opozarjajo na potrebo po polnoletnosti porno starlet v smislu »res jim ponujamo porno podobice, ki predstavljajo najstnice, ampak pomembno je, da pravimo, kako morajo biti polnoletne …« in »res objavljamo najstnice v porno pozah, a saj to niso porno poze in najstnice same tako hočejo«. Sklicujejo se na polnoletnost porno konzumentov, pri čemer je najpogostejša ključavnica na najbolj priročnem porno sredniku – mobilniku odprta že s šifro Janez Kranjski ali s kakšno podobno abotnostjo, ki pa je vendar povsem primerna in celo v odličnem razmerju z nepresegljivo abotnostjo in brezskrupuloznostjo porno zaslužkarjev. Da je (samo) ta porno svet tisti, ki je celovit, »dostojanstven« in družbeno enak, priča tudi odsotnost kakršnega koli glasnega odpora proti pornografiji z vidika katoliške/krščanske morale ali druge religiozno etične platforme. Dejstvu pritrjuje izjava dr. Marjana Turnška, murskosoboškega škofa v Dnevnikovem Objektivu. Novinarki Ranki Ivelji je na vprašanje, ki se je nanašalo tudi na njegov odnos do porno zaslužkarstva družbe T-2, sicer odgovoril, da naj cerkev ne bi služila z »moralno slabim« delovanjem, vendar ga je »težko pravočasno odkriti«. Hkrati pa je tudi »prepričan, da se lahko Cerkev ukvarja z vsemi dovoljenimi gospodarskimi dejavnostmi … Cerkev si navsezadnje ne more privoščiti, da ne bi bila gospodarsko uspešna.« Naj dodamo sklepanje na podlagi izkušenj, da je v primeru pornografije dovoljeno vse, kar ni izrecno prepovedano, kar pa je izrecno prepovedano, je prepovedano tako, kakor da nihče ne ve. Cerkveno služenje pornu (sic!) lepo kaže, kdo v Sloveniji je s kom v pornografski povezavi. Nereflektirajoča levica, ignorantska laična desnica in kler tvorijo svinčeno porno platformo.

Televizijska razprava
V notici navedena oddaja Trenj se sicer ni neposredno ukvarjala s pornografizacijo, temveč z resničnostnimi šovi, vendar je bil v veliki meri tematiziran tudi pin up oziroma, kot bi v internem krogu rekli pornografi, porno šik. Skrajno depresivni učinek vsej živahnosti povabljenih navkljub je bilo pripisati uigranju novo nastajajočih porno razmerij. V impresiji so prevladovali dva akterja in dve akterki omizja. Akterja, eden znan po promociji pornografije in drugi po banalizaciji seksualnosti, sta zavzemala do tematike nekakšno etično »realno« držo; skratka, instanca, ki je prispevala k pornografizaciji, je nenadoma postala etična; celo v tolikšni meri, da si je eden od njiju privoščil medvrstično moralno omalovaževati eno od akterk, bivšo Playboyevo pin up dekle. Akterki, ki sta se po lastnih besedah »naredili« skozi komercializacijo svojega telesa in seksualnosti, pa sta se borili, da bi dokazali moč te svoje pozicije. Dve instanci taiste družbene porno strukture sta se tako verbalno tepli za prestiž, pri čemer je bilo simptomatično, da sta bili dekleti v agresivno pasivni poziciji, generalno torej v defenzivi, moška pa v ležernem položaju obvladovanja in celo žaljenja. Tudi »vednost« je bila na moški strani. Oba sta vedela za izvor svoje (porno) moči, puncama pa ni bilo jasno, del katerega mehanizma sta – in tudi če, je zanju kratko malo premočan, da bi suvereno obvladali pozicijo znotraj njega. Enako moško/patriarhalno in podrejeno žensko porno razmerje je bilo vidno iz nastopa očeta-motorista, ki je prispeval k striptease vlogi svoje hčere. Nekatere med gledalci in gledalkami smo se borile s slabostjo ob tako evidentnem in nekomentiranem prikazu porno razmerij v živo v oddaji, katere naloga je, če prav razumemo, nadgrajevati slabe realnosti.

Poleg tega, da je pornografska seksualnost zadeva zaslužkarstva na račun dveh največjih družbenih manjšin je, kar se »pravih« medijev tiče , hkrati tudi stvar uredniške politike. Glede na to, da je v tiskanih medijih in na televizijah odnos do teme večinoma ambivalenten, smemo govoriti o vzporednih politikah – podrejanju kapitalu in hkrati spoštovanju novinarske etike v smislu strokovno informiranega obravnavanja seksualnosti in pornografije. A kot ugotovljeno, sama škoda komercializacije spolnosti ni velika v primerjavi z učinkovanjem, »delom« ideologije, ki je speto s pornografskim kapitalom in je spolno diskriminatorno, narobe-informativno in ponižujoče.

Učinki pornografizacije na spolno obnašanje otrok
Učinki pornografizacije, predvsem skozi medije, so berljivi iz pripovedi vzgojiteljic in vzgojiteljev o spolnem obnašanju otrok v vrtcih in poročilih o tem, kako so seksualizirani šolski otroci. Krasen primer za analizo slednjega je pismo trinajstletne deklice, ki o spolnih igricah poroča v rubriki Zaupne besede v reviji Antena; gre za revijo, ki je namenjena mladim in katere uredniška politika je »odkrit« govor o seksualnosti, ki pa nereflektirano vključuje dominantno, falocentrično perspektivo v seksualnih zgodbah »našega« vse-medijskega dopisnika iz Londona, propornografsko držo in porno šik oglaševanje. Skratka, najstniška bralka te seksualno in porno »informativne« periodične publikacije piše, da sošolec uporablja dekliške puščice za svoje javne seksualne igrice (za »vibrator«); v nadaljevanju se sprašuje, če po tem, ko ji je njeno tako uporabljeno puščico položil v naročje, lahko zanosi. Očitno je znano vse o »erotičnih« pripomočkih , spolni stimulaciji dečkov, moškem izlivu, nič pa o aktivnem dekliškem seksu in reprodukcijski fiziologiji. Gotovo je vredno premisleka, koliko je verjeti argumentu o edukativnosti pornografije – ne le v smislu poznavanja tehnologij užitka za oba spola, temveč predvsem v relaciji do najbolj preprostih zadev seksualnosti. Posredovanje le-teh bi bil minimalni pogoj, da bi se dalo včasih tudi zamižati, spregledati intenco po kreiranju spolnosti skozi medije v širšem pomenu besede na vsak način in nasilno zunaj čustvovanja, individualnosti, zdravja, specifičnosti medsebojnega odnosa itd., z namenom ustvarjanja nove droge za ljudstvo.

Simptome vzdrževanja namerne ali nenamerne blažene porno nevednosti pod blagovno znamko klerikalnega zaslužkarstva in predvsem pod krinko navideznega liberalnega odnosa do spolnosti lahko beremo povsod. To se dogaja v taki meri, da je mogoče celo vnaprej napovedati napačen prevod naslova filma Dirty Pictures. Namena in učinka zavajajočega prevoda v Pornografske slike s stališča stroke ni možno ne razkrinkati.

Film, narejen po resničnih dogodkih, govori o lastniku galerije v Cincinnatiju Dennisu Barrie. Ko galerist razstavlja seksualno nazorne umetniške fotografije slovitega Roberta Mapplethorpa, se del javnosti upre in primer pride celo pred sodišče. V filmu je govora o obscenosti in obscenost je tudi legislativno konceptualno orodje, s katerim na sodišču obravnavajo primer. To prevod naslova spregleda in cel film postavi v popolnoma drugačen kontekst. Umetniško delo, ki je na ta način slovenski publiki napačno predstavljeno kot pornografsko, postane skupaj s svojim ustvarjalcem in razstavljavcem ter filmom heroj v domačem boju proti »zaostalim« protipornografskim regulativnim instancam. Glede na to, da je razlika med pornografijo in seksualno eksplicitno umetnostjo že dolgo evidentna in da se regulacija nanaša predvsem na pornografijo in pornografizirane komercialne artefakte – v sodobni slovenski javnosti namreč do sedaj ni bilo govora o kakšnem spornem eksplicitno seksualnem umetniškem delu –, se pač moramo vprašati, komu in čemu služi tako zamegljevanje in preobračanje tez v tematizacijah prikazov seksualnosti in pornografije. Gotovo ne čemu družbeno konstruktivnemu in osvobajajočemu.

Učinki regulacije
Pri propornografskih argumentacijah se analitičnemu umu nenehno ponujajo domneve o namernem zapostavljanju strokovnih argumentacij za regulacijo pornografije, o namernem ignoriranju principa družbene enakosti (ki velja tudi v konstrukcijah spolnosti) in načela ter prakse zaščite otrok in mladoletnih. Med najslabšimi argumenti za zapostavljanje regulacije in učinkovitih mehanizmov omejevanja dostopa do pornografskih vsebin otrokom in mladoletnim je gotovo tisti, ki navaja vseprisotnost pornografije in nemoč pred sodobnimi tehnologijami in mediji. Zaščite so možne vedno in povsod, hkrati je pomembno tudi zgolj delno učinkovito omejevanje, če je za njim poštno prizadevanje. A kar je še bolj važno za razumevanje različnih stališč, argument o vseprisotnosti pornografije, argument »itak« je na zelo trhlih nogah, če prihaja od tistih, ki sami v največji možni meri botrujejo pornografizaciji. To pa se zelo pogosto, tako rekoč praviloma dogaja. Zgolj zelo svetlim izjemam iz sveta porno industrije in njenih mediatorjev se posreči preseganje vzorca. Direktor družbe Hardlab Žiga Osterc je tako eden redkih, ki je odkrito spregovoril o možnostih zaščite na mobilcih: »Morda bi mladoletnikom dostop do žgečkljivih vsebin vsaj do neke mere omejili tako, da bi ponudnik od vsakega potencialnega uporabnika teh portalov zahteval, da se z osebnim dokumentom registrira na prodajnem mestu, kjer bi nato prejel ustrezno kodo za dostop na portal.« Intervjuvanec Večerovega novinarja dodaja še, da bi bila druga oblika varovala uvedba pogodbe, s katero bi se odrasli naročili na določen servis.

Praksa na mobilnih portalih pa je taka, da se izdajatelj elektronske publikacije«/portala rajši na vse mogoče načine zavaruje pred odgovornostjo. Celo tako, da si, na primer, daje odprto možnost tehničnega kolapsa kadar koli, za poljudno veliko časa in pri čemer koli (torej implicitno tudi pri tehnični zaščiti); hkrati se odveže odgovornost za vsako nespoštovanje verbalnega opozorila o neprimernosti vsebin s strani otrok in mladoletnih (sic!). Dokument – deklaracija, ki računa na to, da je ne bo nihče natančno prebral, niti državne instance nazora ne.

Sporna je konstrukcija pornografske spolnosti
Morda bi bilo za konec dobro odpreti tudi tiste »karte« za regulacijo pornografije, ki so se doslej zdele nekako prozaične ali samoumevne. Ločiti je treba med prikazi, tj. medijskimi in drugimi kulturnimi konstrukcijami seksualnosti in konstrukcijami pornografske seksualnosti. Stvar družbenega konsenza je, kako bo pojmovala in ustvarjala spolnost in s tega vidika ni nič narobe, če bo prevladala opcija posredovanja spolnosti že v zgodnjih, otroških letih. Spolnost, smrt, rojstvo sta pač del življenja in družbena sredina naj jih oblikuje in posreduje generacijam naprej po svoji (najboljši) meri. Zelo neetično pa je, da gre ogromen svetoven kapital v konstrukcijo take spolnosti, ki je v nasprotju z osnovnimi človekovimi pravicami. Otroci raziskujejo spolnost tako in drugače in zakaj naj bi jih »vpoklicali« v (diskriminatorno, žaljivo) spolnost že v najzgodnejših letih – najprej z animacijami, nato s fotografijami tipičnih falocentričnih poz, mimik in spolnih položajev.

Očitno oblast vse bolj potrebuje s simulakrom seksa zasvojene moške in tem moškim podrejene ženske ali pa homoseksualne pare, ki se konstruirajo v razmerju neenakosti. To, kar je z vidika razvoja demokracije in demokratičnega seksualnega državljanstva strašanska zabloda in družbeni seksualni fašizem, ima simptom: vsebine »za odrasle«, ki se na televiziji kažejo časovno omejeno, se otrokom in mladoletnim ponujajo v dnevnem in revijalnem tisku v oglasih za vsebine na mobilnih portalih, oblikovanih zanje in namenjenih zgolj njim. Halo? Mobitel, Simobil …

1 Primerjaj z izjavo Maxa Modica v oddaji Trenja na POP TV dne 5. 4. 2007.
2 Ivelja, R., Vsi škofje smo tudi eksorcisti. Intervju dr. Marjan Turnšek, murskosoboški škof, Objektiv, 7. 4. 2007, str. 11.
3 Gre za medije, ki so to v skladu z definicijo medijev, ki je vključena v zakon o medijih. Lastnika podjetja Planet 9, ki upravlja s portalom »Daj me dol« in lastnik »Planeta« so prijavili oba portala v razvid medijev, čeprav to v Sloveniji formalno nista.
4 Mimogrede in že spet: zakaj se pornografi in propornografi tako izogibajo besedam, kot so seksualnost/spolnost, seksualno/spolno itd.?
5 Pismo »Kreten« v rubriki Zaupne besede, Antena, 10. 4. 2007, str. 26.
6 Kanal A, 4. 4. 2007.
7 Jager., V., Erotika na mobilnikih dostopna mladoletnim, Večer, 30. 3. 2007, str. 3.
8 Primer Mobitelovega Planeta 9.

izpis

Mateja Boldin

Vsebine za odrasle, promocija za otroke
Posredovanje porno chic in drugih pornografskih vsebin na mobilnikih v Sloveniji – Največji slovenski mobilni operater Mobitel, ki je sicer v državni lasti in ima 73-odstotni tržni delež, je skupaj s Siolom registriral portal »Dajmedol«, ki se široko promovira tudi pri mladi populaciji s pripadajočo spolno diskriminatorno ikonografijo in besednjakom
Vseprisotnost podob oz. vzorcev pornografskega, »trdosrčnega« spolnega obnašanja povzroči, da je takšno obnašanje za otroke in mlade razumljeno kot značilno, normalno in splošno sprejeto. Prikazovanje žensk kot vedno pripravljenih na spolnost z vsakomer in povsod pri dečkih in fantih oblikuje prepričanje o njihovi spolni prednosti in tudi občutek, da se do deklet in žensk lahko obnašajo omalovažujoče, spolno zahtevno ali celo sovražno.

Pornografija (porno chic) na mobilnih portalih se pojavlja v istem registru kot otroške in mladinske igre. Poleg tega pa se celo vsiljuje prek oglaševanja v okviru oglasov za tiste vsebine na mobilnikih, ki so namenjene otrokom in mladim. Druge porno vsebine so deklarativno namenjene odraslim in se nudijo kot tako ali drugače zaščitene. Vendar moramo poudariti, da v aktualnem obdobju obstoječe omejevanja dostopa s strani posrednikov pornografskih vsebin na mobilnih portalih ne obstaja v kakršni koli relevantni obliki.

Družba Mobitel ima mobilni portal Planet, ki je zabeležil že dobrih 900.000 uporabnikov in uporabnic. Portal ponuja tudi popoln nabor vsebin za mobilne telefone. Drugi največji slovenski mobilni operater Simobil pa ponuja mobilni večpredstavnostni portal Vodafone live, ki je namenjen predvsem uporabnikom v starosti od 16 do 35 let.

Največji slovenski mobilni operater Mobitel s 73-odstotnim tržnim deležem je skupaj s Siolom registriral tudi »planet« z nazivom »Dajmedol« (DMD). »Planet« in »Dajmedol« sta vpisana v razvid medijev Slovenije na ministrstvu za kulturo. »Planet« je celoti v lasti Mobitela. »Dajmedol« pa je v lastništvu Mobitela (76 %) in Siola (24 %). DMD se široko promovira tudi pri mladi populaciji skupaj s pripadajočo spolno diskriminatorno ikonografijo in besednjakom.

Poleg tega Mobitel z Debitelom in Simobilom podpira različne storitve oziroma njihove ponudnike, ki posredujejo po mobilnih telefonih in oglašujejo mizogini in zato škodljivi porno chic tudi v najbolj razširjenih tiskanih medijih in v urbanem eksterieru ter javno dostopnih interierih. Tovrstno oglaševanje je namenjeno otrokom in mladini in je narejeno v skladu z značilnostmi digitalne tehnologije, kar pomeni, da je za odrasle manj zaznavno.

Oglaševanje v reviji, namenjeni mladostnikom
Navajamo primer oglaševanja in dostopa do takih vsebin v eni izmed številk revije Antena, namenjene najstnicam in najstnikom; gre za ponudnika 12media d.o.o., Pod rubrikami »izberi animacije« so tudi »erotična« grafika, »erotična« kamasutra, »erotične« punce, »erotični« moški, »erotični« slogan. Do ene izmed »erotičnih animacij« (tj. porno chic vsebine) smo prek mobilnega telefona prišli brez problemov, samo naročili smo jo in dobili obvestilo: »Z uporabo storitve se strinjaš s splošnimi pogoji in pravili na tej povezavi.« Nato se vzpostavi link na http://www.mobipimo.si, kjer so zapisani »pogoji«. Ekran pokaže samo še ceno (400 SIT ali 1,67 eur) in možnost »naloži« ali »opusti«. Animacija, ki smo si jo »izbrali«, je na hitro in laično lahko opredeljena kot neškodljiva, ker gre za risano animacijo. Pri tem pa je treba opozoriti, da tako določene legislature kot diskurz EU vključujejo tematizacijo problema posredovanja pornografskih vsebin, ki so »zapakirane« v obliki risanke ali v drugih tehnikah, kjer niso prisotni realni človeški liki. Zanimivo pa je, da pod analiziranimi pogoji delovanja niso omenjene nobene starostne omejitve oz. spornost vsebin, dostop je omogočen vsem osebam ne glede na starost.

Pogoji uporabe – izdajatelj se razveže odgovornosti
Pri pregledu pogojev uporabe »Planeta« smo ugotovil, da se Mobitel v svojem besedili besedilu »razveže« vsake odgovornosti skozi izbor besed; tako na primer ne odgovarja za »celovitost strani«, do katerih se da dostopati preko portala. Možno je sklepati, da Mobitel odgovornost za razumevanje vsebine prepušča mladoletnim in otrokom tudi v primeru, če načelo celovitosti« strani krši pornografija. Ker mladoletni in otroci lahko prek »Planeta« dostopajo do strani s pornografsko vsebino, se Mobitel izogne vsaki odgovornosti ne glede na možnosti zaščite, ki so že na razpolago.

V samem sklopu »Erotika« na mobilnem portalu Planet se lahko izbira med številnimi porno chic vsebinami in prikazi. Na videu ponujajo dvominutne videospote s seksualiziranimi dekleti in sinhronizirane risane serije (npr. Vražji lulček). Seksualiziran slikovni material je urejen v fotogalerije z akti, med katerimi so tudi moški. V sklopu z naslovom Seksi dežela so na voljo predstavitve deklet, seksualne pripovedke na južni strani Alp, lezbična doživetja itd. Na mobilnik se da naložiti seksualizirane teme, ozadja, ohranjevalnike zaslonov, zvočne efekte in seksualne igrice.

Pri registraciji vnesemo svojo klicno številko mobilnika; dobimo SMS z registracijsko kodo, ki jo je potrebno vpisati v naslednjem koraku. Pod rubriko »registracija novega uporabnika« zahtevajo le nekaj podatkov: klicno številko in SMS registracijsko kodo, ki smo jo pridobili brez problemov. Izberemo si geslo za vstop v portal. Nadalje lahko uporabniki in uporabnice, ki do spletnega Planeta dostopamo prek mobilnega interneta (recimo z mobilnikom prek klicnega ali GPRS-dostopa), določimo, kako naj portal preverja našo identiteto; izberemo: »Brez dodatnega preverjanja«, kar pomeni, da se prijava na spletni Planet pri mobilnem dostopu izvrši samodejno, brez vpisa gesla. Med nadaljevanjem registracije pride zahteva po imenu – vpišemo izmišljeno ime Janez Krajnski (Jani), izmišljen e-naslov, nebesno znamenje, kraj bivanja in potrdimo »strinjam se s pogoju uporabe«.

Vstop v »erotični« sklop brez vprašanja o starosti
Brez problemov vstopimo v »erotični« sklop, v procesu ni vprašanja o naši starosti. Pošljemo SMS z vsebino P EROTIKA na 1919. Izberemo »naloži ozadja« – Jordan 9 – in dobimo predogled slike, informacijo o velikosti slike, ceno 1,14 EUR (240 SIT). Pod rubriko »Pomembno« je samo obvestilo, da se obračuna tudi čas prenosa.

V besedilu o pogojih uporabe portala DMD se Mobitel in Siol uvodoma kar odvežeta odgovornosti, čeprav gre pri tem tudi za odgovornost družbenega značaja, h kateri sta še posebej zavezana v primeru dostopnosti teh vsebin za mladostnike in otroke. Če otroci in mladoletni kršijo pogoje, za to niso odgovorni oni, temveč celo bolj kot straši tudi ponudnika vsebin, še posebno, ker jih oglašujeta v množičnih medijih in v zadnjem času v urbanem eksterieru. Slednje pomeni, da ponujata in navajata otroke in mladoletne k ogledu, saj je spolnost v njihovem interesnem fokusu.

Mobitel in Siol omenjata možnost tehnične zaščite, ki bi jo lahko uporabila za reguliranje dostopa do pornografskih strani (vsebin »za odrasle), a te zaščite ne uporabljata funkcionalno za zaščito otrok in mladoletnih. Zaščita se dogaja na deklarativni ravni in na ravni možnosti tehnične zaščite, kar pomeni, da je s perspektive sistemskega, dejanskega, a vendar funkcionalnega omejevanja dostopa do teh strani otrokom in mladoletnim neučinkovita. Poleg vprašanja preprečevanja dostopa in preverjanja dostopajočega se zastavlja tudi vprašanje, kako lahko lastnika oziroma upravljavca portala le-tega oglašujeta v množičnih medijih in v urbanem eksterieru s podobami iz vsebin na portalu.

V Uvodnih določbah se pojavlja problem odgovornosti, ki je preložena na otroke in mladoletne ter njihove starše. To je toliko bolj neetično, ker se z javnim oglaševanjem, kot pravkar zapisano, spodbuja dostop do teh strani tudi pri otrocih in mladoletnih. V nadaljevanju se omenja možnost preprečevanja dostopa do portala, a v oglaševanju »Dajmedol« ni bilo zaslediti promocije te možnosti, kar pomeni, da z njo starši povečini niso seznanjeni. To je v nasprotju z uveljavljenimi praksami, na primer v Veliki Britaniji. Tako možnost tam navajajo kot prednost pri nakupu družinskega paketa. Hkrati Mobitel v nadaljevanju teksta to možnost celo relativizira.

Tako se v določenih odstavkih možnost zaščite izkazuje kot nejasna, zgolj deklarativna in nemogoča.

Notranjih nedoslednosti teksta pa je še več. Tako se, na primer, izdajatelj vsebin zavezuje, da ne bo posredoval nelegalnih oblik pornografije , kar je v nasprotju s predhodno deklaracijo: »Vsebine na portalu DMD vsebujejo tudi eksplicitne – necenzurirane slike, posnetke in tekste, ki lahko šokirajo, vzburjajo ali pa spravljajo v zadrego. Vsak uporabnik si ogleduje ali uporablja vsebine na lastno odgovornost.«

Analiza spornosti posredovanja obravnavanih vsebin na mobilnikih s tem še ni končana, vendar menimo, da je to tudi stvar tržne inšpekcije in državnega tožilstva.

1 Največji slovenski ponudniki mobilne telefonije so Mobitel, Simobil in Debitel.
2 www.386tele.com/article.php?sid=1670, zajem 9. 1. 2007.
3 www.kultura.gov.si/fileadmin/mk.gov.si/pageuploads/Ministrstvo/Razvidi/razvid_medijev.pdf, zajem 13. 3. 2007.
4 www.mobipimp.si/MainPage.aspx?PaneID=OrderPane&ItemID=45370, zajem 1. 3. 2007.
5 Programske vsebine, ki vključujejo pornografski þanr vključno s podþanri, se tako določajo z namenom þanra, ki vključuje komodifikacijo akterjev oziroma akterk in njihovih teles, s predpostavljenimi načini konsumpcije in s pomočjo splošne vsebinske značilnosti, ki je v prikazovanju nedvoumno seksualnega vedenja realnih ali realističnih akterjev in akterk. Gl. na primer Svet Evropske Unije, Council framework decision 2004/68/JHA, 22. December 2003, on combating the sexual exploitation of children and child pornography: eur-lex.europa.eu/LexUriServ/site/en/oj/2004/l_013/l_01320040120en00440048.pdf. Na ta način opredeljuje pornografijo tudi 211. člen norveškega Splošnega civilnega kazenskega zakonika (General Civil Penal Code): »(…) pornografski opis pomeni seksualni opis, ki se zdi þaljiv ali ima lahko na drugačen način poniþujoč in slabšalen učinek (...).«: www.ohchr.org/english/issues/children/rapporteur/Norway%20Gov.doc, zajem 12. 9. 2006. Iz obeh navedenih primerov je razvodno, da pornografija ni zgolj zadeva prikazov stvarnih oseb.
6 www.dajmedol.com/pravila.htm.
7 Po navedbah referenta za naročniška razmerja ni mogoče prepovedati (torej preprečiti) dostopa do posameznih internetnih strani, tako da Mobitel raje izključi dostop do celotnega spleta, ne pa samo do določenih spornih strani. Mateja Boldin, osebni intervju v Mobitelovem centru v BTC-ju, dne 7. 4. 2007. Vendar je glede na podatke, ki jih imamo o moþnostih tehnične zaščite, možno preprečevati tudi dostop do posameznih strain.
8 3. člen, drugi odstavek, 4. člen, prvi odstavek, 5. člen, prvi odstavek.
9 Največji mobilni operaterji v Veliki Britaniji (Orange, O2, T-Mobile, Virgin, Vodaphone in 3) so se þe odločili, da bodo mobilnim telefonom z internetnim dostopom, ki jih bodo kupile mladoletne osebe, blokirali klepetalnice, pornografske strani in ponudbe za igre na srečo. Sedaj seveda ne bo mogoče več kar tako prodati telefona, ne da bi operater preveril starost in identiteto kupca, vsaj v Veliki Britaniji ne.
10 Uvodne določbe, 6. člen, Razno, 2. člen, tretji odstavek.
11 Uvodne določbe, 7. člen.
12 Navedene družbe in podjetja, podobna navedenemu, po našem mnenju kršijo zakon o varstvu potrošnikov in Kazenski zakonik RS.

izpis

 S O R O D N E   T E M E

medijski trg

Medijska preža
Janez Polajnar
Medijski skladi nekdaj in zdaj: »Naj se vrne cenzura, ljubša bi nam bila.«
Iztok Jurančič
Bliža se razpad lastniških skupin tiskanih medijev
Sonja Merljak Zdovc
Poslovni modeli in preživetje medijskih hiš
Darja Kocbek
V medijih krizo razlagajo vedno isti ljudje
Blaž Zgaga
Izobčene vrednote
Saša Banjanac Lubej
Z ustanovitvijo medijskih zadrug do delovnih mest po svoji meri
Sandra Bašić-Hrvatin
Slovenija: En korak naprej, dva nazaj*
Zrinjka Peruško
Kaj je bilo narobe z reformami medijev v postsocialistični Evropi?*
Snežana Trpevska
Razdrobljenost trga v jugovzhodni Evropi in degradacija profesionalnega novinarstva*
Jovanka Matić
Novinarji kot gibalo reform medijev*
Tarik Jusić
Bosna in Hercegovina: Med stagnacijo in tranzicijo*
Judit Bayer
Nauki medijskih reform v srednji in vzhodni Evropi: Vsaka družba ima tak medijski sistem, kot si ga zasluži*
Paolo Mancini
Reforme medijev ne nastanejo v praznem prostoru*
Munkhmandakh Myagmar
So novinarji pobudniki in aktivni udeleženci gibanj za reformo medijev?*
Guillermo Mastrini
Napredne vlade in mediji v Južni Ameriki*
Rodrigo Gómez García
Reforme medijev v Latinski Ameriki: med dekomodifikacijo in marketizacijo javnih komunikacijskih politik*
Larbi Chouikha
Mediji v ogledalu »tunizijske pomladi«: reforme, ki jih je težko izpeljati*
Justin Schlosberg
Reforma lastništva medijev v Veliki Britaniji: kako naprej?*
Brankica Petković
Zakaj primerjati reforme medijskih sistemov?
Iztok Jurančič
Fiskalno uničevanje medijskega prostora
Saša Banjanac Lubej
Grški vstop na televizijski trg v Sloveniji: Nafta, ladjedelništvo, šport in mediji
Biljana Žikić
S skuterji do televizije:TV Pink Si – TV3 Pink – TV3 Medias
Igor Vobič
Piano v Sloveniji: malo muzike, malo denarja
Sonja Merljak Zdovc
Ko spletno uredništvo prosjači svoje kolege iz tiska za kosti
Marko Milosavljević, Tanja Kerševan Smokvina
Vpliv digitalizacije na medije v Sloveniji
Tanja Kerševan Smokvina
Spremljanje vpliva digitalizacije na medije v Sloveniji
Boris Vezjak
Politična pristranost medijev in njena imputacija
Lucio Magri
Revolucija na Zahodu*
Goran Lukič
Postaviti se po robu privatizaciji informacij
Uroš Lubej
Vse drugo nam bodo ministri tvitnili
Lana Zdravković
Ali iščete kaj določenega?
Nenad Jelesijević
Biti nekulturen
Marko Milosavljević
Giganti in palčki slovenskih medijev (če krematorijev raje ne omenjamo)
Andrej Pavlišič
Internet hočejo transformirati v še eno lovišče kapitala
Domen Savič
Zapiranje pašnika: spletna cenzura doma in po svetu
Tomaž Gregorc
Onemogočanje avtonomnih digitalnih praks – »trda plat« zgodbe
Aleksandra K. Kovač
Reševanje tradicionalnih medijev: reševanje industrije ali novinarstva?
Alma M. Sedlar
Mehanizmi zatiranja novinarske sindikalne dejavnosti
Mirt Komel
Sektorji ali bojna polja
Nenad Jelesijević
Odhod iz kulture
Sandra Bašić-Hrvatin
Odnos med mediji in politiko je »pokvarjen«
Simona Habič
Slovenija: Nizka ocena integritete medijev
Goran Ivanović
Hrvaška: Mediji kot zavezniki korupcije
Snježana Milivojević
Srbija: Prvo in zadnje poročilo o medijih in korupciji
Lenart J. Kučić
Iskanje čudežne rešitve
Janez Markeš
V čigavem imenu torej?
Grega Repovž
Gibanje 99 odstotkov ima sporočilo tudi za novinarje
Stefano Lusa
Čas tranzicije brez premisleka o novi vlogi novinarstva
Igor Mekina
Društvo novinarjev Slovenije: kaj je za pokazati v zadnjih 20 letih?
Kaja Jakopič
Razvid propadlih medijev
Goran Ivanović
Ali je WAZ izgubil sapo na Balkanu?
Nikolai Jeffs, Andrej Pavlišič
Bistvo radikalne družbene spremembe je redistribucija moči
Andrej Pavlišič, Nikolai Jeffs
Nujnost radikalnih medijev
Andrej Pavlišič
Stavka, droben medijski eksperiment in možnosti novih medijev
Nenad Jelesijević
Medijske ukane levega kapitalo-parlamentarizma
Nenad Jelesijević
Naslovnice Mladine
Sandra Bašić-Hrvatin
Medijska kriza? Udarec nameriti proti koreninam!
Nikolai Jeffs, Andrej Pavlišič
Neprofitno novinarstvo financirati iz javnih virov
Marko Milosavljević
Neprijetne številke
Iztok Jurančič
Medijska podjetja v primežu gospodarskih in političnih tveganj
Sandra Bašić-Hrvatin
Kako je privatizacija medijev omogočila privatizacijo politike
Majda Juvan
Včasih je radijski novinar moral biti tam, kjer se kaj dogaja
Igor Vobič
Konec odprtega spleta tudi v slovenskem novinarstvu?
Gorazd Kovačič
Polom reforme medijske zakonodaje
Lenart J. Kučić
Jezdeci medijske apokalipse
Marko Milosavljević
Ali zagotoviti sistemsko pomoč časopisom v času krize? [1]
Sandra Bašić-Hrvatin
Kriza časopisne industrije je posledica napačnih odločitev lastnikov
Brankica Petković
Prispevek k razpravi o novinarstvu
Sandra Bašić-Hrvatin
Kako rešiti medije?
Igor Bijuklič
Mediji v pospeševanju – Paul Virilio in totalitarnost medijske infrastrukture
Gorazd Kovačič
Štrajk v treh slikah
Jasna Babić
Slovenske glasbene revije
Iztok Jurančič
Kanarčki v rudniku demokracije
Gordan Malić
Hrvaška: Sodni dan neodvisnega časopisnega založništva
Luka Osolnik
Pristop pa tak!
Lucija Petavs
Delo so premagali »kšeftarsko-politični« interesi
Jožica Dorniž
Lokalne novice bodo ljudi vedno zanimale
Gojko Bervar
Veliki mediji so zdavnaj izgubili dušo
Zoran Medved
Poslovni model za lokalne medije: poroka z razlogom
Igor Vobič
Konvergenca v novinarstvu: integracija uredništev v časopisnih hišah Delo in Žurnal
Nikola Janović
Od spektakla do odgovornosti: hrbtna stran oglaševanja
Lana Zdravković
Je bolj škodljiva pornografija ali oglaševanje?
Anuška Delić
Ali lahko kriza stimulira odgovornost medijev?
Sandra Bašić-Hrvatin
Mediji, ponižani v obrt
Boris Čibej
Združene države Amerike: Kako so propadli časopisi
Jože Vogrinc
Spremenimo informativne medije v javna glasila!(1)
Gorazd Kovačič, Lenart J. Kučić
Kriza kot priložnost za revizijo medijskega sistema
Peter Frankl
Mediji v Sloveniji niso opravili nadzora nad »neoliberalnim« dogajanjem
Boštjan Nedoh
Medijska reprezentacija delovnega ljudstva
Marko Zajc, Janez Polajnar
»Za mastne dohodke lastne«
Gojko Bervar
Nevarnost sistemske korupcije
Sanja Prelević
Fikser – desna roka tujemu novinarju
Ferenc Horváth
Perspektive časopisa madžarske manjšine v Sloveniji
Saša Panić
Na silo izgnani s tako imenovanega medijskega trga
Boštjan Nedoh
Antiintelektualizem in destrukcija javne razprave v medijih
Marko Prpič
Raba medijev med študenti[1]
Nika Susman
Francija: Mediji na Sarko(1) pogon. Konec neodvisnega novinarstva?
Tanja Kerševan-Smokvina
Strategija razvoja radijskih in televizijskih programov – bolje pozno kot nikoli?
Miha Krišelj
Digitalizacija in novi frekvenčni spekter – izziva za razvoj radijskih in televizijskih programov
Zoran Trojar
Trendi spletnega oglaševanja
Iztok Jurančič
Pravna zaščita kaznovanih novinarjev – Novinarji kot postranska škoda?
Lev Kreft
Klientelizem kot eksces ali sistem
Senad Pećanin
Bosna in Hercegovina: Klientelizem in mediji
Snežana Trpevska
Makedonija: Največje televizijske postaje v službi političnih obračunov
Milka Tadić Mijović
Črna gora: Mediji brez distance do vladajočih krogov
Sonja Zdovc
Brezplačniki
Miran Zupanič
Bo filmska kultura temeljila na ustvarjalnosti kimavcev?
Sandra Bašić-Hrvatin, Brankica Petković
Pluralnost po meri politike
Renata Šribar
Mobitel, WTF?
Uroš Blatnik
Vloga urednikov v množičnih medijih
Jurij Popov
O prostituciji in trgovini z ljudmi površno in senzacionalistično
Lev Centrih
»Cigo iz Ambrusa«, dojenčkov smeh, vrtnice iz srčka in »jedi govna«
Roman Kuhar
Kako je začela izhajati »revija, kjer je vse prav«?
Lucija Bošnik
Gaspari za guvernerja – Delo vs. Dnevnik
Andrea Kosenjak
Drnovšek in mediji
Jani Sever
Ni medijskih lastnikov brez političnih interesov. Vprašajte odgovorne urednike.
Venčeslav Japelj
Prevzem Primorskih novic
Klavdija Figelj
Kje so pristali novinarji?
Sonja Merljak
Prihodnost časopisov
Iztok Jurančič
Skromna raznolikost v butični ponudbi medijskega trga
Marko Milosavljević
Vrnitev TV 3 – Največ koristi bo še vedno imel Holivud
Brankica Petković
Mediji za državljane
Lana Zdravković
Kakšna javnost so mediji?
Julija Magajna
Kaj bi lahko bilo alternativnega v delovanju medijev?
Sandra Bašić-Hrvatin
Po razpisu za subvencije medijem: Uravnoteženi in komunikativni
Suzana Žilič-Fišer
Javnega interesa ne zagotavlja le RTV Slovenija
Boris Vezjak
Kdo so člani strokovne komisije?
Lou Lichtenberg
Nizozemska: Državna podpora le, če je obstoj medija ogrožen
Tomaž Zaniuk
Radio Študent: Despotizem 1996–2006?
Boris Čibej
Demokratične čistke
Sandra Bašić-Hrvatin
Ali snovalci medijske politike razlikujejo pluralnost, različnost in raznolikost medijev?
Luna Jurančič
Bo Kraljem ulice uspelo?
Neva Nahtigal
Medijska kronika
Neva Nahtigal
Pregled kadrovskih sprememb
Neva Nahtigal
Novinarska avtonomija utopljena v kozarcu piva, temnega
Boris Vezjak
Argumentativno varanje učinkuje politično pristransko
Dejan Pušenjak
Zmagoslavna vrnitev ali poprava krivice
Lucija Bošnik
Dva človeka: eden pred, drugi pa za televizijsko kamero
Ana Kus
Mediji da niso kulturni fenomen, temveč gospodarske družbe
Lenart J. Kučić
Neznanke digitalne televizije
Sandra Bašić-Hrvatin
Čigavo bo Delo?
Renata Šribar
Oglaševanje časopisa Direkt - Nemoč regulacijskih orodij
Poul Erik Nielsen
Brezplačni časopisi - Izziv ali grožnja demokraciji?
Martín Becerra, Guillermo Mastrini
Koncentracija medijskega lastništva
Gojko Bervar
Svoboda in odgovornost
Barbara Bizjak
Založniška industrija v EU
Franja Arlič
Milijarda tolarjev letno za izvajanje zakona o medijih
Boštjan Šaver
Šport, mediji in družbena konstrukcija junaštva - Primer Humar
Gašper Lubej
Lahko bi bilo boljše Dobro jutro
Dušan Rebolj
Orwell se obrača v grobu
Iztok Jurančič
Gospodarski vestnik – Ko mediji obmolknejo
Marko Milosavljević
Novinar Zmago Jelinčič – Plemeniti
Sandra Bašić-Hrvatin
Delničarji pomembnejši od bralcev
Klara Škrinjar
Samostojni in svobodni novinarji v primorskih lokalnih medijih
Maja Breznik
Spletna stran Index prohibitorum
Rina Klinar
Delodajalec – tako odveč a hkrati potreben?
Neva Nahtigal
Zakaj so stavkali novinarji?
Igor Drakulič
(Ne)samostojni in (ne)svobodni?
Neva Nahtigal, Uroš Škerl
Novinarski večer o stavki
Jaka Repanšek
Bo prenovljeni kolektivni pogodbi za novinarje uspelo?
Živa Humer, Mojca Sušnik
Politika enakih možnosti žensk in moških brez medijske pozornosti
Sandra Bašić-Hrvatin
Zmeda zaradi Zmed-a
Tomaž Dimic
Ali lahko kupiš prispevek v elektronskem mediju posebnega pomena?
Alexander Baratsits
Zahteva za priznanje tretjega medijskega sektorja v Evropi
Regionalna konferenca o koncentraciji lastništva v medijih
Ignatius Haryanto
Indonezija: Iz avtokracije v vojni kapitalizem
Sandra Bašić-Hrvatin
Kako WAZ pritiska na novinarje v jugovzhodni Evropi?
Branka Bezjak, Matija Stepišnik
Tiranija "radovednosti"
Matija Stepišnik
Kaj sploh lahko štejemo za novinarstvo?
Renata Šribar
Simobilove prsi in Severinin video
Dušan Rebolj
South Park: Egiptovski skakači in svete krave
Aidan White
V viziji nove Evrope so mediji na zadnjem mestu
Lenart J. Kučić
Styria v Sloveniji – kaj pa je Styria?
Boris Rašeta
Styria na Hrvaškem
Gorazd Kovačič
Politika zaposlovanja v medijih in očitano blodenje mladih novinarjev
Sabina Žakelj
Samoregulacija oglaševanja
Nina Nagode
Prikrito oglaševanje v slovenskem tisku
Primož Krašovec
Mediji, propaganda, manipulacija, zarota
Saša Panić
Mediji in gibanje za globalno pravičnost
Peter Preston
Bodo mediji boljši, ko bomo v Evropski uniji?
Sandra Bašić-Hrvatin
Moč medijskih lastnikov v EU
Tomaž Zaniuk
Klic po celostni sanaciji Radia Študent
Saša Banjanac Lubej
Lokalne radijske postaje: Vse novice in oglasi iz istega računalnika
Alenka Kotnik
Sizifove muke sofinanciranja medijev
Mediji in avdiovizualna kultura v osnutku nacionalnega kulturnega programa 2004-2007
Rina Klinar
Medijska raznolikost v nacionalnem programu za kulturo 2004-2007
Brankica Petković
Razpršenost lastništva in raznolikost vsebin
Suzana Žilič-Fišer
Velika Britanija: Državno financiranje in naročnina slabi neodvisnost in svobodo televizije
Alison Harcourt
Regulacija medijskega lastništva - slepa ulica EU
Petra Šubic
Skrivnostne poteze DZS
Brankica Petković
Bojan Petan: »Ni prostora za vse«
Lucija Bošnik, Nataša Ručna
Evropski medijski trg - veliki se povezujejo
Suzana Lovec, Katja Šeruga
Koncentracija medijskega lastništva v Evropi, ZDA in globalno
Dušan Rebolj
Tuji lastniki medijev v srednji in vzhodni Evropi
Saša Bojc
Regulacija medijskega lastništva v državah vzhodne Evrope
Miro Petek
Velika Britanija: Lastništvo zagotavlja neodvisnost Guardiana
Saša Bojc
ZDA: Lokalne televizije – na poti k nepomembnosti
Suzana Žilič-Fišer
Velika Britanija: Channel 4 kot model javne komercialne televizije
Petra Šubic
Novi lastniki medijev: zakaj je Laško kupil delež v Delu?
Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić
Medijska koncentracija v Sloveniji
Saša Banjanac Lubej
Novinarji so za direktorje kakor delavci v tovarni
Brankica Petković
Romi
Ian Mayes
Naš cilj je biti odgovoren časopis
Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić
Monopoly – družabna igra trgovanja z mediji
Petra Šubic
Nemški časopisni založnik v Sloveniji, slovenski v Makedoniji
Božidar Zorko
Nič več ni zastonj
Poul Erik Nielsen
Danska državna televizijska služba na prodaj
Uroš Urbas
Nemčija: Süddeutsche Zeitung – globoko v rdečih številkah
Tomaž Trplan
K praksi alternativnih medijev: Independent Media Center
Dušan Rebolj
Prihodki radiotelevizij naraščajo
Peter Frankl
Ples ene pomladi?
Polona Bahun
Novinarji - odvečna delovna sila?
Petra Šubic
Boj med Delom in Dnevnikom
Alenka Veler
Otroška periodika in trg
Sonja Merljak
Vse, kar boste gledali ali brali, bo prihajalo od iste korporacije
Tomaž Trplan
K praksi alternativnih medijev
Brankica Petković
Koliko medijev manjšinam?
Natalia Angheli
Moldova
Etnična razpoka med mediji
Marta Palics
Vojvodina
Izgubljen ugled manjšinskih medijev
Suzana Kos
Na drugo stran
Petra Šubic
Kmalu novi časniki?
Barbara Bizjak
Distribucija tiska v Sloveniji
Zoran Trojar
Nova nacionalna raziskava branosti
Saša Banjanac Lubej
Medijski inšpektor - one man band
Bojan Golčar
Radio Marš - konec ali začetek?
Suzana Žilič-Fišer
Neprivlačnost slovenskega televizijskega trga
Petra Šubic
Lastniški premiki
Petra Šubic
Osvajalci južnih medijskih trgov
Gojko Bervar
Kako deluje nemški tiskovni svet?
Petra Šubic
Premirje med Infondom in DZS
Zoran Trojar
Mediji morajo sami financirati raziskave
Tomaž Drozg
Tudi moški berejo
Lucija Bošnik
V naši branži globalizacija ne velja
Petra Oseli
Je TV 3 res »nezaželena« televizija?
Medijski pregled
Bojan Golčar
V reševanje Marša se je vključila občina
Jurij Giacomelli
Bo Financam uspelo?
Petra Oseli
Prodajajo šampon v informativnih oddajah
TV3 bo preživela
Novi dnevnik
RTV Slovenija
Druga in tretja obravnava zakona o medijih
Petra Šubic
Nova razmerja med dnevniki
Matjaž Gerl
Logika kapitala na televizijskem trgu
Kaja Jakopič
Kdo so lastniki Mladine?
Medijski pregled
Medijski pregled
Mojca Pajnik
Boj za vernike tudi z mediji
Peter Frankl
Švedski kapital v Financah
Arturas Mankevicius
Ugled in uspeh gresta skupaj
Boris Rašeta
Brutalna akumulacija kapitala
Grega Repovž
Medijski pregled
Slavko Vizovišek
Selektivno uničevanje časnikov
Sandra Bašić-Hrvatin, Tanja Kerševan-Smokvina
Lastniške mreže slovenskih časopisov in radijskih postaj
Miklós Sükösd
Največ tujega lastništva
Petio Zekov
Waz narekuje pravila bolgarskega časopisnega trga
German Filkov
Elektronski »bum« v makedonskih medijih
Jure Apih
Temelji papirnate hiše
Božidar Zorko
Dnevniki danes in jutri
Branko Bergant
Kako uravnati trg?
Gregor Fras
Riba, imenovana Zofa
Boris Čibej
Vojno novinarstvo
Igor Vezovnik
S poplavo tožb nas poskušajo izločiti
Marjan Jurenec
Hočemo subvencioniranje svojega informativnega programa
Iztok Lipovšek
Koliko in kje se bo oglaševalo, lahko odloča le gospodarstvo
Pro Plus
Za POP TV so najbolj pomembni gledalci
Marjan Moškon
Kaj naredi denar
Branko Podobnik
Boj za zaupanje bralcev
Edicija MediaWatch
Tanja Petrović
Dolga pot domov
Brankica Petković, Marko Prpič, Neva Nahtigal, Sandra Bašić-Hrvatin
Spremljanje in vrednotenje medijev
Sandra Bašić-Hrvatin, Brankica Petković
In temu pravite medijski trg?
Brankica Petković, Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić, Iztok Jurančič, Marko Prpič, Roman Kuhar
Mediji za državljane
Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić, Brankica Petković
Medijsko lastništvo
Sandra Bašić-Hrvatin, Marko Milosavljević
Medijska politika v Sloveniji v devetdesetih
Novinarski večeri
04.03.2004
Peter Preston, Darijan Košir
Kaj dela odgovorni urednik?
24.02.2004
Brigitta Busch, Lajos Bence, Antonio Rocco, Ilija Dimitrievski
Mediji in manjšine
05.12.2002
Serge Halimi, Rastko Močnik
Novinarji – čigavi psi čuvaji?
14.04.2000
Rainer Reichert, Peter Frankl
Medijska industrija v novi Evropi
23.06.1998
Andras Sajo, Sandra Bašić-Hrvatin
Sedma sila na povodcu
29.05.1998
Patrick White, Tadej Labernik
Tiskovne agencije v krizi
Omizja
29.09.2007
Snježana Milivojević, Snežana Trpevska, Sandra Bašić-Hrvatin, Vildana Selimbegović, Milka Tadić, Brankica Petković, Drago Hedl, Željko Bodrožić, Peter Preston, Jani Sever, Aleksandar Damovski, Stjepan Malović, Vanja Sutlić, Mehmed Agović, Dragoljub Vuković, Dubravka Valić Nedeljković, Mirko Štular, Saša Banjanac Lubej
Omizje: Oblike politične instrumentalizacije in klientelizma v medijih v državah jugovzhodne Evrope – primer držav nekdanje Jugoslavije
03.04.2007
Venčeslav Japelj, Barbara Verdnik, Peter Kolšek, Veso Stojanov, Simona Rakuša
Omizje: Tehnologija obvladovanja medijev v Sloveniji
12.10.2006
Brankica Petković, Marko Prpič, Rajko Gerič, Darja Zgonc, Jože Vogrinc, Tomaž Perovič, Roman Kuhar, Jani Sever, Ahmed Pašić, Mitja Blažič, Ksenija H. Vidmar, Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić, Iztok Jurančič, Lou Lichtenberg, Granville Williams, Božo Zorko, Branko Grims, Rina Klinar
Mediji za državljane
24.04.2006
Judit Takacs, Miha Lobnik, Brane Mozetič
Pluralizacija medijev ali kje je prostor za gejevske in lezbične medije?
15.03.2004
Jure Apih, Miran Lesjak, Melita Forstnerič-Hajnšek, Grega Repovž, Iztok Jurančič, Peter Nikolič, Sašo Gazdić, Janez Damjan
S kapitalom nad novinarstvo
06.12.2000
Boris Cekov, Branko Pavlin, Peter Frankl, Branko Čakarmiš, Cene Grčar, Iztok Lipovšek, Sandra Bašić-Hrvatin, Marko Milosavljević
Medijski lastniki: boj za dobiček ali vpliv na uredniško politiko
profesionalna etika in samoregulacija
Medijska preža
Andrej Pavlišič
Mediji ponovno gradijo legitimnost politike, ki so jo vstaje razgradile
Renata Šribar
Ženski vstop: Vstajništvo in spol v medijih
Jernej Rovšek
Zahteva, da se preveri in zagotovi integriteta tudi v medijski industriji
Renata Šribar
Premalo in preveč spola
Darja Kocbek
V medijih krizo razlagajo vedno isti ljudje
Blaž Zgaga
Izobčene vrednote
Jovanka Matić
Novinarji kot gibalo reform medijev*
Gregor Strojin
Megleni predlog neposrednih prenosov kazenskih obravnav
Alenka Arko
Opiranje na kodeks in zavedanje, da vplivamo na življenja ljudi
Boris Vezjak
Politična pristranost medijev in njena imputacija
Gojko Bervar
Morda smo imeli srečo: nauk posnemanja modelov samoregulacije v državah nekdanje Jugoslavije
Brankica Petković
Človekove pravice in mediji
Gorazd Kovačič
Medijska vaja hujskanja proti javnemu sektorju in socialni državi
Mirt Komel
Sektorji ali bojna polja
Sandra Bašić-Hrvatin
Odnos med mediji in politiko je »pokvarjen«
Simona Habič
Slovenija: Nizka ocena integritete medijev
Goran Ivanović
Hrvaška televizija in očitki korupcije
Goran Ivanović
Hrvaška: Mediji kot zavezniki korupcije
Snježana Milivojević
Srbija: Prvo in zadnje poročilo o medijih in korupciji
Ranka Ivelja
Kakor da mrtvi v medijih nimajo nobenih pravic
Renata Šribar
Regresija javnega diskurza o spolih, spolni usmerjenosti, starševstvu in družini
Renata Šribar
Portretiranje »levih« političark in potentnost desne politike
Janez Markeš
V čigavem imenu torej?
Grega Repovž
Gibanje 99 odstotkov ima sporočilo tudi za novinarje
Stefano Lusa
Čas tranzicije brez premisleka o novi vlogi novinarstva
Viktor Ivančić
Prodor v odlagališče demonov
Gojko Bervar
Bojan Kranjc: Rupel bo živi spomenik, Janković gostilničar
Mirko Lorenci
Trpki (po)smeh
Darinko Kores Jacks
Za hec? Ne se hecat'!
Andrej Pavlišič, Nikolai Jeffs
Nujnost radikalnih medijev
Andrej Pavlišič
Stavka, droben medijski eksperiment in možnosti novih medijev
Gregor Strojin
Javnost sodnih postopkov v zadevi Patria
Nenad Jelesijević
Medijske ukane levega kapitalo-parlamentarizma
Gorazd Kovačič
Je razlog za razredno zmedenost novinarjev v izobrazbi?
Sandra Bašić-Hrvatin
Medijska kriza? Udarec nameriti proti koreninam!
Nikolai Jeffs, Andrej Pavlišič
Neprofitno novinarstvo financirati iz javnih virov
Eva Vrtačič
Neslane internetne šale z veliko soli
Jernej Rovšek
Ali je sovražni govor sploh mogoče omejiti?
Sonja Merljak Zdovc
Samoregulacija spletnih medijev: kodeks, moderiranje in celostna registracija uporabnikov
Špela Mihevc
So situacije z mediji, ki bi jih želeli spremeniti
Erik Valenčič
Osebna izpoved skesanega dopisnika
Gojko Bervar
Ogledalo medijev
Saša Banjanac Lubej
Novinarji nismo mrhovinarji, če terjamo odgovore od institucij socialne skrbi
Sonja Merljak Zdovc
Novinarji nismo usposobljeni za odkrivanje zlorab otrok
Jernej Rovšek
Čas za soglasje o samoregulacijski obliki medijske industrije
Gojko Bervar
Nova praksa v novinarskem samoomejevanju
Dejan Jontes
Od psov čuvajev do čuvajev psov: Novinarstvo, tabloidizacija in moralna panika
Gorazd Kovačič
Otroške sanje vrhunskih športnikov in slovenska nacija
Sonja Merljak Zdovc
Novinar kot človek
Viktor Ivančić
Devet točk proti raziskovalnemu novinarstvu[1]
Sonja Merljak Zdovc
Novinarska zbornica
Saša Banjanac Lubej
Odgovornost novinarjev v vojni v nekdanji Jugoslaviji – Lustracija, sojenje ali pozaba
Tomaž Klipšteter
(Ne)občutljivost medijev za varstvo zasebnosti
Ranka Ivelja
Pasti »konkretizacije in personalizacije« incesta
William Gore
Nesprejemljivost predlogov za vseevropski sistem urejanja medijske odgovornosti(1)
Daphne Koene
Na Nizozemskem vsak dan bolj cenimo dobro delovanje tiskovnega sveta(1)
Bojan Dobovšek, Jure Škrbec
Novinarji in korupcija
Sonja Merljak Zdovc
Preiskovalci ali razpihovalci: družbena odgovornost novinarjev, ki poročajo o družinskem nasilju
Matic Munc
Na dnu se srečata sociala in mediji
Dušan Rebolj
Ali je prav, da novinarji volijo?
Gorazd Kovačič
So mediji odločili volitve?
Gorazd Kovačič
Slovenski mediji o Kosovu – skozi prizmo velikih sil
Sonja Merljak Zdovc
ZDA: Za Amy Goodman je naloga novinarjev, da gredo tja, kjer vlada molk
Marta Gregorčič
Morebiti pa
Igor Vobič
Medosebna interaktivnost – redkost v slovenskem spletnem novinarstvu
Eva Vrtačič
Svoboda je suženjstvo
Rok Praprotnik
Resnica o vlogi novinarjev v aferi Patria
Ian Mayes
Samoregulacija informativnih medijev: pot do novega razmerja z bralci
Gojko Bervar
Novinarstvo: kaj je prav in kaj ne
Ian Mayes
Cena zgodbe iz prve roke
Ian Mayes
Senegal: oddaljena katastrofa
Ranka Ivelja
Časopisi zahtevajo transparentnost in odgovorno ravnanje od drugih, kaj pa glede tega naredijo sami?
Taja Kramberger
Afera Dreyfus in tiskani mediji
Tanja Petrović
Spomin, izkušnja in raba jezika: primer Jugoslovanske ljudske armade
Lana Zdravković
Za antihumanizem človekovih pravic ali kdo dopušča dve plati enega sveta
Gojko Bervar
Združevanje ali cepljenje novinarskih moči
Gorazd Kovačič
Zunanjepolitično ali svetovno novinarstvo?
Julija Somrak, Aleš Zobec
Selekcija informativnih vsebin na televizijah
Jože Vogrinc
Ostanek sveta: kolateralna škoda poročevalskih rutin
Boštjan Nedoh
Antiintelektualizem in destrukcija javne razprave v medijih
Simón Tecco
Krivična in nevarna demonizacija novinarjev – Odgovor na članek Marte Gregorčič
Boris Vezjak
»Vroči stol« kot paradigma politično pristranske oddaje
Robert Bobnič
Nezdrava mitologija tv-oddaje Na zdravje!
Iztok Jurančič
Virus politične zarote v medijski diagnozi predsednika vlade Janeza Janše
Janez Polajnar, Marko Zajc
»Brcajo, rohne in škripajo z zobmi«
Aldo Milohnić, Eva Metlikovič
Hvala za trud, toda ostanimo raje pri dejstvih
Nika Nikolič, Danijela Tamše
Vloga medijev pri marginaliziranju avtonomnih družbenih gibanj
Gorazd Kovačič
Janez Markeš – Izstop iz sence
Sonja Zdovc
Nagrada Saharov sudanskemu borcu za človekove pravice
Gorazd Kovačič
Nežmahova rdeča nit
Marta Gregorčič
Izbrisani – Afirmacija revolucionarnih praks na političnem plakatu?
John Pilger
Svoboda pa prihodnjič
Sonja Zdovc
Brezplačniki
Uroš Blatnik
Vloga urednikov v množičnih medijih
Marta Gregorčič
O diktaturi medijev in kontrarevolucionarnih učinkih
Nina Djordjević
Medijske reprezentacije kosovske krize v letu 1999
Jurij Popov
O prostituciji in trgovini z ljudmi površno in senzacionalistično
Renata Šribar
Pornografizacija spolnosti
Mateja Boldin
Vsebine za odrasle, promocija za otroke
Brankica Petković
NMS – Naš mali svet
Kaja Jakopič
Big Brother: proizvodnja resničnosti
Igor Vobič
Je RTS Janeza Ujčiča res medij, najbolj v »javnem interesu«?
Julija Sardelić, Miro Samardžija, Ksenija H. Vidmar
Medijski spektakel o družini Strojan
Dejan Pušenjak
Ko je novinar na oblasti
Lucija Bošnik
Gaspari za guvernerja – Delo vs. Dnevnik
Andrea Kosenjak
Drnovšek in mediji
Renata Šribar
Škodljive vsebine na mobilnih telefonih
Renata Šribar
Zaščita otrok in mladoletnikov v noveli zakona o medijih
Ana Jud
Tabloid Direkt, orožje posameznikov
Sonja Merljak
O samocenzuri, cenzuri in ustrahovanju
Britanski multikulturalizem, samoregulacija in mediji
Vili Einspieler
Ključnega pomena je učinkovitost samoregulacije
Neva Nahtigal
Ni samo regulacija
Lana Zdravković
Medijska slika delavskih demonstracij
Aldo Milohnić, Eva Metlikovič
Narisani izbrisani
Renata Šribar
Oglaševanje časopisa Direkt - Nemoč regulacijskih orodij
Brankica Petković
Bi lahko zdaj ustanovili tiskovni svet v Sloveniji?
Brankica Petković
Raznovrstnost tiskovnih svetov v Evropi
Brankica Petković
Družba se spreminja in z njo tudi meje sprejemljivega v medijih
Ben Wilson
Nuja samoregulacije v finančnem novinarstvu
Gojko Bervar
Svoboda in odgovornost
Renata Šribar
Destruktivno razmerje med feminizmom in mediji
Vlasta Nussdorfer
Kje so meje medijskega poročanja o kaznivih dejanjih?
Maks Kaš
Ponuditi bralcu, kar bo kupil
Sonja Merljak
Ko so novinarji v moralnih dvomih
Kaja Jakopič
Realna televizija kot laboratorijski eksperiment
Majda Hrženjak
»Materinstvo in kariera« kot oglasna priloga
Tanja Taštanoska
Pravica do imena, do jezika in do medija
Iztok Šori
Medijska percepcija smrti Olene Popik
Boštjan Nedoh
Neoliberalizem kot izhodišče medijskega diskurza o delu
Tomaž Dimic
Ali lahko kupiš prispevek v elektronskem mediju posebnega pomena?
Saša Banjanac Lubej
Dopisniki kot bojevniki za nove slovenske trge
Sanja Prelević
O Črni gori črno …
Sonja Merljak
Mediji in travmatični dogodki
Zlatko Skrbiš
Avstralija: Zaliv Guantanamo in politika avstralske pripadnosti1
Nika Susman
Francija: Kako nadaljevati poročanje iz Iraka?
Branka Bezjak, Matija Stepišnik
Tiranija "radovednosti"
Matija Stepišnik
Kaj sploh lahko štejemo za novinarstvo?
Jernej Rovšek
Nihalo se je od svobode izražanja obrnilo v prid varstvu zasebnosti
Renata Šribar
Simobilove prsi in Severinin video
Janez Tekavc
Odškodninska odgovornost novinarja
Primož Krašovec
Zakaj so mediji nujno nevtralni in kaj je s tem narobe?
Gojko Bervar
Kdaj varuh poklicne etike na slovenski javni radioteleviziji?
Sonja Merljak
Časopisni ombudsmani – da se sliši glas bralcev
Sabina Žakelj
Samoregulacija oglaševanja
Nina Nagode
Prikrito oglaševanje v slovenskem tisku
Maks Kaš
Proizvodnja javnega jezika – Mi o Romih
Primož Krašovec
Mediji, propaganda, manipulacija, zarota
Brankica Petković
Medijski linč – Domnevni posiljevalec osumljen, obtožen in obsojen
Urška Mlinarič
O silhueti džamije in trpljenju Slovencev
Gorazd Kovačič
Izbrisani prikazani kot problem, ne kot oškodovanci
Lea Širok
Medijska slika odstopa italijanskega poslanca v slovenskem parlamentu
Matej Kovačič
Zmago Jelinčič na RGL
Sandra Bašić-Hrvatin
Delo in izbrisani: kdo »zlorablja« medijski prostor?
Vladislav Stres
Preverjeno prevaran
Jaka Repanšek
Kraja avtorskih del: avtorji lajajo, karavana gre dalje
Gojko Bervar
Velika Britanija: Prenova pritožne komisije za tisk?
Gojko Bervar
V zapor zaradi klevete?
Gojko Bervar
Mediji vzbudijo strah, politiki zahtevajo višje kazni
Rok Kajzer
Klevetanje in praksa Novinarskega častnega razsodišča
Neva Nahtigal
»Obrekovalci« pred Evropskim sodiščem
Marta Gregorčič
Medi(k)alije o Živem ščitu
Alenka Kotnik
Poročanje o Iraku: "Naši lepo napredujejo"
Matevž Krivic
Mediji o izbrisanih
Tonči Kuzmanić
Potrošniška ali kapitalska suverenost
Mojca Pajnik
Polarizacija prostitucije: biznis ali javna nemorala
Olga Cvetek
Nasilje v medijih - da ne zatiskamo oči
Nikola Janović
Balkan v podobi
Simona Bandur
Mit o Balkanu v poročilih o umoru Đinđića
Barbara Bizjak
Antiintelektualizem v prispevkih o kulturi
Neva Nahtigal
Pravila brez nadzora
Sonja Merljak
Interni etični kodeksi v medijih
Neva Nahtigal
Sistemi medijske odgovornosti v Sloveniji
Claude-Jean Bertrand
Odličen kodeks, toda …
Claude-Jean Bertrand
Pregled sistemov medijske odgovornosti
Gojko Bervar
Novinarska etika v arabskih državah: tako daleč, a tako znano
Dušan Rebolj
Nianse nasilja: ulovimo in ubijmo Billyja Raya Cyrusa!
Suzana Žilič-Fišer
Urad za komunikacije – nov medijski regulator v Veliki Britaniji
Urša Chitrakar
Ko javna osebnost laže
Saša Bojc
Koregulacija medijev v Evropi – naslednja epizoda Velikega brata iz EU?
Neva Nahtigal
Ombudsmani, največji samotarji z najvišjimi cilji
Novi kodeks slovenskih novinarjev
Peter Jančič
Kako je nastal novi kodeks novinarske etike?
Marko Milosavljević
Zakaj je dobro, da je ukinjena avtorizacija intervjuja
Peter Frankl
Ples ene pomladi?
Boris Vezjak
Primer Petek: simptom zloma medijske avtonomije
Brankica Petković
Kaj smejo početi novinarji?
Gojko Bervar
So-regulacija na pohodu?
Brankica Petković
Kdo se noče pogovarjati o tiskovnem svetu?
Lucija Bošnik
Po čem sta Zahović in Katanec?
Renata Šribar
Nezgode s spolom
Mojca Pajnik
Kaj je ekstra v oddaji Ekstra magazin?
Dragan Petrovec
Poročanje o spolnih zlorabah
Barbara Šurk
Sovražijo novinarje
Aldo Milohnić
Oglaševalska pornografija na Kanalu A in POP TV
Karina Cunder
Delo po novem restriktivno pri oglaševanju vročih linij
Petra Šubic
Pritisk Porsche Slovenija na Delo
Nika Deu
Spoštujemo zakonodajo
Igor Ž. Žagar
Pet minut za (novinarski) suspenz
Gojko Bervar
Kako deluje nemški tiskovni svet?
Grega Repovž
Iskanje lastne pasti
Matthew A. Killmeier
Mobiliziranje ameriške javnosti
Sonja Merljak
Si Američan ali novinar
Zoran Kanduč
Srhljiva ideološka sporočila vojne proti terorizmu
Rastko Močnik
Posredna propaganda
Saša Bojc
Pri Fairu se sprašujejo, kaj sploh je terorizem
Rok Kajzer
Kakovostno, hitro, cenejše
Brankica Petković
Pobuda za ustanovitev tiskovnega sveta v Sloveniji
Borut Bernik Bogataj
Novinarji ne poznajo svojih pravic
Branko Maksimovič
Vrste znanih novinarjev ni v DNS
Gojko Bervar
Kdo je izgubil ugled – društvo ali novinarji?
Grega Repovž
Profesionalizacija je nujna
Roman Kuhar
Tabloidna metaforika v črni kroniki Dela – Drugič
Barbara Bizjak, Barbara Kelbl, Alenka Veler
Modeli tiskovnih svetov
Gojko Bervar
Kdaj bomo ustanovili medijski svet v Sloveniji?
Branko Čakarmiš
Samoregulativni korak slovenskih televizij
Cene Grčar
Beseda velja
Barbara Bizjak
So novinarji podkupljivi?
Špela Šipek
Skaggsova »lekcija« za novinarje
Jaka Repanšek
Svoboda tiska in pošteno sojenje
Janez Tekavc
Medijsko sojenje
Vlado Miheljak
Zloraba v »piarovske« namene
Suzana Tratnik
Kot da prvič slišijo za pravice homoseksualcev
Branko Maksimovič
Ustreznejši bi bil medijski svet
Zoran Medved
Najprej ustanovimo varuha medijskih pravic
Rajko Gerič
Kdo potrebuje tiskovni svet - mediji ali javnost?
Matea Verhovčak
Vprašalnik o tiskovnem svetu
Matevž Krivic
Lastniški poseg v uredniško politiko?
Simona Zatler
Uredniška neodvisnost in ugovor vesti
Mojca Lorenčič
Novinarji pa, kot da so izgubili spomin
Nikolai Jeffs
Podoba Afrike v slovenskih medijih
Lord Wakeham
Globalni novinarski kodeks? Ne, hvala.
Zoran Medved
Nova pravila igre
Uroš Lipušček
Naj to postane notranja ustava
Rosvita Pesek
Strožja pravila za javno RTV
Matevž Krivic
Kdo bo bdel nad uresničevanjem kodeksa?
Sandra Bašić-Hrvatin
Pritožna komisija za tisk - Ljudem služi hitro in brez stroškov
Sandra Bašić-Hrvatin
Vladavina številk
Mojca Pajnik
Boj za vernike tudi z mediji
Jana Nadoh
Posilstvo v dokumentarni drami
Zoran Kanduč
Dramatizacija nasilja na televiziji
Roger Blum
Kdo naj bi nadzoroval medije?
Zoran Medved
Na razpotju
Diana Zajec
Za odličnost v novinarstvu
Ana-Marija Bosak
Zaščititi novinarstvo ali novinarje?
Mojca Širok
Medijske selitve
Boris Čibej
Prihodnost neke iluzije
Marjeta Doupona Horvat
Nedoslednost pri pisanju o Kosovu
Proti evropskem novinarskem kodeksu
Gojko Bervar
Komu koristi samoregulacija?
Sandra Bašić-Hrvatin
Novinarsko častno razsodišče v Sloveniji
Lord Wakeham
Svoboden tisk je odgovoren tisk
V službi javnosti - zaščita ranljivih
Robert Warren
Naše vodilo je resnica
Brian McArthur
Kodeks je del novinarske pogodbe o delu
Par-Arne Jigenius
Ne obstaja en sam evropski model
Alan Chastagnol
Želimo dekriminalizirati tisk v Franciji
Frank Cullen
Zastareli irski zakoni
Licence za novinarje
Lutz Tillmanns
Uspešnost samoregulacije v Nemčiji
Ronald Koven
Svetovna komisija za svobodo tiska
Posvet o samoregulaciji v Saarbrücknu
Borut Mehle
Konkurenčna klavzula po slovensko
Borut Cajnko
Pravila novinarjevega delovanja
Gašper Lubej
Naj bi, menda, govori se...
Polona Križnar
»Pa še kaj lepega o meni zapiši.«
Sonja Merljak
Neupravičene in odvečne zahteve
Tonči Kuzmanić
Holmec: zmaga slovenskih timokratov
Gregor Fras
Riba, imenovana Zofa
Darja Zaviršek
Benettonova telesa
Sandra Bašić-Hrvatin
Trideset let pozneje
Mojca Lorenčič
Mediji o spolnem zlorabljanju
Saša Banjanac Lubej
Zaupniki, strokovnjaki ali preusmerjevalci klicev?
Edo Pajk
Fotoblamaža
Sandra Bašić-Hrvatin
Višja matematika novinarske korektnosti
Sandra Bašić-Hrvatin
Primer Jonesboro
Suzana Žilič-Fišer
Zakaj potrebujemo nadzornika medijskih vsebin
Edo Pajk
»Poroča neki Otto Grum iz Prištine«
Katja Bašič
Ko mediji obmolknejo
Vito Flaker
Duševna bolezen kot novinarska raca
Saš Jovanovski
Razlike so bile v poudarkih
Edo Pajk
Sumljivi državljani
Goran Ivanović
Zgaga nikogaršnja zmaga
Zavezujem se...
Aidan White
Novinarji so del družbe
Branko Podobnik
Boj za zaupanje bralcev
Edicija MediaWatch
Brankica Petković, Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić, Iztok Jurančič, Marko Prpič, Roman Kuhar
Mediji za državljane
Roman Kuhar
Medijske podobe homoseksualnosti
Dragan Petrovec
Mediji in nasilje
Gojko Bervar
Svoboda neodgovornosti
Matevž Krivic, Simona Zatler
Svoboda tiska in pravice posameznika
Novinarski večeri
21.11.2005
David Brindle, Ervin Hladnik-Milharčič, Stephen Whittle, Mojca Menart
Vloga medijev v večkulturni družbi
04.03.2004
Peter Preston, Darijan Košir
Kaj dela odgovorni urednik?
22.10.2003
Ilinka Todorovski, Aleksander Stanković, Bruno Lopandić
Hrvaška in Slovenija v medijskem ogledalu
05.12.2002
Serge Halimi, Rastko Močnik
Novinarji – čigavi psi čuvaji?
04.09.2000
Gojko Bervar, Claude-Jean Bertrand, Roger Blum
Samoregulacija - up ali pokora sodobnega novinarstva
24.09.1998
Paul Johnson, Darijan Košir
Kaj je novica dneva?
08.05.1998
Joey Skaggs
Kako naplahtati novinarje? Drugič.
24.03.1998
Velimir Veka Ilić, Igor E. Bergant
Šport. Kaj so ti storili!
04.12.1997
Rick Thompson
Nasilje v medijih
25.04.1997
Joey Skaggs
Kako naplahtati novinarje
Omizja
22.04.2008
Zdenka Čebašek Travnik, Uroš Slak, Alma M. Sedlar, Elizabeta Zorman, Zoran Pavlovič, Liana Kalčina, Brankica Petković, Kristina Plavšak Krajnc
Omizje: Poročanje medijev o otrocih
12.10.2006
Brankica Petković, Marko Prpič, Rajko Gerič, Darja Zgonc, Jože Vogrinc, Tomaž Perovič, Roman Kuhar, Jani Sever, Ahmed Pašić, Mitja Blažič, Ksenija H. Vidmar, Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić, Iztok Jurančič, Lou Lichtenberg, Granville Williams, Božo Zorko, Branko Grims, Rina Klinar
Mediji za državljane
02.02.2006
Boris Bergant, Vili Einspieler, Ranka Ivelja, Neva Nahtigal, Admir Baltić
Mediji, samoregulacija in multikulturalizem
18.09.2003
Suzana Tratnik, Tatjana Pirc, Katarina Stojanović, Jani Sever, Gorazd Suhadolnik, Miha Lobnik, Marko Milosavljević, Roman Kuhar
Mediji in homoseksualnost
15.05.2003
Ivan Pal, Sandra Bašić-Hrvatin, Marjan Bauer, Uroš Šoštarič, Tomaž Perovič, Vlado Miheljak
Nasilje, pornografija, mediji in poklicna etika
25.11.2002
Aidan White, Ian Mayes, Grega Repovž, Peter Jančič, Gojko Bervar
Samoregulacija in odgovornost medijev
sovražni govor in medijski diskurz
Medijska preža
Renata Šribar
Ženski vstop: Vstajništvo in spol v medijih
Melita Zajc
Ne le nevarnosti, glejmo raje prednosti novih prostorov javne komunikacije
Jernej Rovšek
Najbolje, da je odziv takojšen in tam, kjer je bila sovražnost izrečena
Lija Mihelič
Z dvotirno obravnavo nad sovražni govor na spletu
Kaja Jakopič
Profesionalni razpihovalci sovražnega govora na spletu
Renata Šribar
Premalo in preveč spola
Ekskrementi
Renata Šribar
»Diskretne« medijske diskriminacije in prisilni androcentrizmi
Iztok Šori, Veronika Bajt
Novi digitalni mediji, seksualnost in migracije
Ekskrementi
Janez Polajnar
Corruptio optimi pessima ali kako je končalo prvo slovensko gledališče
Lija Mihelič, Miha Glavač
Prijavitelji dojemajo govor kot kazniv v zelo širokem obsegu
Sonja Merljak Zdovc
Spletni komentarji: kako pregnati sovražni govor?
Jernej Rovšek
Splet ne more biti izjema
Danijela Tamše
Bosanski delavec ni več prikazan kot tat služb, je pa zreduciran na nemočno žrtev
Tanja Petrović
Tako evropsko
Roman Kuhar
S sovražnim govorom je križ
Veronika Bajt
Onkraj metodološkega rasizma in privilegija koncepta belskosti
Renata Šribar
Regresija javnega diskurza o spolih, spolni usmerjenosti, starševstvu in družini
Renata Šribar
Portretiranje »levih« političark in potentnost desne politike
Ekskrementi
Eva Vrtačič
(Kulturni) Boj na računalnik
Marko Zajc
Zakaj sodobna homofobija spominja na nekdanji antisemitizem?
Viktor Ivančić
Prodor v odlagališče demonov
Ekskrementi
Mitja Velikonja
»TU JE SLO!« »JEBI GA I MI SMO TU« – (Anti)balkanski grafiti in street art slovenske urbane krajine
[1]
Tomaž Pušnik
Konstrukcija Balkana skozi vic v Sloveniji
Jernej Rovšek
Ali je sovražni govor sploh mogoče omejiti?
Sonja Merljak Zdovc
Samoregulacija spletnih medijev: kodeks, moderiranje in celostna registracija uporabnikov
Vesna Kobal
Čakajoč na »pravega«: reprezentacija samskih žensk v reviji Cosmopolitan
Suzana Oreški
Reprezentacije norosti: Privabljanje gledalcev z omalovaževanjem podobe ljudi, potisnjenih na rob
Suzana Oreški
Diskurzi družbenih avtoritet o duševnem zdravju – ovira vključujočim družbenim praksam
Špela Mihevc
So situacije z mediji, ki bi jih želeli spremeniti
Ekskrementi
Marko Zajc
»Tista neverjetna glupost«
Sonja Merljak Zdovc
Mednarodna nagrada za pogum v novinarstvu Claudii Julieti Duque in Vicky Ntetema
Ekskrementi
Andreja Trdina
Spet doma: zamolčevanje razrednih razlik v konstrukciji slovenske običajnosti
Andrej Motl
Sovražni govor v slovenskih medijih na spletu
Renata Šribar
Globalni monitoring medijev: komaj vsaka peta intervjuvana ekspertna oseba ženskega spola
Andrej Motl
Rasizem na internetu
Gorazd Kovačič
Otroške sanje vrhunskih športnikov in slovenska nacija
Brankica Petković
Slovenija: Boljša medijska zastopanost legitimna težnja 200.000 ljudi
Claire Frachon
Francija: Boljša medijska zastopanost legitimna težnja milijonov ljudi
Ekskrementi
Lana Zdravković
Ljudje niso edine živali, ki se smejijo!
Marko Zajc
»Zamorcev ne bomo umivali«
Suzana Oreški
Hendikep kot parodija – Primer razvedrilne oddaje As ti tud not padu?
Renata Šribar
Spol kot spotika Mladine
Roman Kuhar
V imenu družine potvarjajo podatke
Andraž Teršek
Pasti in spodrsljaji svobode izražanja[1]
Saša Banjanac Lubej
Odgovornost novinarjev v vojni v nekdanji Jugoslaviji – Lustracija, sojenje ali pozaba
Ekskrementi
Viktor Ivančić
Hrvaška in Slovenija: Nacionalistična jugonostalgija
Gojko Bervar
Islam in mediji
Gojko Bervar
Muslimanska skupnost ne obstaja, obstajajo muslimanske skupnosti
Nina A. Vobič
Razprava o gradnji džamije in konstrukti o slovenski kulturni podobi
Vesna Vravnik
Lezbična seksualnost prikazana s fotografijami, gejevska zakrita v karikaturah
Marko Zajc, Janez Polajnar
»Za mastne dohodke lastne«
Ekskrementi
Gorazd Kovačič
Slovenski mediji o Kosovu – skozi prizmo velikih sil
Enisa Brizani
Zakaj RKC na spletni strani ne uprablja izraza Rom, temveč Cigan?
Taja Kramberger
Afera Dreyfus in tiskani mediji
Tanja Petrović
Spomin, izkušnja in raba jezika: primer Jugoslovanske ljudske armade
Robert Bobnič
Nezdrava mitologija tv-oddaje Na zdravje!
Aldo Milohnić, Eva Metlikovič
Hvala za trud, toda ostanimo raje pri dejstvih
Ekskrementi
Nena Močnik
Mitološke koncepcije v zahodni Evropi živečih Turkov
Nina A. Vobič
Nelagodje, ko bo »komunistični drugi« postal središče sveta
Lana Zdravković
O pravici, ki jo hočemo uveljaviti
Ana Podvršič
Romi v Grosuplju: Romano Čačipe – Namišljene podobe
Tina Cigler
Romi v Novem mestu: Spregledani pozitivni premiki
Ekskrementi
Renata Šribar
Vloga medijev pri (ne)enakih možnostih žensk za politično participacijo v Sloveniji
Nina Djordjević
Medijske reprezentacije kosovske krize v letu 1999
Jurij Popov
O prostituciji in trgovini z ljudmi površno in senzacionalistično
Julija Sardelić, Miro Samardžija, Ksenija H. Vidmar
Medijski spektakel o družini Strojan
Lev Centrih
»Cigo iz Ambrusa«, dojenčkov smeh, vrtnice iz srčka in »jedi govna«
Eva Batista, Tea Golob
Medijska podoba centra za tujce – Utiranje poti za kulturni rasizem
Andrea Kosenjak
Podoba Balkancev v slovenskih medijih – Umazani, brezzobi, zli
Roman Kuhar
Kako je začela izhajati »revija, kjer je vse prav«?
Ekskrementi
Renata Šribar
Predvolilni primer medijske spolne diskriminacije
Nataša Čebular
Politizacija v medijih: primer džamije
Emina Zejnić
Lokalne volitve – Medijsko sprenevedanje
Brankica Petković
Romi v medijih – priložnost za ozaveščanje o diskriminaciji
Ekskrementi
Ksenija H. Vidmar
Multikulturna Evropa?
Bashy Quraishy
Danska, kako pogrešam tvojo humanost
Anne Knudsen
Danska: Karikature v luči priseljenske politike
Nika Susman
Francija: dvojna merila boja proti cenzuri
Sonja Merljak
O samocenzuri, cenzuri in ustrahovanju
Admir Baltić
Kaplja čez rob
Gojko Bervar
Evropske mule, karikatura in kodeks
Neva Nahtigal
Ni samo regulacija
Ekskrementi
Aldo Milohnić, Eva Metlikovič
Narisani izbrisani
Tonči Kuzmanić
Razkosanje žensk ali l'homme n'existe pas
Lilijana Burcar
»Razočarane feministke, razočarane ženske, razočarani moški«
Kaja Jakopič
Boj proti sovraštvu na medmrežju ali boj z mlini na veter
Alenka Bezjak
Medijske reprezentacije Afrike
Ekskrementi
Gojko Bervar
Mediji in manjšine, Slovenija in Velika Britanija
Renata Šribar
Političarke in medijski stereotipi
Majda Hrženjak
»Materinstvo in kariera« kot oglasna priloga
Lilijana Burcar
Seks v mačo cityju
Ekskrementi
Dušan Rebolj
Mrtvi ilegalci in preplašeni ostali
Gorazd Kovačič
Srce v breznu, amnezija in rasizem
Alenka Kotnik
Mediji o Bršljinu: Učitelj domnevno nasilen, Romi zagotovo
Tanja Taštanoska
Pravica do imena, do jezika in do medija
Iztok Šori
Medijska percepcija smrti Olene Popik
Marko Savić
Globalizacija in nacionalizmi v športu1
Živa Humer, Mojca Sušnik
Politika enakih možnosti žensk in moških brez medijske pozornosti
Zlatko Skrbiš
Avstralija: Zaliv Guantanamo in politika avstralske pripadnosti1
Ciril Oberstar
Teorija bistvenih stranskih proizvodov razprave – Primer izbrisanih
Maks Kaš
Proizvodnja javnega jezika – Mi o Romih
Ignacio Ramonet
Za svobodne medije*
Ekskrementi
Brankica Petković
Medijski linč – Domnevni posiljevalec osumljen, obtožen in obsojen
Urška Mlinarič
O silhueti džamije in trpljenju Slovencev
Gorazd Kovačič
Izbrisani prikazani kot problem, ne kot oškodovanci
Lea Širok
Medijska slika odstopa italijanskega poslanca v slovenskem parlamentu
Matej Kovačič
Zmago Jelinčič na RGL
Nataša Velikonja
Spopad stališč kot medijski konstrukt
Ekskrementi
Matevž Krivic
Mediji o izbrisanih
Mojca Pajnik
Polarizacija prostitucije: biznis ali javna nemorala
Jasminka Dedić
Hrvaška: Tisk o diskriminaciji Romov
Gorazd Kovačič
Nato: »Zaustavite levico!«
Alenka Kotnik
Islam: Bav bav Alah(1)
Tonči Kuzmanić
Nato: Leninismo, blanquismo e natoismo – senza gusto!
Mojca Pajnik
Islam: Spektakularno o džamiji
Simona Zavratnik Zimic
Islam: Človekove pravice kot ljubiteljska dejavnost
Renata Šribar
Pornografija: Po protipornografskemu ukrepu medijskega inšpektorja
Mojca Pajnik
Pornografija: Ženske med spolnostjo in pornografijo
Brankica Petković
Romi: Lahko je nič ne vedeti o Romih
Lucija Bošnik
Islam v zahodnih medijih
Tanja Gerkšič
Ekskrementi
Brankica Petković
Boj med politiko vključevanja in zavračanja Romov
Roman Kuhar
Homoseksualnost brez obraza
Antipoezija v reviji Maturant&ka
Tonči Kuzmanić
Cannibalismo con gusto ali nacionalna pojedina à la Jelinčič (kulinarična analiza)
Roman Kuhar
Moč besed Borisa Ježa
Špela Šebenik
Protiglobalizacijsko gibanje – medijski konstrukt
Dušan Rebolj
Pritožbe zoper diskriminacijsko poročanje
Peter Stankovič
Nacionalistična prisvojitev nogometnega preporoda v Sloveniji
Roman Kuhar
Pedri, čefurji, pa še rdeče oblečeni
Lea Širok
Italijani in italijanska manjšina v slovenskih medijih
Simona Zavratnik Zimic
(Nove) etnične manjšine v Sloveniji?
Georgios N. Papadakis
Grčija
Mediji brez manjšin
Maria Yaneva
Bolgarija
Romi osovraženi tudi ko so bogati
Gordana Vilović
Hrvaška
Manjšine in novinarska etika
Tanja Gerkšič
Ekskrementi
Lucija Bošnik
Svetovni mediji o 11. septembru in vojni v Afganistanu
Gorazd Kovačič
Za Nato z vsemi sredstvi
Marta Gregorčič
Poročanje Dela o nenasilju v Münchnu
Borut Osonkar
Spontana ideologija novinarstva
Denis Mancevič, Marjana Grčman, Živa Pogačnik
Vojna medijskega spektakla
Lucija Bošnik
Novinarji proti Miloševiću
Polona Movrin
Domneva nedolžnosti v medijih
Alenka Kotnik
Romi v medijih še vedno le kot problem
Majda Hrženjak
Konzervativnost kljub navidezni sodobnosti
Vesna Leskošek
Legalizacija ali dekriminalizacija prostitucije
Matej Kos
Drugačna vizija Pohorja ne dobi medijske pozornosti
Tanja Gerkšič
Ekskrementi
Gorazd Kovačič
Razcvet natoskepticizma v vodilnih medijih
Alenka Kotnik
"Skrajneži" v slovenskih medijih
Roman Kuhar
Geji in lezbijke vam želijo lep dan
Gašper Malej
Legitimiziranje antikulturnega diskurza dr. Ruglja
Nevenka Dobljekar
Položaj žensk v medijih
Sabina Mihelj
Podobe žensk v medijih
Roman Kuhar
Misice kot piščančje horde?
Alenka Kotnik
Otroci in mladostniki v medijih
Igor Ž. Žagar
Kolumnisti sami izbirajo teme
Tanja Keršmanc
Vsaka zavrnitev objave še ni cenzura
Saša Bojc
Slovenski negativni junak Slobodan Milošević
Matthew A. Killmeier
Mobiliziranje ameriške javnosti
Karina Cunder
Vzpon ekološkega novinarstva
Tanja Gerkšič
Ekskrementi
Alenka Kotnik
V slogu očitne agitacije
Mojca Sušnik
»Že tako je malo pravih Slovencev!«
Simon Delakorda
Gola telesa in prazne epruvete
Srečo Dragoš
Umetna oploditev v katoliških medijih
Majda Hrženjak
Legitimiziranje neenakosti
Saša Banjanac Lubej
Sabina Obolnar, Slovenka
Peter Jančič
Zlorabljen medijski interes
Tanja Gerkšič
Ekskrementi
Roman Kuhar
Tabloidna metaforika v črni kroniki Dela – Drugič
Barbara Vodopivec
Tajnice, čistilke, gospodinje…
Dejan Pušenjak
Katarza slovenskih medijev
Alenka Kotnik
Sovražna retorika medijev
Roman Kuhar
V obljubljeni deželi ksenofobije
Bojan Veselinovič
Radijski spot pripravilo uredništvo
Tanja Gerkšič
Ekskrementi
Nikolai Jeffs
Podoba Afrike v slovenskih medijih
Suzana Tratnik
Tabloidna metaforika v črni kroniki Dela
Marjan Ogrinc
Mediji ignorirajo rock
Ekskrementi
Edo Pajk
Ekskrementi
Sebastian Reinfeldt
Mi proti njim
Barbara Kelbl
Rome spet kriminalizirajo
Gregor Belušič
O beguncih površno in brezčutno
Miha Ceglar
Kdo je vandal?
Vine Bešter
Na strani gledalcev
Tonči Kuzmanić
To je mentalni rasizem!
Edo Pajk
Ekskrementi
»Čefurska golazen…«
Edo Pajk
Ekskrementi
Edo Pajk
Ekskrementi
Tonči Kuzmanić
Slovenska košarka ali košarka v Sloveniji
Tonči Kuzmanić
Strah in sovražnost v primeru »Veso«
Boris Čibej
Krivi so uredniki
Tonči Kuzmanić
»Hitler je dobro reševal problem brezposelnosti.«
Edo Pajk
Medijski stereotipi
Retorika begunske politike v Sloveniji
Edicija MediaWatch
Tanja Petrović
Dolga pot domov
Brankica Petković, Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić, Iztok Jurančič, Marko Prpič, Roman Kuhar
Mediji za državljane
Roman Kuhar
Medijske podobe homoseksualnosti
Majda Hrženjak, Ksenija H. Vidmar, Zalka Drglin, Valerija Vendramin, Jerca Legan
Njena (re)kreacija
Marjeta Doupona Horvat, Jef Verschueren, Igor Ž. Žagar
Pragmatika legitimizacije - ponatis
Karmen Erjavec, Sandra Bašić-Hrvatin, Barbara Kelbl
Mi o Romih
Tonči Kuzmanić
Bitja s pol strešice
Marjeta Doupona Horvat, Jef Verschueren, Igor Ž. Žagar
Pragmatika legitimizacije
Spremljanje nestrpnosti
2004
Poročilo skupine za spremljanje nestrpnosti
2003
Poročilo skupine za spremljanje nestrpnosti
Gorazd Kovačič
2002
Poročilo skupine za spremljanje nestrpnosti
2001
Poročilo skupine za spremljanje nestrpnosti
Novinarski večeri
05.03.2003
Bashy Quraishy, Christian Moe, Uroš Slak, Ahmed Pašić
O džamijah v Sloveniji
16.10.2001
Melika Salihbeg Bosnawi
Živeti in razumeti islam
13.09.2001
Sanja Sarnavka, Tatjana Božić, Roman Kuhar
Ženske in mediji
27.03.2000
Andreas Unterberger, Ignac Golob
Naš sosed Haider
28.02.2000
Predrag Lucić, Tonči Kuzmanić, Petar Luković
Jezik gneva in sovraštva
22.05.1999
Orhan Galjus, Jožek Horvat, Marjan Dora
Če se rodiš cigan
Omizja
12.10.2006
Brankica Petković, Marko Prpič, Rajko Gerič, Darja Zgonc, Jože Vogrinc, Tomaž Perovič, Roman Kuhar, Jani Sever, Ahmed Pašić, Mitja Blažič, Ksenija H. Vidmar, Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić, Iztok Jurančič, Lou Lichtenberg, Granville Williams, Božo Zorko, Branko Grims, Rina Klinar
Mediji za državljane
24.04.2006
Judit Takacs, Miha Lobnik, Brane Mozetič
Pluralizacija medijev ali kje je prostor za gejevske in lezbične medije?
21.03.2006
Admir Baltić, Ahmed Pašić, Beatriz Bedrija Tomšič Čerkez, Ilinka Todorovski, Ervin Hladnik Milharčič
Omizje o islamu in muslimanih v medijih
18.09.2003
Suzana Tratnik, Tatjana Pirc, Katarina Stojanović, Jani Sever, Gorazd Suhadolnik, Miha Lobnik, Marko Milosavljević, Roman Kuhar
Mediji in homoseksualnost
mediji in pravo
Medijska preža
Sandra Bašić-Hrvatin
Slovenija: En korak naprej, dva nazaj*
Zrinjka Peruško
Kaj je bilo narobe z reformami medijev v postsocialistični Evropi?*
Snežana Trpevska
Razdrobljenost trga v jugovzhodni Evropi in degradacija profesionalnega novinarstva*
Jovanka Matić
Novinarji kot gibalo reform medijev*
Tarik Jusić
Bosna in Hercegovina: Med stagnacijo in tranzicijo*
Judit Bayer
Nauki medijskih reform v srednji in vzhodni Evropi: Vsaka družba ima tak medijski sistem, kot si ga zasluži*
Paolo Mancini
Reforme medijev ne nastanejo v praznem prostoru*
Guillermo Mastrini
Napredne vlade in mediji v Južni Ameriki*
Rodrigo Gómez García
Reforme medijev v Latinski Ameriki: med dekomodifikacijo in marketizacijo javnih komunikacijskih politik*
Larbi Chouikha
Mediji v ogledalu »tunizijske pomladi«: reforme, ki jih je težko izpeljati*
Justin Schlosberg
Reforma lastništva medijev v Veliki Britaniji: kako naprej?*
Brankica Petković
Zakaj primerjati reforme medijskih sistemov?
Gorazd Kovačič
Kaj so mediji za Janšo in Pahorja?
Andrej Pavlišič
Mediji ne delujejo v praznem prostoru
Domen Savič
Zapiranje pašnika: spletna cenzura doma in po svetu
Tomaž Gregorc
Onemogočanje avtonomnih digitalnih praks – »trda plat« zgodbe
Brankica Petković
Človekove pravice in mediji
Andreja Tratnik
»Na tisoče Madžarov pije to sranje s ponosom, celo s predanostjo«
Zoran Medved
Prihodnost ali pogreb javne RTV?
Gregor Strojin
Javnost sodnih postopkov v zadevi Patria
Andreja Tratnik
Kdo naj presodi, ali naj se od novinarja zahteva razkritje vira?
Brankica Petković
Slaba vest evropske medijske politike
Renata Šribar
Regulacija avdiovizualnih medijev: kompleksnost in izmuzljivost potencialno spornih vsebin
Tanja Kerševan-Smokvina
Evropsko orodje za merjenje neodvisnosti regulatorjev
Toby Mendel
Uvrstitev Slovenije v mednarodni raziskavi o dostopu do informacij javnega značaja
Saša Banjanac Lubej
Inšpektorat za delo novinarjem odgovarja na svoji spletni strani
Sandra Bašić-Hrvatin
Kako je privatizacija medijev omogočila privatizacijo politike
Gorazd Kovačič
Polom reforme medijske zakonodaje
Andreja Tratnik
Korak naprej pri varovanju pravice novinarjev do nerazkritja vira informacij
Lenart J. Kučić
Jezdeci medijske apokalipse
Blaž Zgaga
Po stopnji svobode medijev Evropa razdeljena na dva dela
Jernej Rovšek
Čas za soglasje o samoregulacijski obliki medijske industrije
Sandra Bašić-Hrvatin
Kriza časopisne industrije je posledica napačnih odločitev lastnikov
Lana Zdravković
Sprejemanje medijske zakonodaje: In temu pravite javna razprava?
Rina Klinar
Lokalni mediji v Sloveniji: nacionalna mreža, medijske regije ali umiranje na obroke?
Jasna Babić
Osnutek zakona o medijih: Bluz slovenskih glasbenikov
Renata Šribar
Zaščita otrok pred spornimi vsebinami v osnutku zakona o medijih: nadaljevanje regulacijske stihije
Sandra Bašić-Hrvatin, Marko Milosavljević
Slovenskih medijskih 20 let: Quid pro quo
Gojko Bervar
Nova oblast in mediji – Kaj se je spremenilo?
Brankica Petković
Slovenija: Boljša medijska zastopanost legitimna težnja 200.000 ljudi
Sandra Bašić-Hrvatin
Vztrajati pri vsebini in načinu sprejemanja medijskih zakonov
Roman Kuhar
V imenu družine potvarjajo podatke
Nina Zidar Klemenčič
Dva primera, množica stališč, problem nerešen
Andraž Teršek
Pasti in spodrsljaji svobode izražanja[1]
Andrej Stopar
Rusija: »V tem primeru ste nas prehiteli!«
Jernej Rovšek
Posledica spremenjene sestave Ustavnega sodišča?
Jure Aleksič
Mozaik neke gangrene
Andreja Tratnik
Evropsko sodišče za človekove pravice o nedopustnosti političnih pritiskov na medije
Ustavno sodišče
Del odločbe Ustavnega sodišča v primeru Prijatelj proti Mladini[1]
Ciril Ribičič, Marija Krisper Kramberger
Prijatelj proti Mladini: Zastraševalni učinek obsodbe Mladine
Iztok Jurančič
Kanarčki v rudniku demokracije
Zoran Medved
Novi zakon o RTV Slovenija: Potrebujemo popolnoma nov koncept
Peter Lah
Pluralizem medijev: predmet arbitrarnih ocen ali empiričnih meritev?
Tadej Praprotnik
Nizozemska: Učinkovit sistem zaščite otrok pred škodljivimi medijskimi vsebinami
Sonja Merljak Zdovc
Novinarska zbornica
Tomaž Klipšteter
(Ne)občutljivost medijev za varstvo zasebnosti
Ranka Ivelja
Pasti »konkretizacije in personalizacije« incesta
Brankica Petković
Narobe
William Gore
Nesprejemljivost predlogov za vseevropski sistem urejanja medijske odgovornosti(1)
Daphne Koene
Na Nizozemskem vsak dan bolj cenimo dobro delovanje tiskovnega sveta(1)
Marko Milosavljević
Razsodba delovnega sodišča odpira možnosti za odpuščanje neposlušnih novinarjev
Bojan Dobovšek, Jure Škrbec
Novinarji in korupcija
Goran Novković
Kje so meje pravice? Kje so meje molka?
Jože Vogrinc
Spremenimo informativne medije v javna glasila!(1)
Nataša Pirc Musar
Pravica vedeti – Prvi mednarodno zavezujoči akt na področju dostopa do javnih informacij na svetu
Toby Mendel
Ali sprejeta konvencija izpolnjuje pričakovanja?
Helen Darbishire
Prepoznavanje pravice
Simona Zatler
Ali je učinkovita regulacija sploh možna?
Tanja Kerševan-Smokvina
Direktiva kot preskus za medijske politike držav članic EU
Renata Šribar
Protiregulacijski kompleks bo med pripravo novele zakona o medijih gotovo še živ
Marko Milosavljević
Napake, iz katerih bi se (že) morali kaj naučiti
Nika Susman
Francija: Usoda javne televizije odvisna od dobičkov komercialne tekmice
Renata Šribar
Ko mediji premikajo meje v prid pornokapitala
Mateja Boldin
Sistem koregulacije na preizkušnji
Renata Šribar
Različno branje zakona izgovor za neukrepanje
Renata Šribar
Kdo je pristojen za ukrepanje, če oglaševanje vsiljuje porno seksualnost otrokom?
Miran Lesjak
Človekove pravice zatirane države in nemočnih gospodarskih družb
Cene Grčar
Hudobni mediji in uboga država: ali lahko državni organi zahtevajo objavo popravka?
Janez Markeš
Zakon, ki popravlja mnenja
Jernej Rovšek
Od pravice do popravka do medijskega sveta
Barbara Verdnik
»Tožena stranka redno objavlja članke ...«
Sandra Bašić-Hrvatin
Kakšen javni medij potrebujejo državljanke in državljani Slovenije?
Sandra Bašić-Hrvatin, Iztok Jurančič, Brankica Petković, Grega Repovž, Jernej Rovšek, Špela Stare, Matej Šurc, Blaž Zgaga, Društvo novinarjev Slovenije, Sindikat novinarjev Slovenije
Za prenovo medijske politike
Ian Mayes
Samoregulacija informativnih medijev: pot do novega razmerja z bralci
Ian Mayes
Dejstva v zadevi
Ian Mayes
Po navedbah vira
Slavko Vizovišek
Guardianov zgled in slovenska realnost
Viktor Ivančić
1996: Kako je bil obrekovan Feral Tribune
Jernej Rovšek
Pot do zaupanja vrednega regulatorja medijev
Jernej Rovšek, Brankica Petković
Ali je v primeru Stres proti POP TV medijski inšpektor prevzel vlogo sodišča?
Ivan Pal
Več prijav inšpektorju za medije
Neva Nahtigal
Problemi s socialno, pravno in profesionalno varnostjo novinarjev v jugovzhodni Evropi
Iztok Jurančič
Dninarstvo na novinarskem trgu delovne sile
Sandra Bašić-Hrvatin
Politika razvoja radia in televizije v Sloveniji – Tiranija status quo
Sandra Bašić-Hrvatin
Paralelni svetovi
Iztok Jurančič
Pravna zaščita kaznovanih novinarjev – Novinarji kot postranska škoda?
Jože Vogrinc
Medijska politika kot demokratura
Renata Šribar
Mobitel, WTF?
Blaž Zgaga
Pismo o cenzuri: v tujini objavljeno, doma cenzurirano
Boris Vezjak
Še vedno neutemeljen disciplinski ukrep proti novinarju
Matej Šurc
Peticija – da nam ne bo žal za to, česar nismo storili
Brankica Petković
Njihova svoboda, naša pravica
Mateja Boldin
Vsebine za odrasle, promocija za otroke
Zoran Medved
Zakaj je zahteva po uravnoteženosti javne televizije neutemeljena?
Iztok Jurančič
Tehnologije obvladovanja slovenskih medijev v letih 2006–2007
Barbara Verdnik
Primorske novice – Plen političnih in ekonomskih interesov
Klavdija Figelj
Kje so pristali novinarji?
Predlog ureditve poklicne avtonomije v kolektivni pogodbi za poklicne novinarje
Sandra Bašić-Hrvatin
V Sloveniji brez javne razprave o novi medijski direktivi
Renata Šribar
Škodljive vsebine na mobilnih telefonih
Hans-Martin Tillack
Ali uradniki EU pretepajo pse?
Mediji za državljane – Priporočila
Jasmina Potokar Rant
Novinarske usode: Delo preko avtorskih pogodb
Sandra Bašić-Hrvatin
Po razpisu za subvencije medijem: Uravnoteženi in komunikativni
Andrew Taussig
Organizirajte Glas poslušalca in gledalca
Boris Vezjak
Dedemokratizacija Slovenije pod krinko demokratizacije RTV Slovenija
Neva Nahtigal
Kdaj oddaje za Rome na RTV Slovenija?
Maja Bogataj Jančič, Maja Lubarda
Licence Creative Commons tudi v Sloveniji
Jasmina Potokar Rant
Avtorske pravice v pogodbah med mediji in novinarji
Jernej Rovšek, Sandra Bašić-Hrvatin, Brankica Petković
Kakšen sklad za medije?
Špela Stare
O subvencijah za medije naj ne odloča komisija
Gorazd Perenič
Na poti od odprtega k preglednemu javnemu sektorju
Nataša Pirc Musar
Zakonske novosti in dostop do informacij za novinarje
Pavel Gantar
Lahkotnost sprememb v dostopu do informacij javnega značaja
Jernej Rovšek
Neskladje glede zakona o dostopu do informacij javnega značaja
Lenart J. Kučić, Aljaž Marn
Proti terorizmu z nadzorom državljanov
Aljaž Marn
Kronologija sprejemanja evropske direktive o hrambi telekomunikacijskih podatkov
Aljaž Marn
Iniciativa "Hramba prometnih podatkov ni rešitev!"
Saša Bojc
Napad na novinarski vir
Brankica Petković
Ministri evropskih držav o medijski politiki
Jaka Repanšek
Bo prenovljeni kolektivni pogodbi za novinarje uspelo?
Miha Trampuž
Varstvo avtorskih pravic v predlogu dopolnitev in sprememb kolektivne pogodbe
Živa Humer, Mojca Sušnik
Politika enakih možnosti žensk in moških brez medijske pozornosti
Jernej Rovšek
Nihalo se je od svobode izražanja obrnilo v prid varstvu zasebnosti
Janez Tekavc
Odškodninska odgovornost novinarja
Jernej Rovšek
Pravica do popravka ali odgovora v medijih – Primer Vladislava Stresa
Lucija Bošnik
Poročanje medijev s sodišč
Urška Prepeluh
Procesni labirint do informacij javnega značaja
Urška Prepeluh
Dostop do javnih informacij pri organih EU
Jaka Repanšek
Pravni okvir avdiovizualne industrije v EU
Sandra Bašić-Hrvatin
Delo in izbrisani: kdo »zlorablja« medijski prostor?
Jaka Repanšek
Varovanje avtorskih pravic v kolektivni pogodbi: kako se miš spreminja v mačko
Jaka Repanšek
Kraja avtorskih del: avtorji lajajo, karavana gre dalje
Jaka Repanšek
Avtorske pogodbe zaposlenih v medijih
Renata Šribar
Ta lahki predmet manipulacije: oblast in regulacija pornografije
Melita Zajc
Mediji in avdiovizualna politika v strateških dokumentih ministrstva za kulturo
Rina Klinar
Medijska raznolikost v nacionalnem programu za kulturo 2004-2007
Brankica Petković
Razpršenost lastništva in raznolikost vsebin
Gojko Bervar
Velika Britanija: Prenova pritožne komisije za tisk?
Alison Harcourt
Regulacija medijskega lastništva - slepa ulica EU
Gojko Bervar
V zapor zaradi klevete?
Gojko Bervar
Mediji vzbudijo strah, politiki zahtevajo višje kazni
Rok Kajzer
Klevetanje in praksa Novinarskega častnega razsodišča
Neva Nahtigal
»Obrekovalci« pred Evropskim sodiščem
Sandra Bašić-Hrvatin
Zakon o RTVS za 20. ali 21. stoletje?
Miro Petek
Velika Britanija: Lastništvo zagotavlja neodvisnost Guardiana
Karol Jakubowicz
Zavrnite predloge o politični delitvi javne radiotelevizije!
Serge Halimi
Nova cenzura
Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić
Medijska koncentracija v Sloveniji
Sonja Merljak
Interni etični kodeksi v medijih
Dušan Rebolj
Nianse nasilja: ulovimo in ubijmo Billyja Raya Cyrusa!
Milada Mirković
Sprejet zakon o dostopu do informacij javnega značaja
Jernej Rovšek
Ali zakon o dostopu do informacij res ni pomemben za novinarje?
Saša Banjanac Lubej
Novinarji so za direktorje kakor delavci v tovarni
Sonja Merljak
Piarovci so dodatna ovira na poti do informacij
Gorazd Kovačič
Nato: »Zaustavite levico!«
Gal Kirn, Ana Jereb
Nato: Vidni in nevidni pritiski
Sandra Bašić-Hrvatin
Nato: Civilna družba proti državi
Renata Šribar
Pornografija: Po protipornografskemu ukrepu medijskega inšpektorja
Ian Mayes
Naš cilj je biti odgovoren časopis
Gašper Lubej
Svoboda tiska ogrožena povsod po svetu
Judit Bayer
Madžarska: Položaj medijev po volitvah 2002
Jaka Repanšek
Je moje res tvoje?
Neva Nahtigal
Tehnologija zahteva dodatno zaščito avtorskih pravic
Urša Chitrakar
Ko javna osebnost laže
Marko Milosavljević
Zakaj je dobro, da je ukinjena avtorizacija intervjuja
Jernej Rovšek
Je to zakonska podlaga za bolj odprto javno upravo?
Milada Mirković
Pomanjkljivosti predloga zakona o dostopu do informacij javnega značaja
Boris Vezjak
Primer Petek: simptom zloma medijske avtonomije
Brankica Petković
Kaj smejo početi novinarji?
Lucija Bošnik
Svoboda tiska v rokah policije
Suzana Žilič-Fišer
Velika Britanija
Polemike o novi medijski zakonodaji
Rajko Gerič
Postali smo javni uslužbenci
Tatjana Pirc
Bodimo uslužbenci javnosti
Jaka Repanšek
Konkurenčna klavzula v novinarskem poklicu
Saša Banjanac Lubej
Vpis v razvid medijev
Gorazd Kovačič
Pronatovski napadi na demokratični pluralizem
Ksenija Horvat
Josri Fouda
Nikoli se ne bom vključil v propagandno vojno
Senko Pličanič
Ustavna pravica doslej neuresničena
Milada Mirković
Zakon bi moral veljati za vse državne organe
Simona Zatler
Vsak je lahko novinar
Jaka Repanšek
Konkurenčna prepoved v novinarskem poklicu
Saša Banjanac Lubej
Medijski inšpektor - one man band
Aldo Milohnić
Oglaševalska pornografija na Kanalu A in POP TV
Karina Cunder
Delo po novem restriktivno pri oglaševanju vročih linij
Borut Zajc
Prikrito oglaševanje je zloraba medijev
Nika Deu
Spoštujemo zakonodajo
Rastko Močnik
Svoboda izražanja kot farsa
Darijan Košir
Delo ni zaprt medij
Simona Zatler
Kako zagotoviti dostop do medijev
Igor Ž. Žagar
Pet minut za (novinarski) suspenz
Maja Breznik
Kulturni krogi
Simona Zatler, Sandra Bašić-Hrvatin
Programski deleži po novi medijski zakonodaji
Marjan Moškon
Žagajo mar avtorji vejo, na kateri sedijo?
Špela Mežnar
Parodija je dopustna predelava tujega avtorskega dela
Brane Maselj
Pooblastila državi, omejitve medijem
Boris Bergant
Izrazito politični zakon
Rina Klinar, Irma Benko
Več vprašanj kot odgovorov
Aleš Gaube
Dopolnila za lažji spanec
Sandra Bašić-Hrvatin
Past prekomerne regulacije
Špela Šipek
Ko država prikriva informacije, jo lahko tožimo
Matjaž Jarc
Paranoja o državnem nadzoru nad mediji
Peter Jančič
Ozka zakonska ureditev dostopa do informacij
Rina Klinar
Naj lokalni radio ugasne?
Marjan Moškon
Zatreti lokalne programe je lahko
Dejan Jelovac
To bo konec Radia Študent
Petra Oseli
Prodajajo šampon v informativnih oddajah
Tanja Kerševan-Smokvina
Oglasi na televizijah po pravilih
Branko Čakarmiš
Samoregulativni korak slovenskih televizij
Cene Grčar
Beseda velja
Druga in tretja obravnava zakona o medijih
Bojan Golčar
Radio Marš naj bo!
Matevž Krivic
Lastniški poseg v uredniško politiko?
Simona Zatler
Uredniška neodvisnost in ugovor vesti
Aleš Gaube
Novinarski ceh na preži
Gojko Bervar
Novinarska zaščita ali jarem
Marjan Moškon
Onemogočiti lokalne televizije?
Simona Zatler
Brez sodne prakse, brez politične volje
Tomaž Ranc
Nadzorovani novinarji
Rainer Reichert
Nadzor zasebnih pogovorov
Boris Rašeta
Novinarjem so v Tuđmanovem obdobju redno prisluškovali
Jaka Repanšek, Simona Zatler
Intervjuvanec lahko preverja le natančnost
Boris Čibej
Želja po umiku ostrih izjav
Lidija Koman Perenič
Odškodninske tožbe naraščajo
Renata Šribar
Oglaševanje »vročih linij«
Igor Mekina
Daleč od brezhibnosti
Tatjana Mandić
Nadzorovanje in kaznovanje novinarjev
Gabor Holmai
Državni uradniki morajo prenesti kritiko
Senad Pećanin
Skrivanje za zasebnimi tožbami
Zlatan Karabegović
Razkrivanje nepravilnosti je brez odmeva
Matjaž Gerl
Za pravice gledalca
Tanja Kerševan-Smokvina
Kako prehiteti daljinca
Alexander Scheuer
Televizija čez državne meje
Simona Zatler
Pravica medijev in javnosti
Gojko Bervar
Izgubljena bitka za soglasje
Nadire Mater
Srečna sem, da sem obtožena
Rajko Muršič
Ženska in mati, Cerkev in podgana
Za svobodo umetniškega izražanja in proti represiji
Milka Pance
Konkurenčna prepoved in svoboda dela
Matjaž Jarc
Zlati rez
Borut Mehle
Poti slovenske medijske zakonodaje
Zoran Medved
Vrnitev k abecedi
Milada Mirković
(Ne)dostopnost javnih informacij
Stojan Zdolšek
Brez vrtoglavih odškodnin
Barbara Kelbl
Država proti novinarju
Na začetku je bil Zakon
Edicija MediaWatch
Jernej Rovšek
Zasebno in javno v medijih
Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić, Brankica Petković
Medijsko lastništvo
Sandra Bašić-Hrvatin, Marko Milosavljević
Medijska politika v Sloveniji v devetdesetih
Matevž Krivic, Simona Zatler
Svoboda tiska in pravice posameznika
Novinarski večeri
29.05.2003
Snježana Milivojević, Dejan Anastasijević
Srbski mediji po atentatu
28.01.1999
Alexandre Lévy
Novinarji brez meja
18.12.1998
Vesna Alaburić, Stojan Zdolšek
Pod udarom zakona
23.06.1998
Andras Sajo, Sandra Bašić-Hrvatin
Sedma sila na povodcu
18.02.1998
Jochen Frowein, Igor Mekina
Kako prerezati globoko grlo?
Omizja
29.03.2011
Sandor Orban, Attila Mong, Sandra Bašić Hrvatin, Grega Repovž, Marko Milosavljević, Vojko Stopar, Zdenko Duka, Gordana Vilović
Pasti medijske regulacije in očitki o političnem obvladovanja medijev – Madžarska, Slovenija, Hrvaška, podobnosti in razlike
22.04.2008
Zdenka Čebašek Travnik, Uroš Slak, Alma M. Sedlar, Elizabeta Zorman, Zoran Pavlovič, Liana Kalčina, Brankica Petković, Kristina Plavšak Krajnc
Omizje: Poročanje medijev o otrocih
29.09.2007
Snježana Milivojević, Snežana Trpevska, Sandra Bašić-Hrvatin, Vildana Selimbegović, Milka Tadić, Brankica Petković, Drago Hedl, Željko Bodrožić, Peter Preston, Jani Sever, Aleksandar Damovski, Stjepan Malović, Vanja Sutlić, Mehmed Agović, Dragoljub Vuković, Dubravka Valić Nedeljković, Mirko Štular, Saša Banjanac Lubej
Omizje: Oblike politične instrumentalizacije in klientelizma v medijih v državah jugovzhodne Evrope – primer držav nekdanje Jugoslavije
03.04.2007
Venčeslav Japelj, Barbara Verdnik, Peter Kolšek, Veso Stojanov, Simona Rakuša
Omizje: Tehnologija obvladovanja medijev v Sloveniji
25.11.2002
Aidan White, Ian Mayes, Grega Repovž, Peter Jančič, Gojko Bervar
Samoregulacija in odgovornost medijev
27.02.2002
Aljoša Pečan Gruden, Senko Pličanič, Alja Brglez, Marjan Antončič, Špela Šipek
Dostop do informacij javnega značaja
24.09.2001
Božidar Zorko, Irma Benko, Marjan Moškon, Bojan Veselinovič, Bojan Petan, Goran Novkovič, Marko Milosavljević
Država in mediji v Sloveniji
15.02.2001
Božidar Zorko, Rudolf Moge, Sandra Bašić-Hrvatin, Matevž Krivic, Janez Čadež, Gojko Bervar, Cene Grčar, Rosvita Pesek, Peter Jančič
Zakon o medijih v slepi ulici - Kakšen izhod obeta nov predlog, pripravljen v novi vladi?
predpisi o oglaševanju
Medijska preža
Renata Šribar
Regulacija avdiovizualnih medijev: kompleksnost in izmuzljivost potencialno spornih vsebin
Renata Šribar
Zaščita otrok pred spornimi vsebinami v osnutku zakona o medijih: nadaljevanje regulacijske stihije
Nika Susman
Francija: Usoda javne televizije odvisna od dobičkov komercialne tekmice
Mateja Boldin
Sistem koregulacije na preizkušnji
Renata Šribar
Različno branje zakona izgovor za neukrepanje
Renata Šribar
Kdo je pristojen za ukrepanje, če oglaševanje vsiljuje porno seksualnost otrokom?
Zoran Trojar
Trendi spletnega oglaševanja
Renata Šribar
Mobitel, WTF?
Mateja Boldin
Vsebine za odrasle, promocija za otroke
Sandra Bašić-Hrvatin
V Sloveniji brez javne razprave o novi medijski direktivi
Renata Šribar
Škodljive vsebine na mobilnih telefonih
Aldo Milohnić
Oglaševalska pornografija na Kanalu A in POP TV
Borut Zajc
Prikrito oglaševanje je zloraba medijev
Dejan Jelovac
To bo konec Radia Študent
Petra Oseli
Prodajajo šampon v informativnih oddajah
Tanja Kerševan-Smokvina
Oglasi na televizijah po pravilih
Branko Čakarmiš
Samoregulativni korak slovenskih televizij
Cene Grčar
Beseda velja
Renata Šribar
Oglaševanje »vročih linij«
Matjaž Gerl
Za pravice gledalca
Tanja Kerševan-Smokvina
Kako prehiteti daljinca